Ubnja vw|k in prasaikev. beUWd d»Uy escapt Saturday«, Sunday> and HolkUfs. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradniAki In upravnUki pmutorit M7 South Uwndalu A v«. Off i« of Publiration: ««trr South I.00 hulcrvU M m.ll.r juuMf l«, IMS. 1 Um lH»UW(iM mi Ckkmmtm. Uaimte. umdrr Um Aet uf Comgrm* mt M*reh «, 1171 CHICAGO, ILU PETEK, 23. FEBRUARJA (FEB. 23),4910 Subucription 9S.00 Y«arly STE V.—NUMBKII 3» AccepUnce for mailim at »peciiU rate of poatage provided for in acction 110®, Act of Oct. 8, 1S17, authorl««d on June 14, 1U1K. ruski napad na švedsko mesto izzval protest Sovjetski letalci vrgli čez sto bomb na mesto kršenje švedske nevtralnosti stockholm, Švedska, 22. febr. __ gvedska vlada je instruira-la svojega poslanika v Moskvi, naj takoj, ostro protestira zaradi ruskega letalskega napada na Pajalo, švedsko mesto, ki Ipži sto milj severno od Botni-Škega zaliva in šest milj od tin-ske meje. Bombe, katere so vrgli Stalinovi letalci, so zarte-tile požar, ki je uničil polovico mesta. -Associated Press iz Moskve pravi, da je Molotov, sovjetski premier in komisar za zunanje zadeve, sprejel švedskega poslanika v Kremlu.) Ruski napad je povečal agitacijo na Švedskem za oboroženo intervencijo v prilog finski republiki.' Sovjetski letalci so vrgli 134 bomb na Pajalo. Nevtralni , opazovalci napoveduje-—jo, da bo ta incident imel kvarne posledice na odnošaju _med Švedsko in sovjetsko Rusijo. Švedski "aktivisti" so že naznanili, da ne bodo odnehali v svoji kampanji, da se Švedska postavi na stran Finske in ji pomaga v vojni proti Rusiji. Načelnik švedskega odbora, ki vodi rekrutiranje prostovoljcev, se je \niil v Stockholm iz Helsijikaj kjer se je posvetoval s" finski mi voditelji. Ob povratku je naznanil sklenitev dogovora Domače vesti Slovenski župan umrl v Petini Vandliug, Pa. — Dne 19. febr. je tu umrl po dolgi in mučni bolezni Jos. Korošec, star 51 let in doma iz Rakitne pri Borovnici na Notranjskem ter župan tega mesta. V Ameriki je bil 33 let in pred 18 leti je bil delegat na združitveni konvenciji SNPJ in SDPZ v Clevelandu, O. Tu zapušča ženo in brata, v Forest Cityju, Pa., dve sestri in V Barbertonu, O., strica Matijo Gruma, v starem kraju pa brata in sestro. Nov grob v starem kraju Nokomis, 111.'— Jos. Turk je prejel žalostno vest, da je 18. januarja t. I. na Hudejem pri Trebnju na Dolenjskem umrla njegova mati Genovefa Turk, rojena Dim, v visoki starosti 89 let. V Ameriki zapušča dva sinova, in sicer poleg Jos. Turka v Nokomisti Louisa Truka v De-troitu, Mich., v starem kraju pa fhMotilo čuuopisnc aguiitufc M""-)" "»m*eno Novak. Se en nov grob v starem kraju Slovan, Pa. — Agnes Anžlo-var, članica društva 241 SNPJ, je prejela žalostno vest, da je v Fari pri Kočevju umrl njen oče Martin Papež, star 80 let. Pokojnik je bil petkrat v Ameriki in tu zapušča dva sinova in hčer, v starem kraju pa tri sinove in dve hčeri. Štirje utonili v Pacifiku Gig Harbor, VVash. r— Pred nekaj dnevi, je med viharjem u-tonila ribiška ladja v bližini o-toka Vancouverja in z ladjo vred so utonili sledeči jugoslovanski ribiči: Joe Cloud (0-blak), Vincent Karmelič, Steve Zemke in Peter Puljan. Rešili so se trije: kapitan ladje Hub tfrtič,- Heb, Ančfč h Tncome in Anton Maver. Ladja, ki je bila last ribičev, je bilu stara finskimi voditelji glede pomoči. | fri M+M* J® moderno 0Prem' „ . . ' T.. . 1 ljena in stala je $40,000. 1'rebivalci Pajala sodijo, da so sovjetski letalci vrgli 34 eks-1 pa še en grob v starem kraju plozivnih bomb in sto požigal- chi8ho)m( Minn. _ John Ko. " Pevski so bil« Pravo- ščak je] ža,ostno ^ dft časno opozorjeni, da se letalci, . ^ Rftkeku nft Notranjskem bližajo mestu, kar jim je omo-j^, nj oče Janez Koščflk gocilo beg na polja Temu se, y vj8oki staro8ti g4 ,et v Ame. £ - Va ,ti' ^ r vi riki Hamo njega, v sta- lit,vale č oveških življenj. Ve- rf domovini Mina KranCtt nH «.na bomb, ki so jih vrgli letal- Vrhnjkjf h| AnU)im v Be|gra. n. je treščila v središče mpsts., (,u ^ (,ve h-erj ,v|mo Gabrjnje M,u HO porušile staro bolniš-A|bjm) y W{ Rakeku iiico in več drugih poslopij. j__x -letalski napad je bil že dru-, ga kršitev švedske nevtralnosti. Delavski list okrcal Na 18. januarja so Rusi bom- • bardirati otok Kallaks v Botni- kongresnima . skem zalivu. Sovjetska vlada je Detroit, Mich. — Glasilo De-|>otcm, ko ji je Švedska poslala troitske delavske federacije (A. oster protest, izjavila, da je bil a. F.) Labor News je objavilo napad izvršen pomotoma in ob- UVodnik, v katerem udriha po ljubila, da se kaj takega ne bo v«» pripetilo. * Avtni delavci dobe podporo kongresniku Hoffmanu, repub likancu in sovražniku unij. "Mi-, chiganski dcluvci dobro poznajo i lloffmana in obžalujejo, ker je eden izmed reprezentantov, ou Odlok načelnika državne komisije ki jih ima država v kongresu* piše glasilo. "Kadarkoli je glasoval, je bil proti vsemu, kar je dostojno in pravično. Vodil je opozicijo proti načrtom oskrbe brezposelnih, pomoči farmarjem. socialni zaščiti, stanovanjskemu programu, zakonu mini-Iktreit. Mich.. 22. febr. — malne mezde in maksimalnega Uiarles Rubinoff, načelnik dr- delovnika in proti vsem drugim komisije, ki upravlja načrtom v korist ljudstvu." Kljlad brezposelnoetnega zsvaro- —-- je naznsnil, da bo 27,000 . . , . # •"i r»ir.inio delavcev, ki UHilDrhalskt naval na prizadeti zaradi stavke v to- jetnHnico V Mehiki Var,u»h Chrysler Motor Corp. v ' oktobru" preteklega leU. dobilo Torreon. CSahoila, Mehika, |Nsi|iari> iz tega sklada. Izvzeti 22. febr. — Grupa tristo oseb «» I" delavci, ki so bili direktno je pretrgala pogrebni sprevod »vojevanl v stavki v treh to- in navalila na jetnišnico. v ks-vartiah te korporacije teri se je nahajal Raul Castro. „ .. ^ i ga potegnila iz celice in linčala. Kubinoff je izjavil, da bo 27.- Ca„lro j€ bil aretiran in odve-IM, ^^^nMi^MB A««* zakona. Avtna unija CIO * oklicaln aUvko v Chrya!erje- niti nove pogodb* Stavka ie »"varnah v znak protesU.j trajala več Uidnov in je bila za-k«'f porscljs ni hotela skle- ključena v zmago unije, turčija odločno na strani zaveznikov Izredna seja članov vojnega sveta koordinacija oborožene sile Ankara. Turčija, 22. febr. — V zvezi z velikimi militaristič-nimi pripravami, katere je odredila vlada, turško časopisje na-glaša, da bo Turčija takoj stopila v vojno, če bodo in kadar bodo tuje čete vkorakale v ku-terokoli balkansko državo. Člani vrhovnega vojnega sveta so se sestali na izredni seji, na kateri razpravljajo o koor-dtnaciji turške oborožene šilu z angleškimi in francoskimi arma dami, ki so koncentrirane na Bližnjem vzhodu. Naznanjeno je bilo, da bo predsednik lsmet Inonu obiskal Tracijo, obmejno pokrajino, kjer Turčija gradi mogočne utrdbe,»da zaščiti Dar-danele. Objavljeni so bili načrti glede potrošitve vsote $15,-000,000 za gradnjo pristanišča pri Ereglu ob Črnem morju. Sedaj nima Turčija nobene luke ob Črnem morju, ki" bi ji lahko služila kot baza za pomorske operacije. "Turčija se bi rada izognila vojni, toda prijela bo za orožje, če ne bo drugega izhoda," piše vodilni turški list Yeni Sabah v Jstanbalu. "Ako bo Nemčija napadla Balkan, nas bo našla na strsftl iavjznikov, ker bl taka agresija ogražaia nas. Kdor hoče doseči Istanbul, mora prekoračiti Balkan. - Naša država ne bo držala križem rok, ker bi bilo to v našo škodo." Člani angleške in francoske vojaške misije so navzoči na seji turškega vrhovnega vojnega sveta. Turčija je priznala, da ni nevtralna v tem moment,u, temveč le nezavojevana država. Zdaj ima silo 500,000 mož pod orožjem, kutero pa lahko poveča na milijon mož, če bo to zahteval razplet situacije. Velika Britanija in Francija imata v Siriji, Palestini, Egiptu in drugih krajih Bližnjega vzhoda armado čez pol milijona mož. Turška armada je v procesu stopnjevalne mobilizacije že več tednov. Okrog 300,000 vejakov se nahaja v krajih ob ruski meji. Argentinska misija na Japonskem : Izboljšanje trgovinskih odnožajev Tokio, 22. febr. — Japonci so navdušeno sprejeli argentinsko ekonomsko misijo, ki je prišla sem, da konferira z njimi glede izboljšanja trgovinskih odnoša-jev med drŽavama. To je v soglasju z japonskimi napori v iskanju novih tržišč in virov surovega materiala. Japonska trgovina z Argentino i. 1938 je znašala $18,792,000, v preteklem letu pa je padla na polovico te vsote. Japonski krogi se ne zanašajo več ns Združene države, du bi jih zalagale s potrebnim materialom, odkar je potekla veljavnost trgovinske pogodbe. Doslej še ni nobenega znamenja, da bo Amerika sklenila novo pogodbo z JaponMko. Japonska je povabihPArgeti-tino, naj pošlje ekonomsko misijo v Tokio na konferenco glede izboljšanja medsebojne trgovine. Argentina se je odzvala, ker hoče dobiti nova tržišča za volno, pšenico in drugo blago, Japonska pa bi rada povečala izvoz svile in tekstilnega blagm # Japonska vlada je bila pozvana v parlamentu, naj finančno podpre ameriške misijonske postaje na Kitsjskem. Poziv ji je naslovil Hajime Hoši, član stranke Sejukaj in industrijski magnat. On je vprašal za vsoto $2,349,000. Zunafiji minister Hačiro Ari-ta je obljubil, da bo vlada upoštevala sugestijo. Hoši je urgi-ral Japonsko, naj se loti Kultur nega dela na Kitajskem s sode lovanjem amerttkih misijonar jev. Kunming, Kitajska. 22. febr. — Japonski letalci so ponovno napadli z bombami železnico Hanoj-Kunming, ki jo obratujejo francoski interesi, toda bombe niso povzročile posebne škode. Po tej železnici dobiva Kitujska bojni material iz francoske Indokinc. .Japonci so že večkrat napadli to železnico, odkar so ustanovili letalsko bazo v provinci Kwangsi v novembru preteklega leta. Francija je poslala proteste japonski vladi zaradi napadov, katere pa je slednja ignorirala. anglua pošlje letala in topove finski Rusi vrgli dve novi diviziji na fronto obnova operacij na severu KOPENHAGEN, DANSKA, 22. febr. — Vest iz Kirkenesa, Norveška, potrjuje poročila, da ae več angleških bojnih ladij nahaja v bližini rin»kega arktičnega obrežja in Murnihnska, sovjetske luke ob arktiku. Poročila ao vznemirila škandlnsvake države, ker vidijo v tem nevarno«! novega Incidenta. Nekateri šksndihavaki listi so objavili poročila, da ao se francoske bojne ladje pridružile angleškim, da »sssšsjn parnike v severnih vo. Obtoženi Mni angleški na-ielavd oproščeni j val na nemške Posledica Roose vel- i t PTII CU V J% k jr love intervencije LlIALjIIE. DALL MinneupoliN, Minn. — (i'T) — Sodnijsko postopan je proti j 125 relifnim delavcem, ki so se; udeležili protestnih demonstra-j cij proti redukciji mezde v zadnjem juliju, je bilu ustavljeno, ko je federalni tožilec O. John Rogge umaknil obtožnico. "Predsednik Roosevelt je pojas-uil, kakšne so dolžnosti relifnili delavcev," je dejal Rogge. "Oni st* lahko organizirajo, ker imajo to pravico, ne smejo pa stavkati in izvajati nasilstev." ~ Rogge je priznal, da je razpravljal z Roosevettom o zadevi -obtoženih delavcev. Posvetoval se je tudi s Frankom Murphy-jem, ko je bil slednji še načelnik federulnega justlčnega depart- Korporacija in unije sklenile sporazum Rudolf Opara prost v Španiji Frank o dal svobodo zadnjim ujetnikom Madrid. 22. febr —Zadnjih o-sem vojnih ujetnikov iz Združenih držav, ki so se kot prostovoljci bojevali v španski republi-čanski armadi za časa civilne vojne, je bilo danes osvobojenih in Izročenih varstvu ameriškega l>osianištva. ki jih čim prej pošlje domov. Med temi je tudi Rudolf Opara iz Clevelanda. letalec H aro Id E. Dahl in drugi. — (Opara je Slovenec, za čigar obrambo so naše organizacije nabirale prispevke zgodaj lansko leto. Op. ur.) Volitve glede reprezentacije pri pogajanjih Rusija kupuje vrtalne stroje v Ameriki Tul*a. Okla, 2? febr, - Ne ka tukajšnja kompenija je naznanil a sklenitev dogovorit a ao-vjetako Rusijo gl*d* doati.vitv* vrtalnih atrojev, ki jih »lednja potrebuje v zvezi e produkcijo olja. Naročilo znaša $2,200,00<» Detroit. Mich. — (FP) -Zadnja ovira glede volitev pod nadzoratvom federalnega deluv-skega odbora v tovarnah kor|si-rucije General Motors je bila odstranjena z dosego sporazumu med unijami iu kori»oracljo. Volitve, pri katerih bodo <1"lavci|J odločili glede rcprezentucijc pri kolektivnih ponujanjih, se IhhIo vršile v aprilu, Ola« strani sta dali koncosije. Na pfMliagi sporazuma Is« uni-iu adruftsnih avtnlli deiavnev (CIO) vodila pogajanj« v imenu vseh delavcev v tovarnah, v katerih bo dobil« večino. Unije Ameriške del«vske federacije so dobile ieto pravico v tovarnah, v katerih bodo zmagale. Te s0 linije izdelovalcev rmslelov in strojnikov, kajti avtn« frakcija Hornerj« Martina, včlanjen« v ADF, ne pride pri volitvah v l>o*tev. Ta frakcij« je že pozabljen« ln nima nobenega'vpil-ta med «vtniml del«vci. M«i tin, ki je bil nekdaj vodilu« o-j1'1' sebnost v uniji, je doigr«! kot del« vek i vod j«. dah, ki vsdržujejo promet med Nemčijo in Rusijo. London. 22. febr. — Tu je bilo naznanjeno, da bo angleška vlada poslala velike količini1 bojnega materiala Finski. Vest iz zanesljivih virov pravi, da bo Anglija poslala Finski 144 bojnih letal. 50,000 ročnih granat, 30 lahkih topov, 100 strojnic, 24 protiletalskih Ioimiv, več ton streliva in drugega bojnega materiala. Nekaj bojnih letul je Finska že dobila iz Anglije. Poleg te pomoči bo kmalu odrinila armada več' tisoč prostovoljcev ua Finsko. Prostovoljce zbirajo agent je finskega poslaništva z odobravanjem angleške vlade v Londonu in drugih mestih. U-radni krogi V Parizu so naznanili, da bo tudi Francija zalagala finske branibovce z orožjem in bojnim materialom. Helsinki, Finska, 22. febr.' — Sovjetske čete, ki so potisnile Fince nazaj na zapadnum koncu Mannerheimove Črte, so začele prodirali proti Tajpalu nu vzhodni točki utrdb karelijske zemeljske ožine. Poveljstvo finske armade je sinoči naznanilo, da so Rusi vrgli dve sveži vojaški diviziji na to fronto, kjer je že zbrana armada če* |0tJ,(MNI mož. Finci so zanikali poročilo, objavljeno v Moskvi, da so sovjetske čete okupirale mesto in trdnjavo Koivisto na /.apad-ni strani Mannerheimove linije. Ljute bitke v tem sektorju se nadaljujejo. Finci še vedno drže pozicije ua drugi obrambni črti, na ka tere so se umaknili pod silnim pritiskom sovjetske armade. Ku-i-du topovi neprestano brohnjo krogle na te (»ozjcijtt. Nk frontj. severovzhodno od Jjiuloskcjzti jezera so bili ruski naskoki na finske jsistojankAV odbiti. Rusi so utrpeli velike i/.gul>c. Na stotine vojMkov je bilo ubitih In ranjenih. Naskoke iufanterije so ptftpirula tudi bojna letala. - Finsko, izročilo pravi, da je bilo 17 ruskih l/ouib-nikov uničenih. Kirkene«, Norveška. 22 febr, - Ruske vojne o|ieruclje ua e verni fronti v distrlktu Pet-čamu *o bile včerui obnovljene I »o dveh tednih miru Opazovalci ua norveški strani meje so me nt h.—Ns vprašanju, aH je Roosevelt sugestirai umaknitev obtožnice, je Rogge odgovoril* da se mora stvar tako razumeti l»rez komentarja. Ou noče iti preko izjave, ki jo je podal pred sodiščem po umaknit v i obtožnice. Organizirani delavci so po-zdravili oprostitev obtožencev. Oni so podprli obrambo 162 delavcev, ki so bili obtoženi zarote. Na prejšnjih obravnavah jc bilo 33 delavcev spozuunih za krive, trije pa so bili oproščoni. Obsodba je bilu odložena iu u-bramba sestavlja prizlv. Zadeva izviru iz krvave bitke, ki se je vršila pred nekim projektom WPA v Miuneapollsu v zadnjem juliju, v kateri je bila ubita ena oseba, neki policaj pa je umrl za srčno hibo. Pet nevtralnih parnikov potopljenih tuja letala nad holandsko Isindon, 22. febr. — Letalski minister je sinoči naznanil, da so angleška bojna letala inva-dirala ozračje nad severovzhodnim nemškim obrežjem in bom-bardirala letalske ter (Himorsko base pri lleligolandti. Ali so bombe povzročile kakšno škisio, minister ne omenja. On je izjavil le, da je bil naval us|>ešou in da so se vsa letala srečno vrnila v svoju oporišča. _Admiialilitln je, sinodi naznu našteli 52 sovjetskih borobtrt-kov; ki so leteli v smeri proti Liiriahaniariju, kjer »o zbrane finske čete. Vrgli ao ve<* bomb ua Ivalo in drug« meatu ter vasi v okolici jezera Inarij« Moakva, 22 febr. —• So*jet-. »ko poveljstvo je sinoči poročalo, da so ruak« čete isaedle 17*1 utrdb na zapadnl struni Man nerheimove obrambne črte v zadnjih treh dneh. V bitkah v zraku so sovjetski letalci »entre-šrrttnajst fimtkih bojnih I« Volitve bodo iuij\ečje od j Udeležilo - m> Jih bo n«im«iij va#h, ki ao ae doslej vršil«- pod l26,fSKI delavcev v tov«rn«h n«dz«/rstvom del«vsk»ga odlior«. korporacije Oeneral Motors, Rumunska vlada se udala pritisku Nacijski krogi v Berlinu razkačeni Bukarešta, Kumunija. 22. febr. — Romunija se je končno udala pritisku s strani Velike Britanije in Francije iu ustavi la Izvoz gasolina Isdjše kakovo ali v Nemčijo, ki ga tu poln* buje /.a svojo motorno armado in letalsko silo, s tem pa si je nakopala jezo nacijev, TI so že /.apretili z akcijo, če ne bo Ru-muiflja pošiljala gasolina v smislu pred nekaj meseci sklenjenega dogovora. Rumunska vlada je bila informirana, da bo dr. Kari Olodius, Hitlerjev repre-zentulit, odpotoval v Bukarešto in zahteval, da se Kumunija dr-t\ dogovora. Kumunija Je zajeta mod dvema Ognjema. V škripce je prl-;'da( Tui jc zagotovila Veliko Britanijo in Francijo, da l»» omejila izvoz gasolina v Nemčijo, Zadevni dekret, kUs v nasprotju z dogovorom s Hitlerjevo vlado, je Že uve|j«vila. Kapitulacija Kumunije predi Veliko Britanijo Iu Francijo Jej rezultirsls v zagotovilu, da jo liosta vuleailj zalagali z o rož jem iu lojnim materialom. 11»J vo/. orožja je bil ustavljen, ko je Kumunija »kleSiJa pogodijo t. Nemčijo, da ji bo js»šiljala več «dja Rumunij« se ji uatrnšltol grožnje, da is>Nta Anglija in Franci j« preklicali garancijo glede obr«mbe njene neudviano-sti, če ne \nt revidirala svojega a tališč«. Ogrski prostovoljci odhajajo nu Finsko Parts, 22 febr. r-Tla«' ogr-^kih prostovoljcev je včeraj <»d IKitovalo Jz.Pariz« v l^ondop, «sl Ii bodo o.i'i.ii jev uli pot ns Ftnsko Skoro vai ao vojni ve* temni. Po ved «11 ao, d« ls» nadaljnjih 10,000 (»grških prostovoljcev kmalu odpotovalo "nu Finsko, kjer ae bodo pridružili fiviakim brambovc4»m v boju proti ruskim četam. nila. da je bilo |ad nevtralnih parnikov potopljenih m vojni ns morju. Norveška je izgubila dva parnika, llolandska tudi dva, Švedska pu enega. Angleška Uij nu ladja je včeraj sa segla nemški tovorni parnik llerrlichkeit in ga odvedla v neko britsko luko. Člani posadke so bili internirani. Britskc avtoritete v Aleksan-drijl, Egipt, so iHislale isiročilo v London o zasegi parnika, ki ju plul pod zastavo nevtralne države, a je nemški. Ime parnika in drugi detajli niso bili objavljeni. Haag, ItolandHka, 22. febr. ~~ Vlada je (aialala protest Nemčiji zaradi kršenja svoje uev-tralnostl. V protestu pravi, da so nemška lutala invadirala njeno ozračje. Streli Iz topniških baterij so od podil i letala. Berlin, 22. febr. — Nemško poveljstvo poroča, da so nemški bombniki napadli in potopili dva angluška parnika, tretjega pa isiškodovali, ko so se naha jali v bližini škotskega obrežja. Nlunški Isimbuikl so v torek po novno invadirali ozračje nad angleškim Ju škotskim obrežjem. Napadi ua Veliko Hritsnijo v nacljskem tisku za radi navala na jetnlakl parnik Altmark se nmlaljiijejo \m ijl f |ew, ker je angleška Isijna ladja napadla parnik v vodah nevtralne Norveške ill rešilu ungleške mornarje. 0 Angleška vlada priznala pomanj-kanje premoga . Umdon, 22 febr. — Premier < hsmbsrlsin la v6srsj prW v parlameiilu, da Je ve|lk«i |H»-manjkanje premoga, ker Je hud mraz parallairsl dovoz premoga v angleška mesta. Prebivalci zrni zujejo, Ušla vlada Je že pod vzela potrebne kornke za ubl« Žitev trpljenja. Skladišče gasolina na Češkem v plamenih Belgrad, 22, febr. - Hstn je prišlo isiročilo, da je v skladišču gMrtolina pri Vlašimu v vzh«»d nem delu Češke, kjer je imela č«ško»lovM*ks urnuulu velike im s«ds' Uijiiegs nisisrlsls, na.»tal ogenj pred istllmi dnevi, ki g« doslej ktf nlao mogli poginiti. Obtoženi kanadski komunist prijavil kandidaturo ftiTneTriToii, Alla , Kanada, 'M febr Jame« A. MacPheraon. vodja komunistične stranke v Alberti, je pri javil kandidat nt o z« provinčnega poslanca Ne davno je bil obtoften kršenja ka > Itadakih vojnih regulacij. Zdaj je m a% obodi proti poroStvu. Obravnava proti MacPhereonu se pričela 21. marca. PROSVETA . THE ENLICHTENMENT M LASTNINA SLO rODTOKNI JKUHOTB kf U» Mmrrma NiUMtl Ob« m Z4ndmm drUw «. KiA-^UI Utwara« »Mfciaa (#rtto*. pa-•atl. 4ram«, pmmi tU ) aa vv^ia pošiljatelj« la a ateiaK to Ja »HluMI »aUaina. A4nriuin> ratM aa acrr^m^t.i —Naaa—of »oaimuitl-•Mmi aa4 aaaollrftM artl*lm will da pra*a«aaaa, da aa fM IM a« aaterl Sirenski glasovi miru Nihče si Luko ne želi miru na svetu kakor demokratični ljudje in pozdravili Ka bodo kot je Kolumb suho zemljo, ampak—In tu je voda v Čevlju—mir, ki pride in kadar pride, mora biti zares mir, demokratični mir, drpKače ni noben mir. Demokratični ljudje nočejo Hitlerjevega "miru" niti Stalinovega, ker dobro vedo, da "mir" po diktatu Hitlerja in Salina ni noben mir, temveč sužnost. Tako mislijo in čiijijo demokratični ijudje v Evropi in demokratko! ljudje v Ameriki se strinjajo z njimi. __ 2c večkrat smo zapisali v Prosveti, du vojna , je strašno človeško zlo, ampak vojna Ae ni največje človeško zlo. HujAe in večje zlo kot vsa-ka vojna je življenje pod kakrAno koli totalitarno diktaturo. Zato pa ljudstvo Anglije?in Francije odklanja vse sugestije in geste kakšnega miru, dokler ni oborožena sila diktatorjev, ki so izzvali današnjo vojno, popolnoma uničena. Angleške-: mu ln francoskemu ljudstvu je bila .ta vojna usiljena, toda, ko je bilo primorano prijeti za orožje, se je trdno odločilo, da to pot mora biti stralno delo vojne opravljeno do konca, »e samo na. pol. Demokratična pravica posameznika, da se brani, kadar ga napade ropar ali norec, brani tako, da stori napadulca za vselej neškodljivega, velja tudi za narode. Današnja vojna je ideoloAko veliko bolj opredeljena—pa naj uradni vodje Anglije in Francije tO trditev Ae tako zanikajo in idiotje pri tretji intfrnacionali Ae tako zasrumujejo—l^ot je bila katera druga večja vojna jmi dolgem času. Socialistično delavstvo v Angliji in Franciji se dobro zaveda tega, zatonu vztraja, da miru zdaj ne more biti, dokler ne bo zagotovljen demokratični mir. AngleAki delavci so to odločnost jasno demoiiMtrirali zadnji leden pri izrednih volitvah v uekem parlamentarnem okrožju, ko so Atiri proti enemu porušili pristaAa miru za vsako ceno. Prava solidarnost, demokratičnih ljudstev v Evropi, katerim je zagotovljena pomoč v vsem možnem materialu jz Amerike, ne more izgubiti te vojne ne glede na to, kako velike bodo njihove žrtva in koliko začasnih porazov in izgub jih * Ae zadene. Princip demokracije mora na koncu zmagati ne glede na to, koliko "blltzkriegov" lahko še uprizori Hitler in če krvolok Stalin Ae tako zdrobi finskega palčka; princip demokracije mora na koncu zmagati navzlic zatiralcem demokracije v Angliji In Franciji sami, ki so v strahu, da "morda pojete ta vojna predaleč . . ." Predsednik Koosevelt Je |m»hImI v Evropo svojega "osebnega" od|smlanca. ki baje tamkaj zastopa predsedniku pri papežu v nekakšnem sodelovanju za mir; te dni je pa odpotoval v Evropo drugi Kooaeveltov Odposlane* VVelles, ki bo menda "tipal" v Rimu, Berlinu, Parizu in Umdonu, kaj mislijo glede miru. To poAiljaitje mirovnih romarjev iz VVashiug-tona v Evropo je raskačilo nekatere angleAke -časnikarje, ki pišejo, da Amerika "nima pravice aodelovati za mir. če uu bo .sodeloval« v vojni." ■ To je pač privatno mnenje angleških časnikarjev, ki se Ae ne zavedajo, kolike važnosti za zmsgo Anglije in Francije v tej vojni je solidar-nosi ameriškega ljudstva. Evropski braniteljl demokracij« pred diktatorji ne (Mitrebujejo ameriške armade, ker imajo dovolj svojega InoAtVft, vse ostalo, kar |Miire-bujejo iz Amerike,^evje pu nn razpolago; ameriškega orožja, letal, tfivin itoš t ene rfelevce »v JP^entčlji -iti Rusiji, ko vidijo, da nimajo nolterllh aimpallj zunaj svojih meja—razen pri i^aucah idiotov! Demokratični ljudje v Angliji in Franciji naj pazijo, da jim njihovi reakcionarni ministri ne zapravijo zmage- d« jim ne zapravijo demokratičnega miru t demokratični Evropi. *f'o je (Dalj« v aadnjl Mo«i.J Glasovi Aktivnosti soc. klubu J7 in Zarje Cleveland.—Nekateri pravijo, da pri soc. klobu 27 nič ne delamo. Kes je. da ne moremo delati čudežev, delamo pa, kar nam je v danih razmerah mogoče. Klub in Zarja imata sedaj precej veliko Atevilo tu rojene mladine, ki je zelo aktivna, posebno pa pri naAih priredbah. Sedaj so upeljali nekak o|ien forum, ki ga imajo vsak četrtek zvečer in se pri tem vežbajo, da bodo enkrat sposobni reAevati tudi državne probleme. Diskuzirajo o vojni, o državi, o unijah in o političnih vprašanjih. Ko jih člo-vek posluša,-'ae mu kar dobro zdi, ker vidi, da je tukaj naAa bodočnost, ki bo nadaljevala delo za socialno preuredbo, ko nas Listi poročajo, da so Kusi zmeraj tepeni in koliko jih pade vsak dan, Fincev pa nič. Jaz pa mislim,-da bi lažje prešteli svoje kakor pa Ruse. Naša Prosveta bi morala biti nevtralna, kar se tiče strank, pa naj bo urednik kakrAnega mišljenja že "hoče biti. * Martin Klarich. 170. Iz Floride i ji redu, Fla.—Vsak dan čakam, da dobim Prosveto in vidim, kaj je novega. Nisem Članica SNPJ, toda imam v jednotj vseh pet otrok—Franka, Johna, Louisa, Martina in Jimmyja. Na f*rosveto je naročen Martin, ki sicer ne zna čitati slovenski, to da jo ja drugih krajih. V petek, 1. marca, se bo vrAil Jlanski zabavni večer v prizidku Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, vhod na Addison rd. Tu bo nekaj plesne zabave in pri-Vabljeni mo tUdI naši ko se bo čital. V Ameriki sem že 26 let, toda ko bi danes prišla na Lise, bi prav po liško govorila. Tudi vsi moji otroci govore slovenski. ^ * , To deželo sfem si drugače predstavljala kot v resnici je. > Ne morem pozabiti, kako smo gledali, ko smo videli stare ljudi, ker smo mislili, du tukaj žive samo mladi. Tukaj imamo hudo zimo, kot tudi drugod po Ameriki. Do polovice januarja smo imeli lepo vreme, od tedaj pa je zmiraj sneg in mraz. kitala sem tudi dopis "nevernega Tomaža" in druge, ki zagovarjajo Rusijo. Meni se zdi, du bi bilo Ijolje, da se brigamo za deželo, v kateri živimo. Polona Marina*, Gfi. grJzka. ožji prijatelji, da se tudi oni ruz vedrijo v krogu svojih znancev. Vstopnina je prosta. V nedeljo, 3. marca, ob 1. popoldne se bo klub dal slikati, sli-oleg petju tudi Molkovu igra "Nevtralni amor." Podrobnosti o koncertu IMizneje, Dne 14. julija pa se vrAi skup-r letni piknik kluba in Zarje na izletnih prostorih cleveland-ske federacije SNPJ. Klub bo ti( dun obhajal (utli svojo .'tfi-let-nico. Delavske ruzmere niso tukaj nič razveseljive. Nekutere tovarne so več delavcev odslovile, nekatere pa obratujejo po tri dni na teden. Relif se veča in z njim vred tudi siromaštvo. Vse to bi se dalo izboljAuti, ko bi se delavk stvo enkrat zbudilo, se politično organiziralo in pometlo današnje politike v odvodne kanule in bilo bi konec tega trpljenja in skrbi. J. Krebel. kaj sem že od 10. decembra. Jaz sem tukuj že tretjič, toda Ae nobenkrat ni bilo tako alabo kakor je letos. Je prav tako kakor tista pesem: "Snoč pa dav je slanea padla." Letos je tukaj vse mraz uničil. Prej je Mlo tako lepo: pri vsaki hiAi si videl rože v cvetju, zdaj pa ni nobenega duha in sluha o njih.- Tudi Slovencem jo mraz veliko Akodo naredil. Tukaj je nas veliko v "Trailer parku." Kekli so, da jih pričakujejo .dva tisoč, toda dvomim, da jih bo toliko. Prostor je lep, velik in Čist.—Pozdrav vsem či-tateljem in uredništvu Prosvete. Hvala vam, ker mi poAiljate list. • Mary Cerar. To in ono iz Akronu Akron, O.—Prejšnji teden je lilo v Prosveti veliko zanimivih dopiaov. Mislim, da jih nisem samo jaz rad čital, marveč tudi si, ki so za napredek,* lipam, če se bo tako pisalo v Prosveti, a je ne 1h» pustil noben čltatelj n da ae bodo lahko dobili novi naročniki, Jaz sem zelo zadovoljen z dopisom Mat ta Vogri-cha in s Podlipčevlm, ker sem ntega mnenja. Nisem veliko Ao. au. ani|iak sem le samouk. Kar se tiče s sem t)ll star 14 let In gtttPfn na Dunaju; Meni tudi Ae danes, čeprav ne Mpadam k nobeni stranki. Naj povem, kaj so počeli pri zadnjih volitvah v Akronu. Gla-Hovali MO tudi taki Vpliln. ki ao mrl*i le več ko leto «ini. kakor tudi taki, ki so *e izselili iz Akro-na že pred treini leti; potem mo glasovali taki, ki žive na praznih MtavblAčih in tudi laki, katerih ni bilo Ae nikdar v Akronu. /. drugo IteMedo: bile so voMIne goljufije in sleparije kar na debelo. V mestu bodo zdaj potrvedovnll od hiAe do hiAe, koliko jih jt« glasovalo protizakonito. Ko je tu|ian ijcvedel o tej preiskavi, je nekam izginil. Kako bo z*d »va reAeua, bom Ae poročal S pota V Duluth u, Minn.. smo končno dobili toliko snega, da ga je 12. febr. pijug prvič razmetaval. ^Vli že prvi dan ga je solnce nagnalo, da se je pričel topiti, zrak pa je kot spomladansko puhteči, da sneg izginja kot je priAel. Višje nu severu, po železnem okrožju, Ae tudi niso imeli sneženega vala. Mogoče je izginil kje v velikem Superijskem jezeru. BolniAniče so natrpane v Du-luthu; v njih je vedno tudi nekaj Slovencev. Mr. Boben, član SNPJ, je že 10 tednov v bolniAki postelji. Dosedaj je bil kot prikovan in je imel nogo in roko na utežih. Sedaj vsaj vodoravno leži v mavcu in je mnogo bolji. Te dni je zapustil bolniAnico hibbinAki rojak Martin Star; tu-kaj Je bil več tednov. Rojak Prešeren iz Elyju pa se Ae vedno zdravi v Duluthu, kakor tudi rojak I»uis Amrozich iz Chishol-ma. Rojak A. Rupar je v bolnišnici St. Marys že več mesecev vsled sladkorne bolezni. Odkar so mu domači dali krvi, se mnogo bolje počuti in kar sanja, da bo Ael kmalu domov na farmo na Balkan pri Chisholmu. In ker že pišem o bolnikih, n*j omenim, du bil tudi sam nekaj dni bolj piAkavega zdravja. Zdaj sem pa že zojiet toliko pri moči, da nadzorujem svojo zbirko, katero zopet kmalu poAljem Slovenskemu muzeju v Cleveland. Matija Pogorele. V MinneHoti ne (/iblje Chisholm, Minn.Ne vem, ali je črnilu zmanjkalo v naši naselbini, ali kaj? To rečem, ker se zadnje čase prav malo sliAi od tukaj in sploh iz Masabu Kangu. Naj torej juz nekoliko opiAem naAe novosti. V Chisholmu se je pričelo gibanje za gradnjo Slovenskega narodnega doma. Društvu raznih podpornih organizacij so na svojih sejah izvolila zastopnike % namenpm, da pričnejo z delom za Slovenski narodni dom. To pot, pravijo, mora biti za res in da ne odnehajo prej, ko bodo pod svojim lastnim krovom. Živijo! tako naprej! 'fudi jnz se vam pridružim in bom (Ha h Primorke Trinidad. Celo.—Ker so se pričeli v Prosveti oglaAati tudi Primorci, želim tudi jaz napisati nekaj vrstic, da I/iuIm Pavlinich ne bo mislil, da nas je tako malo med naročniki. Niim je dosti, *a-n»o ruJAi čitamo nego pišemo, •laz Mem doma z Lisca pri Reki. Prosveto čitam že dolga leta lt» komaj čakam, da jo prinese |»ia-monoAu, da |m»aledam, kaj je nt>-vega po Ameriki. Tukaj *mo tri alovenske družine, od teh sino dve Primorci. Nas je Mileni v družini in smo vsi člani SNIM Citala Mem dopiM Jennie Jordan. kl je pisala, uai držimo otroke v druAtvu. * Povila la Je resnico, Citanrtudi druge dopi-se, kot ZidanAkove. liarbičeve, Valentlnčičeve in dosti drugih. Vulentiučič je huil na Barbičn. ker je pohvalil žene. amiuik ne-kd je pB jih mora tudi zagovarjati! Zadnji leden sem s tukajšnjem VakMihm-ičrvr dopiae prav iu4a listu videl Mliko neke mstere. ki Mlam. Prav tako M»m Me ameia-je držala fantička V naročju v la tinti tistemu depisu. V kale-ColumbiKii. tl„ In gM imhmhnIn. tvm je dn)>lsnlca rekla, da naj ga kdo \ utrne, krt ona ne t i amf\ HMtatf« mon- vseh otrok vet' preživljati, i Pav lin k-h pravi, tla Im impis«! Mož dela pr. VVPA. Iti to sr d«»- pravi primorski dopi«. ako ,.ri. gaja v unjtogatcJAi de^elr^M, «|,,v„tj Primorcev. U- na iVflu* . N\vJ|iiši, Umis! Sem radovedna, ka- [K>magal kjerkoli mogoče. Sevedu, brez vas ne bo nič. V mislih imam slovenske družine v Chisholmu. Dovolj dolgo smo se klatili po različnih kotih in krajih, se pehali iz enega kraja v drugega, danes pa je priAlo že tako daleč, da podteno društvo že več ne more imeti svoje letne priredbe, ki Je7 vir društvenih dohodkov. A danes, kot Ae nikdar prej, smo strnili svoj« glave skupaj in pred nami je cilj za svoj lastni dom. DruAtveni zastopniki so si že izbrali začasni odbor, katerega naloga je, da stvar vodi naprej, dokler ni podpisanih delnic za |5000. Potem si bodo seveda delničarji izvolili svoj odbor. VpraAali boste, kako se bo to izvršilo. Tukaj je načrt, kate-, rega so izdelali zastopniki in zustopnice. Najprej se poda na delo 30 mož, ki bodo po dva in dva Ali od hiAe do hiAe in vpraAali rojake, koliko delnic bi vam bilo mogoče vzeti. To bo le popisovanje, da se prepričajo, kakAen dom bi bilo mogoče postaviti. V prvem delu torej ni nobene kolekte denarja, ampak .samo popis, ki bo prvič v zgodovini naselbine pokazal, koliko je komu za nurodni dom in koliko delnic bi se moglo razpeča-ti kasneje. Delnice bodo po $10 in bodo izdane, ko bo vse v redu. Druga faza tega načrta določa pobiranje denarja proti potrdilu za podpisane delnice. Ta denar bo naložen v banki na ime Slovenskega narodnega doma, Pod tem imenom bo dom tudi inkorporiran. Nato se bo vrAila seja vseh delničarjev, ki si bodo izvolili svoj odbor in izdali delnice.. Tisti, katerim ni mogoče kupiti več delnic na en mah. jih lahko kupite na tri lahke obroke. Mogoče Im kdo rekel: Kaj pa nam tu poje? V prvem stavku sem omenil, da je menda črftila zmanjkalo tukaj. In ker se ni še nihče oglasil do danes in stvar opisal v javnosti, to storim jaz. Kje se bo zidalo ali kupilo se Ae nič ne ve; o tem se bo odločilo, kadar bo denar skupaj. Obveznosti ni nobeno. Delnic kupite te toliko kolikor se zavežete. Mogoče Ihi vstal krivi prerok med nami in vas skuAal strašiti s tem in onim. Povem vam, da smo Me dobro informirali pri odvetnikih pred ihi Mmo Me |MNlali na delo. V slučaju, da se potdopje ne zidu, boste dobili svoj densr nazaj. * Torej zaceli Mmo. Ako »te željni |Mimagati sebi, Mvojemu narodu, kulturi, svojim društvom iu klubom, sedaj je čas! Ako Me to ne ureMtiiči. ne bo krivda teh zastopnikov, ki so pripravljeni Mtvar izbijati vam v ponos in zadovolji«!vo. Pri-pravljrm d lati in stvar urediti. odlo< 'voli pa lMi*|f i|«k vi j kot delničarji, ko mi« enkrat «le-|i«» sečne. "Sedaj ali nikoli!*' Je naAe genlo. " Sedaj |ia nekaj drugega. Dne 2H. marca ob M. zvečer I mi v Chisholm Junior High School Auditoriumu priredil komitej jugoslovanske radijske ure koncert, na katerem bodo sodelovali štir0entje-tamJ>uraAi iz univer ze Duquesne v Pittsburghu pod vodstvom Slovenca Matta Gou-žeta. Igrali bodo mnogo slovenskih pesmi. Vstojinice v pred prodaj i bodo imeli odbori po vseh naselbinuh. Vstopnina boHH)c za od rasle in 25c za otroke. " Pomnite,-da 26'Jt, čistega dobička bo šlo za jugoslovansko radijsko uro v jeseni in zimi. Pričakujemo, da bo krasni avditorij napolnjen do zadnjega kotička. Pokažimo tujcem-so-sedom. da nam je ljuba nuAa pesem in godba. Ta program se bo vrsi!. prejšnji večer v elyjski naselbini pod pokroviteljstvom odbora jugoslovanske radijske ure. ' Ely je tudi rojstno mesto nadebudnega kapelnika te slovite tam-b urice m r. Goužeta. Gotov sem, da mu bo rojstno mesto dalo lep odziv. Jugoslovanska radijska ura se vrAi vsako nedeljo od 11:30 do 12:30 popoldne. Talenti, kh nastopija v treh grupah, so sledeči; V prvi grupi je Ruparjev orkester, Nelston Musich in Moly Kalio, elyjški kvartet Frank Jenko, Tine Rozman, John Levar in Louis Kobe—, duet mrs. in mr. Charlesa Mer-harja iz EIyja, iz Boveyja pa boveyška tamburica. Vsi ti nastopijo vsako tretjo nedSljo. V drugi skupini so: Orkester Krito tjt Musij*? Norman Thomas in Joel Seidmsn PROPAGANDA, SOLSTVO, Wm.Vo.sr J Samo Hitlerjev režim v Nemčiji Z u \ - — - ------- «»iiii M stvo za usmerjanje mase k volji vlade* gi strani pa ni nobene prilike za protiv^P pagando in brez vsakega prizanasanj« C*! zatere slehernega, ki bi ji ugovarjal v do. Velika propaganda stalno grmik!?^ u f vn Tu liamuviunin ____... gft-^ hjjtj 1 p* J puy tehnike se poslužujejo tudi "fašistične f^H dasi so njih cilji lahko drugačni. Ne R.k; e Nemčija, ne Italija ne priznavajo da kakšna važna razlika med propagando in Z^ Sleherna Aola sleherni učitelj, kakor tu herna publikacija in druga sredstva za vn na mišljenje ljudstvu morajo služiti totali l!"* mu režimu.! Literatura, umetnost, znan e d daliAča, f.lmi-vse to mora^av Uko «|u iu£i agencije za utepanjejiodobnih doktrin in l! nih V lillHaba .m.. tur . nih gesel v ljudske možgane. "V imenu t reče javne vere (komunizma) se vzgoja inT paganda 6e več kakor kosata," pravi Joj Franka Smoltza iz Chisholmu, Perpichev orkester iz Aurore, Olga Praznik, sopranistka, katero spremlja njen brat VVilliam iz Hibbinga, String Serenaders iz Virginije, mrs. Gruden in njena hči, kateri spremlju miss Koželj, vse tri iz Gilberta. V tretji skupini so: KoAčako-ve sestre, katere spremlja Frank Smoltz, vsi iz Chisholma, Pres-sov orkester iz Gilberta, Frol lov orkester iz Eveletha, miss Prijanovicb in miss Rozman, duet, spremlja mrs. Anthony„ vse iz Virginije. . V tretji grupi je dana prilika novim talentom, ki sodelujejo z regularnimi močmi. V tem radijskem programu sodeluje 15 naselbin z njihnimi komiteji, ki se sestanejo vsuk mesec. Tu od bor imu pred očmi le nušo pesem in godbo in gremo na roko drug drugemu v vseh ozirih. Med nami vlada zustopnost in zato je tudi uspeh. K zaključku naj omenim, div sem oni dan brul v ungleAkem listu iz Duluthu, du je mrs. Mu-rolt iz Wilpenu, tri milje vzhodno od Chisholmu, skupno s svojim možem zredilu 700 funtov t^žkegu Ačetinctw Tu fina roja-kinju je članica našegu komiteja za radijsko uro, zavednu Slovenka, vedno vesela in korajž-na. Ce bi nam bila povedala, ko smo bili zadnjič na seji, da ima tako veliko žival, bi jo šli gotovo "držati". Ker pu je molča la o tem, smo se razšli. Frank L. Tekautz. pro-j I)e^ey "Obe sta iatoveteni." ' 0l'roke rasle uče, ne da mislijo zase, marveč, da W jejo, In v okviru te omejenosti je bil storjen j polju Aolstva velik napredek. NepismJ naglo izginja in goji se višješolska izobrazb kot ni bilo mogoče pod carji niti sanjati St2 jeni So bili veliki leoraki vse od otroških vrtc!v do univerz. Mladina osjega spola, ne »Z kako je kdo reven, vsakdo ima dpstop do Z učilišča ali tehnične šole, ako kaže nadarjenost ker mu mesečne štipendije omogočajo df* preživi tekom šolanja. Neprilike nastanejo fc tam, ako se pokaže politična neskladnost; kj,r se to zgodi, tedaj sigurno sledi izključenje iz šole, lahko pa tudi zupor. V resnici se je » dogodilo, da so bili dijaki jgključeni,--rmrn? Iz mladih dni Imperial, Pa. — Tudi jaz či-; tam dnevnik Prosveto in se mi posebno dopudejo življenjepisni dopisi, v kuterih pišejo spomine iz mludlh let. Naj tudi jaz na-piAem nekaj teh spominov v tem dopisu. Ko mi je bih> 14 let, sem že morala 4ežko delati doma in drugod, ko sem hodila na dnino. Dobro se Ae spominjam leta 1908. Bilo je pred veliko nočjo, ko sva Ali s sestro v sosednjo vas na dnino k Francetu Sladi-ču, ki je jmel največji grunt in največji vinograd.' On je vsako leto potreboval delavcev, da so mu okopali vinograd, kar je sicer prijazno delti, toda jaz sem bila takrat Ae Aibku za tako težko delo, vendar vsem vse-j eno šla s sta rej Ao sestro. Pri tistemu gospodarju je služil za hlapca mladenič, s katerim jva se s|Kiznaia neko popoldni ko Mva kopala skupaj. Ko smo vinograd okopnli, je bilo trelm |Mistaviti kole In trte privezati; fantje so "kol i IT, dekleta smo pa privezovale. Ko smo bili z delom gotovi, nas je gospodar povabil v hišo na Ii. kof; g«.« | m niim* nam je pripr* vila fino večerjo, gospodar pa »mm je dal najboljšega vina, ker je bil zelo vesel nad dokončanim (Mom. Ko smo m«« na večerjali iu napili, je nekdo zaigral' na orglk-e in Mmo začeli pleaati;1 Ubij* aa 1 stram.) radi lastne krivde, marveč vsled tega, ker bili ožji sorodniki obtoženi, da so javni »ovni. niki. Radi politične neskladnosti je bil odslovlja, zaprt ali ustreljen že marsikateri učitelj, sploh kakor kdorkoli v drugih skupinah prebivalstvi V resnici ko učitelji že radi svojega (joklica še bolj podvrženi strožji pažnji. Voditelji ml* dine in študentje imajo nalogo, da naznanijo profesorje, pri katerih opazijo—"starokopit-nost." Posebno« strogi kontroli so jNNfvrženi tečaji socialne znanosti. Sovjetski režim smatra, da so Marx, Lenin in Stulin razodel lin do. gnali edino pravo resnico na polju poUtičnik in filozofskih vprašanj. Vsaka neskladnost j« takoj kaznovana kot izdajstvo ali "razdiranje" (vvreeking). Knjige o zgodovini so bile že vet-krut predelane (fulsifieirune) v svrho, da se jih usoglusi z novo strankino linijo in iz njih odpravi vsako pohvalo tistih, ki so pozneje pontaB Stalinovi sovražniki. O čemurkoli se že deh* tira, je navadno, končni odgovor na vprašanj« citiranje Stalina. Smatra se, da imajo Ae celo teorije o naravnih vedah politične implikacije. Tako je nu primer sovjetsko časopisje mesec« junija letu 1939 ožigosulo Mendelianov zakon (o dednosti), češ da je v protislovju z Marxo-vim dialektičnim materialiemom. Ta moreča politična ortodoksnost je bila pre-več se celo za velika prijatelja US3R Webl« (anglešku intelektuulca, mož in žena). Kakor sta dognala, obstoji nevarnost, da se sovjetski miselnost pomakne nazaj v tesnobo ortodokiae cerkve. "Pri reševunju problemov se vse prevečkrat dogaja," pišeta VVebba, "da se namesto znanstvenega dognanja dejstev poslužujejo fraz, ki so iztrgane iz Marxovih in Engelsovih del in zdaj tudi iz Leninovih in Stalinovih. Vsak drugačen zaključek, o katerem sicer ni znanstveno demonstrirano, da ni pravilen, se enostavno proglasi, bodisi kot 'levičarske' ali 'desničarske blodnje' (deviation), to se pravi, da je neortodoksen." Na drugi strani pa daje-, jo pobudo znanstvenim raziskavam, ki lahko koristijo pri reševanju industrijskih in voj»-ških problemov. Tisti znanstveniki na teh poljih, ki so ortodoksnega političnega prepričanj«, imajo zelo velike udobnosti. Učiteljstvo ima zelo malo protekcije pred krajevnimi birokrati; izjema je le tedaj,- če lokalni birokrati nimajo zaupanja pri višjih avtoritetah. Dne 15. februarja leta 1938 je Pravda prinesla članek nekega uradnika šolskega komi-sarijata z velikim naslovom: "Brezvestno postopanje z učiteljstvom." "Mnogi voditelji v raznih branžah šolske?« komlsariata," pravi članek, "postopajo * (Dalj« na 3. strani.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 23. februarja I92<>) Domaee vesti. V La Sallu, III., je umrl Fr. Petek iz Gornjega grada na Štajerskem. < l»J SNPJ. — v Standardu, 111., je umrla za H« Mary Gognavc iz Mirne peči, članica SNPJ. Delavske vmti. ČikaAke unije protestiraj« proti premikanju lokalnega časa. - Iz inozemstva. Spor Italije in antante t Wil-sonom zaradi Primorja se nadaljuje. Sovjetska Rusija. Splošno gibanje pi za mir z Rusijo in priznanje sovjetske vM* (f>aljp Hi finrr knlnnr.) l»olj važno kakor |ie pesmice miru, ki se Aajo prezgodaj odkoder koli, mftgsri t ud' Amerike. Naj ne'pozabijo strašne resnice, da mir v krsti sužnosti je slabši kot najkrutejša vojna — ovice starega kraja Mariborčani 8809 "kg morskih rib, 185 kg morskih in 62 kg sladkovodnih rakov, 1973 kg sladkovodnih rib in 34 škafov žabjih krakov. Sadje pa gre Mariborčanom menda najbolj t slast, saj so kmetje na trgu prodali 916,720 kg raznega sadja, med katerim zavzemajo jabolka prvo mesto. Ce upoštevamo, da so se zaradi razmer cene na mariborskem trgu znatno dvignile, lahko trdimo, da je. šlo na podeželje ogromno meščanskega denarja, od katerega ima največ koristi država, ker je moral kmet odrajtati lepe denarce za davke. ZAMETI IN PLAZOVI OVIRAJO PROMET Ljubljana, 23. januarja.—Letošnja zima s svojimi muhastimi presenečenji ne natnerava prenehati. Proti jutru je danes začelo mesti, da Ljubljana in naša pokrajina že dobrih 10 let nista doživeli tako visoko naložene snežene odeje, v kakršni sta se danes znašli. Snežilo je še do srede popoldneva in višina padlega anega se že močno bliža metru. Tolikšna množina snega je po ulicah in cestah, zlasti v jutranjih urah, povzročila mnogo ne-všečnosti. Promet z vozili je občutno zastal in človek je imel priliko opazovati zasnežene avtomobile, ki so si skozi debelo plast anega zaman poizkušali u-treti pot. Tudi tramvaji so vozili z velikimi zamudami, da ne govorimo o težavah pešcev, ki so zlasti na periferiji pre^bli in premočeni gazili sneg do kolen. Vozovni promet je skoraj povsem izostal, saj se niti s sanmi ni bilo mogoče preriniti kaj daleč. Živinski trg je bil puat, pogled nanj je bil kakor da smo v zakopih na fronti. Nekaj prometnih ulic in prehodov je še do poznega dne ostalo brez potrebne gazi in pasanti so upravičeno godrnjali na poklicane čini-telje, ki jih je nepričakovani "snežni val" očitno povsem spravil Iz tira. Mestna občina je pr^ko 400 delavcev poslala na u-lice, da jih očistijo snega, a takšen opravek danes ni bil šala in bi jih bilo treba še najmanj enkrat toliko. Prijavljajo se še zmerom novi brezposelni in sezonski delavci, ki jim bo sneg nekoliko olajšal življenjske skrbi. Plačani so^o.3.69 din na uro in njihov delovni čas traja 10 ur, po potrebi še več. Tudi voznikov je menda premalo, snega pa toliko, da bi ž njim lahko zasuli strugo Ljubljanice do vrha. "Ljubljančani na prav različne načine komentirajo ta nenadni dar z neba. Nekaterim — zlasti mladini — je vsa reč prav všeč/ lovenije S E STANOVANJSKO ASANJE V CELJU eskrba cenenih in zdravih iiwkih stanovanj v Celju stavlja iz leta v leto bolj ■ problem. Industrija se 0 bolj širi in je dotok pre-jstva iz dežele vedno večji, cc družin, ki štejejo dosti-tudi i» 7 članov, stanuje po vskih centrih v Gaberju, No-L Cretu in drugod v eni so-j 'služi obenem za kuhinjo, nico in spalnico. Nič čudne- 1 & se ob neugodnih ataiio-skih razmerah širi tuberku-' ki uničuje številne družine. Celju se letno zviša število mal^va za 1000. Od tega ih približno 600 priseli iz de-ker so dobili delo v celjskih rnah. Razumljivo je, da je m v zvezi veliko pomanjka-stunovanj, gradbena delav-iiu je v Cfclju tako majhna, ne odgovarja stanovanjskim elmm naraščajočega prebi-tva. " preteklem letu je bilo /ia »grajenih 56 stanovanjskih dl> 'in -17 •tTrugih, skupaj 73. teh j> bik) kolavdiranih 52. pni stroški za stanovanjske dbe ho bili proračunani za ,eklo leto na 5,315,000, za ne-jovanjske zgradbe pa na 2,-5kk> dinarjev, skupno torej 1,000 dir\. Zgrajenih je bik) »riti i mi h, 10 enonadstropnih, ivonadstropni in 1 trinad-pna. Pokojninski zavod je idil lani le]>o trinaldstropno čo, v katero se bodo stranke 1|<> menda meseca januarja, ui* temu, da so stanovanja v novi palači zelo draga in na-Kencem s .skromnimi plača-nkoraj nedosegljiva, so že raj vsa oddana. Prav bi bilo, i»i I »Z, ki je tudi socialna u-nova, gradil svoje palače tu-na krajih, kjer bi se dobila ena stavbišča in bi ne bilo rebno toliko investicij. V tem f-aju bi bila lahko stanovanja lh palačah cenejša. Jt vsega imo, da je. pomanjkanje deških stanovanj v Celju veliko, ■dna občina je napravila v teklem letu načrte za grad-dchtrske kolonije v Novi va-Zgradila bi se kakih 50 delav-h stanovanjskih hišic. Zemlji-je-že zagotovljeno, potrebno še posojilo, ki ga bo občina ila. podrobna statistika o gradbe-(k'l»vnosti v Celju v pretek-letu je sledeča: Preurejenih bilo 69 zgradb in sioer 5 nad-anih, 5 prezidanih, 13 dozida-in 11 zgrajenih podstrešij, novih zgradb obsega 13 eno- 16 dvosobnih, 15 trisob- . , _ . 5 štiri ali več sobnih in 24 ^ /h v i nI -šnih, ^ ™ ^tei^S^«« vsako jutro kar na dveh frontah opravka s snegom. Temperatura se je nekoliko izboljšala in zrasla od jutrnjih 7 stopinj J>o-poldne na 3 stopinje pod ničlo. Ljudje so se mraza že kaj privadili in jih nihanje živega srebra v termometru nič več ne vznemirja. Stare prerokbe govore, da nas bo svečnica še pošteno mrazila. Ce v januarju močno sneži, pravijo, je svečnica radodarna z ledenimi sveča- na z 224 sobami. Na novo raj<*nih je bilo 1Ž tovarniških štorov, 30 trgovskih in obrt-dHavnic, 27 skladišč, 21 o-ph prostorov, skupno 90. netskih gospodarskih prosto-M' bilo v preteklem letu rajonih 24, kopalnic 24 in 62 ariišr na »vodno splahovanje. Weti je, da bi prišlo med *lno občino in vsemi zato po-lanimi činiteljl do skupne de-jKMti na gradbenem polju, ki I »»ujmi potrebna za uapešno tojra za Celje tako važne- prodajo i*«' \ Mariboru balistika mestnega tržnega kl»ir<4tvss o prometu na živil-["' ,r*u v preteklem letu nam lazuj«., da je Maribor najbolj-Ujemali*- kmetskih pridelkov, pr.t^klim letu so kmetje pri-\iiU "k' trg 1358 voz in 7451 ' krompirja, 45 voz in 2648 • <«iMj|«. ter 347 voz zelja. 1 " > bilo lani na maribor-m «rpu 741 vreč fižola. 645 I-nit«.,'6.H vreč rži, 607 '«: T*na, 845 vreč koruzo, , " 516 prosa. 595 ajde. 1 proaena in 206 vreč aj-TikH perutnine so la-MnnU.rrarti mnogo pojedli. ^mi'tiee prhale na trgu p ancev, 16.75(9 kokoši. ~I324 puranov, 1670 v t«*pa je bik* na trgu • v in 18H9 domačih Uibji trg j« hi I vedno saj so pokupili (ioveroer je nedavno aairl. mi. Prešmentana zima bo še celo politiko in vojno izrinila iz pogovora. Kamor prideš, teče beseda samo o snegu, o zimskih radostih in bridkostih. Vlaki in avtobusi no obtičali V zagate je zaradi snega zašel železniški promet. Zamude brzih vlakov so ostale, njim pa so se pridružili tudi domači potniški vlaki. Tako je potniški vlak iz Maribora, ki prihaja ob pol 8. v Ljubljano, imel nič manj ko 240 minu zamude, ker se je na progo med Laza m i in Zalogom vsul velik plaz, ki so ga delavci iz Ljubljane in s proge odkopall šele po nekaj urah težkega dela. Več manjših plazov se je odtrgalo tudi v hribovju na odseku med Savo in Hrastnikom, ki je znan po svoji plazovitosti v zimskem in letnem času. Tu ao .vlaki vozili ves dan samo po zunanjem tiru v obe smeri, ker so tir ob vznožju potrebovali za odvoz nakopanega snega. 'Prav tako so zameti na Notranjskem povzročili velike zamude vtakov proti Trstu in nazaj. Velik nered je sneg povzročil tudi v avtobusnem prometu. Tako je avtobus, ki vosi iz Lašč v Ljubljano in prevozi to progo sicer v dobri u-ri, potreboval danes za isto razdaljo nič manj ko pet ur. Na progi Ljubljana-Turjak-Bloke-Pre-zid je zaradi snežnih žametov začasno ukinjen avtobusni promet. V snegu je obtičal tudi jutr-nji kamničun. S katerim sa vozi v Ljubljano mnogo delavcev i rt pa šolske mladine. Mnogi izmed dijakov so jo nazadnje, ko so vi« ieli, da se vlak ne premakne, mahnili peš proti mestu in so prišli z velikimi zamudami v šole. V snegu je .obstal tudi službeni voz električne cestne železnice, ki odpelje vsako jutro ob 5. iz remize proti mestu, da pobere uslužbence, ki morajo zjutraj na lelo. Množica voznikov in sprevodnikov je morala peš i^ mestu Jo rerpize in prvi tramvajski vo-zovi so z veliko zakasnitvijo krenili proti mestu, ko so bile napravljene gazi. ... —.— Hud karambol dveh avtomobilov se je primeril na banovln-*ki cesti v Zmincu v Poljanski dolini. Zirovski avtobus je peljal 28 potnikov na škofijsko po-*tajo. V Zmincu je privozil na-oroti tovorni avto iz Loga. Na zasneženem cestišču je zadnji lel tovornega avtomobilu zadel ob prednji del avtobusa in ga temeljito pokvaril. Vse se je odigralo z bliskovito naglico in potniki so prestali mnogo struhu. Lastnik avtobusa ceni škodo na ivojem vozu na 10,000 din, lastnik tovornega avta pa na 500 dinarjev. Žrtev mraza bi bil včeraj skoraj postal 17 letni hlapec Stanislav Smodej iz Karunove uli-Doma je zamrznil vodovod in fant je zakuril pečico; da bi vo-lovod odtajal. Ko je čakal na jspeh svojega prizadevanja, je zadremal in malo je manjkalo, da ne za zmerom, zakaj iz oglja so se začeli razvijati itrupeni plini. Našli so ga nezavestnega in pozvali mestne reševalce, da ga prepeljejo v bolnišnico. Reševalci so vzeli puimo-tor s seboj. Fanta so obudili s kisikom k zavesti, še preden so prišli v bolnišnico. Glasovi iz naselbin V (Nadaljevanje a S. atrani.) vse naporno delo je bilo pozabi Ijeno. Ko smo se poslovili in začeli razhajati na dom, me je hlapec vprašal, če me sme sprejmiti ua dom. NoČ j« bila zrlo lepa, mesec je Sijal in zvezde so sevale z nebu —» kar idilna noč zu zaljubljence. Doma pri kozolcu me je hlapec — ime mu je bilo Martin — vprašal, če bi mu hotela dati desnico. Tuko sva si v lepi mesečni noči obljubila zvestobo, oba zavedajoča se, du sva revnih staršev in velike družine. - Martinu sem podala roko, on pa mi je dal prvi imljub. Tegu poljuba bi se najbrže ne, spominjala, uko bi no bilo ravno pred veliko nočjo. Kot je vsem znano, je bilo v starem kraju ob tem prazniku treba k sjKjvedi z listkom. Tako sem tudi jaz storila in je bila to moja prva dekliška' spoved. Župnik me je vprašal, Če imam znanje s kašnim fantom. Odkritosrčno sem mu povedala, du imum rada fanta, on pa mene. Bil je silno hud vsled poljuba in za ta "strašni greh" mi ni hotel dati odveze. Rekel je, du mu moram obljubiti, da bom fantu pustila in izmoliti moram sto očenašev na dun skozi 15 dni — skupaj 1500 očenašev za en poljub! Ne-kaj čUiSii sem mul ila. a me jo mi bo Skrbna mamica "Preden te vzame, se vendar predstavil, ne?" "Mama. saj te je že videl in mi je rekel, da me bo kljub temu vzel." spanec premagal vsuko noč, ker sem bila trudna od težkegu delu. K župniku nisem šlu več k spovedi, ker se mi je preveč zameril. Slu sem h kuplunu in zumenjala listek, funtu pa sem ostala zvesta, ker mi je bil vse na svetu. I^eta so tekla in ljubezen y najinih srcih je bila bolj in bolj goreča. Zelelu sva, du postune-va mož in ženu, kur se je tudi zgodilo. Martin je šel v Ameriko letu 1912. Ko je nekaj zu-služil, je tudi meni pisal, naj pridem V Ameriko. To je bilo meseca marcu letu *1914. Sla sem k župniku, du mi je dal rojstni list, juz pu sem mu dulu zu mašo za srečno rujžo v Ameriko. Ker je bilo pred veliko nočjo, sem pred odhodom sta zopet k spovedi k tistemu župniku. Spet me je vprašal, če imum fanta. Povedala sem, da je v Ameriki in du v krutkem odpotujem za njim. Župnik mi je dejal, du moram biti možu zvesta pred Bogom in Bog bo najin zakon blagoslovil z veliko družino. Posebno mi je še naročil, du otrok se ne smem braniti, ker to bi bil smrtni greh in bi nikdar ne videla nebeškega kraljestva. I fr res sem se poročila v cerkvi in )M>ljski župni je naju blagoslovil. Ampak tisti blagoslov ni bil nič srečen zame. Ze takoj nu svatbi je zbolel moj ženin, ker se je prehladi I na plesu. Cez teden dni so gu mi peljali v bolnišnico. Jaz sem jokala in molila, toda ni vse skupaj nič pomagalo. Prišli so njegovi društveni bratje — »padal je k SDPZ — in spremili Martina v bolnišnico, me?ie pu tolažili, naj se nič ne bojim, kor Imi Martin v bolnišnici ozdravil. In res je bilo tuko. Cez nekaj tednov se je vrnil domov. Bila sva revna in nisva imela drugega ko prid-ue roke*. Martin je ozdravil in začel delati. Trinajst mesecev po poroki, se je nama rodil prvi sin.v In tisti božji blagoslov je bil za naju toliko vreden, da sva v devetih letih imelu šest otrok. Te vrstice pišem zato, da bodo lahko tudi mlade lene izvedele, da niso samo neumne žene matere velikih družin: na ftlntif UBha Narnhna flnftporna leftnota ZSA7-&S 8«. Uwndala Ava, (hiraso. iBtačb OI.AVNl ODBOR --------^ VlM~Mt Calnk.r pmluJnih S. A. VM»r. |l. UIhH...... IX v a Aa v AL NI odsksi ....................NIT a UvaSal« Ava.. rai«*t*., , MU a I.«»«mUI* AT., rhW«M. I tisoče je "mater, ki so bile lakot iSTvlrET^i'4^ITTt- ^...... . *•»» »• »-• rm^i ............I -- V«tt». a, „1 WM«J-lk........................Mtf a. l««n*ai* aI M< •■«.) rs.1 m«! »i* v,**41*...............m,t »»p« alMiia,....«..................HIT g. UvMll, no«^^ |||M učene od božjih namestnikov kakor sem bila jas. Preti 25 leti še nismo imeli takih delavskih ronraauaaiiNiaii ^ listov kot jih vimamo sdaj —i Aaa^j vwri»i». aro ...................... m ^^ ^ Prosveto ProleUroM CMiikur.i jIT! nHr^"' ......................a«< a*, ma at.. wu. rriutvfio, i loieiaiiH. vansar-j j*a« jr.. a rti autrami M4»r«Mnik............... m, ttr au«u«». r« jev glasnik. Ti listi so že mnu- JSH"" 1.........u«t w. iita sc. h»»»uaa. 0Ma gim oči odprli in upam. du bodo; iT^r.u^ ■ . i iti ii ia «11 * ** ■'■»"■"•Si * •»•' še tako nadaljevali. Mogoče bo kdo rekel: vidiš jo, kako ju brez I , , „ ^ «»i»Haa, , . f . • v . ar»4««i»ik ................................. i. iii*i ai.. ruvruna oau vere! Jaz verujem, du sta oče -------------------------------' in niuti velike družine velik^t revežu, posebno še, če jima lastni sin ali hčer zabrusi v obraz: zakaj sta me pu spravilu na svet — mur zato, da moram stradati ! Ni čudno, če starši -obupavajo pri takih otrokih. Mnogo jih je, ki jo si vseli življenje in mnogim se je že omračil um Vatli te.-ga. Večkrat si mislim : ali so to nebesa, katera so nam obetali božji namestniki? Anna Gorenz, 106. Jmklmrska družba podpisala pogodbo Pittsburgh, Pa. — Cruclble Steel Co. se je končno itodala in podpisala pogodbo z unijo jeklarskih delavcev, včlanjeno v CIO. Pogodba krije 12,000 delavcev V devetih tovarnah te kompanije. , Dolgo je zavračala vse zahteve unije, ko pu je tu odredila volitve, pri katerih se je večina članov izrekla zu oklic stavke, se je kompanija pričela pogajati. Pogodba določu minimalno plačo 63 centov na uro, osem urnik in delovni teden 40 ur. Druge provizije ščitijo starostne pravice in določajo zvlšu-nje plače onim, ki so uposleni pri ukordnem delu. ....................................,t,T *»•.. i humi,,.!. ....................................... U»aSaU A*«.. IHl»M.. IHU.I. rS ......................................... * U,Mk4*U « »»♦■•»• Ji"il j i^u v" ........................1,1 * »»• 522. ' ..................................,Mf • Tmmkull A**., i'Mr«i«, III. ^ .........................................H* a. a a«*., a*r*va. aa. roaoTNi onaKKi iŽL0*^/"................................««« W, Ba, SarU«(UU. lit. E ........................................... Ma^. A*«., ( I.„U.I, Okla fjSr Vullrl k...................................................K>HU t? > ........................... ...................ai . ea. Mm .........................................................Raa ar. air.Un«, r%. rrank SalU. «M4MSnlk. PrH M«la«l.7Z........ Mllaa N AH/OSNI OltHKSi .mi a. I.awna«u A#».. CklM««. IUl«*la .......N W«•!•!•» A«*., Para. IIIImU •... ItMI Ara«4a Ava« Clavalaaa. Okla tram. na kolektivnih farmah. "Vsa tu zbirka," je grmela Pravda. "ni nič drugega kakor nesramen zalet ukrajinskih buržvaz-nih nacionalistov." Na polju arhitekture je bil načrt za slano« vanjske hiše brez kuhinj ožigosan ko "levičarsku blodnja." Dne 2. septembra 1938 je Uvest ia, organ sovjetske vlade, zahtevala, da ae mora sovjetsku umetnost oči*t in vsuh "dukadnnČtiih mo- dernističnih vplivov," kakor tudi "prijemajoče se sludkosti romantike." Vse to ne |M>meni nič drugega, kot da je v Sovjetski uniji malo svobode v mišljenju in v kulturnem ter umetniškem isživanju. V slehernem dejiartmentu odločajo politična vprašanju in tej kontroli ae moru povreči sleher^ ni umetnik in snanstvenlk, ako noče biti likvidiran. Kot posledica tega so kulturni funkcionarji postali tako ostrašeni, da so bili potem nekateri denunclrani, ker se niso u|mli Izdati odlokov. Tako ie na primer Pravda (glasilo komunistične stranke) ožigosala osrednjo upravo zu kon-' rolo gledaliških programov, češ ja bojasljiva in nepismena. Pravda je tožila, da je gledališka uprava polollla na polico ikoraj sleherno igro, ki »<> nanaša na sodobne dogiNlke. In da si obvarujejo lastno kožo; niso odgovorni faktorji ne priporočili niti pre|Hivedall nobene igre, In kdo jim more zameriti? (Dalje prihodnjič) ................— Kakšna ja Rusija? (Nadaljevanja a 8. atraal.) leljstvom na birokratičen, kriminalen način. Pokllcneži (career-ists) v oddcljkih ljudske vzgoje odslove poštene učitelje brez vsakega vrzoka, samo zato, da si dvakratno zagotove svoje pozicije (včaaih jim pri tem pomagajo tudi voditelji krujevnlh aovjetov in stranke)." Od 2000 odslovi je-nih učiteljev, katerih položaj je bil preiskan po novi administraciji, so bile službe vrnjene okrog 1500. Ampak odslovljeni učitelji niso vedno tako srečni. Vs&ka umetnost je propaganda, pravijo sovjetski voditelji—-in v svoji deželi so tudi poskrbeli, da je to do velike mere tudi resnica in du lahko pros|>eva le ona umetnost, katera jim ugaju. Toda na drugi strani ao bila'prav prva leta po revoluciji in civilni vojni leta, ko je vladala največja avoboda v intelektualnih in urnet. niških sferah. Potem ao prišli prvi poskusi za kontroliranje umetnosti in znanstva v interesu sranke in njene linije. V slehernem miselnem in umetniškem področju so skrbno iskali heresi-je in jih prav tako skrbno zatrli. Razpuščena Komunistična akademija je vodila predavanja o "buržvaznlh tendencah v arhitekturi in kako jih je treba zatirati." Ustanovljene ao bile zveze "marksističnih psihologov" In "marksističnih matematikov " Organizirane skupine, a popolno atrankino oporo, ao sakontrolira-le nad aleherno branžo miselnosti in umetnoali. Po umoru Klrova v decembru leta 1934 je naatal nov val na heretike, bolj intenziven kot ku terikoli prejšnjih in zajel Je vsi* dopartmente sovjetske umetnosti, vede In kulturi*. Skoraj vse branje so bile očiščene In mnogo prejšnjih voditeljev je bilo oži-! gosanih kot sovražniki ljudstvu, njih ideje pu so bile proglašene 1 kot protirevolucionarnc. Dne 28 januarja" je Pravda ožigo«Hta slavnega skladatelja Kliostakovi-1 jche, č«š da "poudarja levičarske grdobije" in radi njegovega na ituralizma in formalizma. Takoj so v al*h*rw»m področju umetnosti, v slikarstvu in kiparstvu, j v literaturi in arhitekturi udari« II |m> naturalizmu fn formalizmu in ju zavrgli«—«alcer pa mi im*b iirt.ktkv, dokler ni zopet Pravda m pregovorila, da bi znali ločiti, .kater« tendence ao naluraliati« oe In formajlatičn«*. Me aer a aeptmibra Je Pravda ošigoaala zbirko ukrajinakih ____i slik, ker ao jpMRrvtirale 4mrne Geitralni guverner Tw«*dnmulr čila prealotnl govor v vi* j i sfaaralrl kaaad»kega parlamenta, jurf«, j„ alaho- )>rijasnih hiš in elek-1 Vi lahko laatujete ta modem M Električen štedilnik Samo In vaAii atarakpač ' aaaaa a ___ • NudomeHtito vušo ntaro kuhinjsko p<'č a modurnim električnim Atcdilnikom in užijte vse prednosti kuhanju t, elektriko. Ji hitro, lahko — nobenih naj, ne umuznnortti . . . lonci in ponve ostanejo Hvetlo čisti. Jedila ho okusnejsa in holj redilna, ker se kuhajo v svojih lastnih nokih. Pridite in oglejte ta Ii & H Električni štedilnik. Je neznanske vrednost I za krasoto in obrat. A > Malo naplavilo takoj watal« In ur k »liku »#/ aa alriSUir pla/l|l»o « MdidMUfc mr«#/alk »natab a tliia l irNNiiM aa rlrklr^an |w*l«|* Vaehuje vae ' sledeče ZA KUHO IIOlJftK PRIPRAVK a KrsaiiM "MireaaiUMr" ukUkii a VaUka, pitpulmuaa iNnaliraiia pet O Tri S-kllrtMll INioinc drla O l.lMlM.k preai#fta »kf»tt»fni/r* kukal O Iakk» »Maka 0 Vrll|, ubraaihfil lirrdal V RIJ K rarrnrr paš a4e#ska aafie lia»» iUi 1» imuImi ula • H|»i alu^aSk C0MM0NWEALTH EDISON C0NFANT " ...................***rrff f r r r rrrfffjfoujjjjjjijjjifj i - - ......... ...--------- ,r .. -ffffcf r rf|-fjfJfxfifJJ»«<»w*i' noc po izdaji LIAM 0'FLAUt'HTY K 0 M A N Poslovenil OTON ZUPANClC "Kaj pa i«*!' Ali ni ovaduh? * Nikar rte razgrajaj. Ne smeš ga zgubiti, Če ne, ti bodo dali avinca zobat, kadar pridejo. Svarim te. Molči." Sla je ritensko do vrat, roko je žuga je iztezala proti atarki. Starka je gledala za njo. U-ste ho ji bila široko odprta, oči ao ji blodile o-krog. Katie je izginila skozi vrata. Čevlji po ji nalahno topotali po atopnicah. Držaji ao škripali. V sobi je bilo tiho, aamo Gypo je težko ho pel. Starka ne več nekund ni genila in zria proti vratom.. Nato je zatipala avojo palico ter po-nkunila z njo Gypa zbuditi. Toda Gypova roka ji-j« 4e«vedno ležala preko života in jo tiščala. Poškilila je proti nji in ne jezno namršila. izpustila je palico ter ne nasmehnila." "Ha," je grgrala, "šla je, da te bo ovadila, tiček moj. Hitro ti bodo za petami. Zaneni ne na žennko, zaneaeA se na vraga. Pogubila te bo, junaAko srce moje. In marsikatera lepa žennka iz tvojih krajev hi dala obe oči za eno noč a teboj. Pa ležfA tukaj in spiš ven alab in truden na Kmrt. Ha! Vrag vaa potiplji vae nkupaj. Ha! Tukajle a i in preklet bol. Ha! Ha!" Spati, apati, Hpati. Spati in sanjati čudne nanje. SEDEMNAJSTO POGLAVJE . Šestnajst minut pred šestimi je pridrvel Mul- hnllmul |ki ati.pnirmh v r/tgqy-h"l" mi«al ven čan a pritrtim Aepetom: — "Zapovednik, zapovednik, imamo ga, imamo ga!" Gallagher je ntekel k stopnicam. NaAel je Mul-hollanda, ki je z eno roko grabil po atenl, v drugi držal Hvojo kapo, vnega brez aape, licih pa se mu je v jagodah točil znoj. "Katie Foxova," je hropel. "Pritekla je na MountrVVilliam Road: Charlie Carrol jo je prestregel. Povedala mu je, da je Gypo v njeni aobi v ponteljl, At. 61 Mount William Crescent Kapetan Burton je hiAo obkolil. P.oalal me je aem po ukaze." "Katie Foxova?" je rekel Gallagher. "Minlil aem, da je —" "ZmeAana je od strupov." "Razumem. Pojdi nazaj in povej Burtonu, da bom nemudoma tam. Ne genite se, dokler ne pridem jaz." j> "Dobro, zapovednik." Mulholland je zope* oddivjal |h> stopnicah. Gallagher je stekel nkzaj v sobo za priče. Mary McPhilllpova je bila zadremala. Zbudil jo je. _ "Pojdi, Mary," je zašepetal, "Zdaj gremo. NaAli so ga." "Kdo? Kaj? Jezus, Marija in Jožef! Koga ste našli?" "Ovaduha. Gypa Nolana. Našli smo ga na At. 61 Mount VVilllam Crescent. Zdaj grem tja. Pojdi * menoj. Nato te spravim domov." Prestrašena si je meja oči in se polagoma predramila. Gallagher je vznemirjeno mencal ter jo skuAal spraviti na noge. "Koliko je ura?" je vprašala. "Tri četrti na šest." "Sveta neliesa! Mati bo odAla te k maši, preden pridem domov." "Kaj pa je to hudega?" "Seveda je hudo. Danes bi bila morala iti jaz r njo. Za Krenkija." - "Kajn hodi k maAi?" "Na Mount William Crescent." "Saj gremo tudi mi tja. In ti lahko stopiA v cerkev in jo najdeš." "Zakaj?" Kaj pa je na Mount-VVilliam Cres-centu?" s Zdaj jt bila dodobra predramljena in je stala z divjimi očmi. Gallagher se je ujezil in je preklinjal. Cepetal je z nogami. "Pojdi hitro. Ne utegnem čakati. Pravim ti, -da so naAli ovaduha. Na Mount-VVilliam-Grescentu je. Zdaj grem tja. Pojdi z menoj." "Umoril ga boš", je zahropla. Prsi so ji pla- le. "Vraga, umoril!" je zaklical Gallagher. "U-ničili ga bomo." "Ti si zverina. N« boš ga umoril, dokler morem Jaz preprečiti, ga ne boš." Planila je i/, sobe. Z besno, kletvijo je skočil za njo. Ujel jo je pod stopnicami. Pritekle so straže. Vreščala je in bila okrog sebe z nakrempljanimi rokami, "Tu jo držjte," je siknil Gallagher. "Pred eno uro je ne smete izpustiti po nobeni ceni odtod. Potem gre lahko domov. Zbogom." Pogledal je Mary I juto v otfk -Qbraz mu je bil od togote pepelnat. "Mi ne prizanašamo no moškemu ne ženski. To si zapomni." Nato je stekel po stopnicah. "Morivec, morivec," je kričala za njim, dokler ji niso zamašili ust. t_ OSEMNAJSTO POGLAVJE Brezlike postave, plešoče na ogromnih hodu-Ijah ob obronku* prepada na svoke spodaj valečih skal, v temi, vse neskončno in temno ip odmevajoče, vse brez oblike ali smiela, mrak ♦n pretežno«t, zevajoči, zevajoči prepadi, polni zmrzle megle, čeri, ki izpolznijo, kadar se jih dotakneš, in ne oatavijo tal pod nogami, brezkončno potovanje skozi prostor, skozi vršeče vetrove in . .. resk. Gypo je smrknil in se v grozi, ves znojen od more, predramil. Naposled ga je starka le zbudila, ko ga je uščipnila s prsti za nos. Sedel je, se ozrl okrog sebe ter jo zagledal. Videl jo je pošastno in bledo s plavajočimi belimi lasmi. V strahu jo je hotel udariti, misleč, da je ljudožerka iz njegovih sanj, ko je izpregovorila. uZa petami no ti," je siknila. "Za petami so ti. Sd že na stopnicah." Prisluhnil je. Ničesar ni bilo. Nobenega gla-hu ? Kaj ? Samo veter je zažvižgal na strehi. Ha! Nekuj je zaškripalo. Mar postelja? Ne. Top, top, r-r-rip. Nekdo je Izpodrsnil na strehi. Gypo je bil z enim skokom iz postelje na tleh. Nepremično je stal, sklonjen naprej, hropeč z razprtimi nosnicami. Sum je prihajal s stopnic pred vrati. Nekdo je rekel na stopnicah: "Pst!" Nato popolna tišina. Gypo je stal pre-sunjen, še ves moker od znoja od svoje nočne more. Potihem je stopil k kaminu in pobral klešče. *Ko se je vzravnal, so mu zdrknile izmed prstov in zropotale na kamenito ognjišče. S kletvijo se je obrnil proti vratom. Hkrati so vrata treščila narazen. Od praga so mu blisnile tri luči pred očmi. Ko se je strmoglavil proti »jim, je nantal oglušen hrup. Trije možje so o-btnem ustrelili nanj. Nato je nastala zmešnjava. - - Ko je drevel po veži proti stopnicam, je začutil v stegnu zbodljaj kakor pekoč mraz. Nato je videl njihove zgrožene, blazne obra-~ ze. Dva je spoznal, Mulhollnnda in Hacketta. Tretji mož je bil Curley. Ko se je z njimi spoprijel, in so mu velikanske roke začutile pod seboj mehko, toplo meso njihovih teles, si je kar oddehnil. (Dalje prihodnjič) Dr. Albert G. Black, direktor federalne farmske kreditne administracije. "Bodimo pravični! Menite, da bodo gospodje pri tej draginji tarantelo plesali, ko jim plača komaj za staftu primerno stanovanje zadostuje? Kje je prehrana, obleka in vse drugo? Potem pa še prenapolnjeni razredi, vedno večje število hudičevih učencev —" Obzirna poštarica Resnična zgodba . Naj omoči to pot poročevalec svoje polnilno pero v rdeče črni-(Jo in napiše namesto poročil o vojnih grozotah ljubezensko zgodbo o obzirni poštarici v ne-, kem madžarskem obmejnem kraju. j Junak te ljubezenske zgodbe j je mlad madžarski inženir, ki je j pred šestimi 'leti odpotoval naj-i prej v &igo in od ondod v Lon-j don. V Budimpešti je zapustil I nevesto, ki naj bi ga čakala, da j se povrne. Cas je mineval hi-| tro, pisma so prihajala in odhajala v začetku redno, pozneje vse redkeje. Nato je izbruhnila vojna in dopisovanje med Madžarsko in Londonom je postalo že tako zapleteno, da se mladi mož ni več čudil, če ni od .svoje neveste dobil nobenega pisma več. Bil je prepričan, da ga še zmerom pričakuje in ni niti slutil, da se je med tem časom poročila z drugim. Pred nekaj tedni je mladi mož odpovedal svojo služjjo v Londonu in odpotoval domov. Ker je pa hotel svojo nevesto presene- "Sami so krivi. Zakaj si pa ne _ . I »omaga jo? O, jaz bi morala bi- Ji svojega prihoda ni napo ti profesorica. Za vsak cvek bi terjala kovača, od odličnjakov pa koline' za božič in krofe za predpust." . "Torej vaš sin ne obiskuje več šole?" sem vpraAal, da bi razgo- Hudičev učenec in njegova mati . Ko sem stopil v svetlo In prostorno solni našega najmlajšega karitativnega društva PRT (Podaj roko trpinu) je ves vzhičen vzkliknil dolirflHtfS predsednik: "Kako lepo stOm7]»rine*eI v mlin! Kavnokar sem mislil na vas." Zamahnil jr t dtanico kakor sejalec proti mehko hla* zinjenemu naslanjaču. "No-ln?'* ■em vpraAujoče uprl vanj i>Ct. "Dobili »nio zaupno poročilo o velikem malopridnežu, komaj šestnajst let starem mladiču, ki je Uko izprijen, da — človek akoraj ne more verjeti — prelepa svojo staro, sivolaso mater, t "bog a reva, kar *rce ««• mi stisne, ako pomislim/nanjo. Pro-alm, pobrigajte ae la ta ne**, slišani primer, če j? mogoče, tr danes. Prepričan sem. da biate s svojo izredno spretnostjo in x obilnim pedagoškim znanjem spravili tega hudičevega učenca na pot «|N»r.iiaiijM. kesa in („, boljŠMiija. da boste — tako rekoč is hudičevega — božjega u-(•Sta napravili." -- Premehko srca imam — ty je že od mladih nog moja napaka in nesreča: kakor lešnik debeli solzi sta mi pripolieli na bledo lice. Strmel je gos|>od Medvenek, strmel in sočutno vpraAal: "Zakaj plakate, gospod Nabrok?" "Kaj bi »J plakati," sem za-ihtel. "Prvič v življenju čujem take velike in lepe »>esede. Izredna spretnost in obilno pedagoško /.nanje! Oh, zakal nI «o-vražna iinoda vas, blagi gospod, l»ustavila meni za predstojnika! Pod vašim veščim vodstvom slutiti — to bi bila divota!" Kdo bi st4 čudil, da j% tn moja prisrčna izjava tudi dobrlčinl predsedniku o ros i U oči? Z nemim pok Ionom, da bi ne prekinil svečane tišine, sem pritisnil ua kljuko in naravnost nameril korake proti stanovanju "hudičevega licence.'* "Kaj bi pa radi" me je osor-»to nahrulila te precej osivela debeluška. Njen pogled je bil pogled kače klopatače, "Prišel sem zaradi vašega ai-na Naše najmlajše dobr««delno društvo PKT Je svetlelo da —M "Da me siti pretep«. jelite?** mi je pretrgala nit «krbno pri-pravljepih In logično n«nixanih lM*M*d-xa uvod in pojasnilo mo-j«»ga obiska. "Da me sin pretepa," je ponovila s povzdignjenim, piska-jočim glasom, "Čudno, da vas boli, ako mene tepe sin! Mene ne boli. Fantje greha sad in zato moja pokora, ki nobenega prav nič ne briga. Mar se »niste vi isveličali s njo?" "Pomirite se, dobra gospa," sem v zadregi zajecljal. "Nisem gospa — in tudi dobra nisem." mi je zabrusila. "Recite mi kar: gospodinjit Mi-ca." i "Dobro! Torej gospodinja Mica. verujte mi, da prihajam t najlMiljšimi, najčistejšimi na-menC Vplivati sem nameraval na vašega sina. posvaril bi g« rad . . , ujn.zoril na četrto i*»i. jo zapoved . . . spravil na pot spoznanja, ken« in poboljšanja. . . . Kako \m kaj njegova izobrazb«? Ali študira?" "Vraga študira! ,Mar se Is-plača študirati današnji dan, ko imamo sršene za profesoi.te?" "Tako |mi nikar, gospodinj« Mica r "Sršeni so. recite, kar h«.erte Mojeg« M«tevtka ao te zadonti opikali! Nobenega \enelj«. no. iM-ne prijaznosti ni več po šo-, lah . . . rimnastt« je p.*t«l« mrt\| dom." vor o ljudeh, kl jin sovragljo bo-govi, razvil v tisto smer, kjer je bil začrtan namen mojega prihoda. "S čim se pa peča sedaj vaš fant, kaj dela?" Kar sami ga vprašajte, če ste že tako radovedni. Opozarjam vas pa, da hodite previdni in skrbno pretehtajte sleherno besedo, preden jo izgovorite, zakaj moj sin ima že le osemnajst let, je pa kakor gorila hud in^nočen. Saj veste, kakšne zverine so bok-sači?"~ "Boksači?" aem se začudil. 'Torej s pretepanjem si bo služil kruh?" "Zakaj ne? Saj ni tako slab ta kruh! Kar vesela sem, da zna u-dariti . Sploh se pa še ni popolnoma odločil. Pravi, da bi kot gangnter več zaslužil." Ledena zona mi je pretresla telo. "Za pet ran božjih, veste, kaj bo zaslužil? Vrv na vrat ali pa kroglo v trebuh!" "Mogoče. To je že res: riziko dela je pri tem poklicu precejAen! Toda ljubi gospod, 1«je ga pa ni? Pri polaganju min in mink — kakor nploh pri delih na fronti — je Ae večji riziko, dela. Ne smemo biti zajčki. V splošnem je pa življenje ganstrov pestro, polno čudovitih izprememb in— romantično. Oh, če bi vi Vedeli, cako ljubim romantiko! Z Ma-tevžkom gledava edino le pusti-ovske filme in ne verjamete, ko-iko se je že fant iz njih naučil. Stavim z vami, da vas s prvim udarcem na brado kakor vola spravi na tla. Hočete stavit?" Preden sem utegnil odgovoriti, da nisem ljubtelj stav, je že odprla duri in zaklicala v sobo: "Matevžek, j>oglej, tale gospod je priAel, da bi videl, kako živiA, če kaj študiraš, kakšne manire imaš." Fant — bil je dolg, širokopleč vedal. šele, ko je bil že na obmejni postaji, je zdirjal na pošto in oddal tole brzojavo: "Srečno sem doma. Pridem zvečer, pričakuj me na postaji. Tvoj Aleksander." Mladi moz ni prav nič opazil, da je mlada poštarica, ko je pogledala na naslov, presenečeno dvignila pogled, in da ga je naprej prestrašeno potem pa z o-čitnim sočutjem opazovala. Ta gospodična je bila najboljša prijateljica njegove neveste. Dekle je vedelo za njegovo zgodbo, vedelo je tudi, da se je nevesta tega mladega moža poročila z drugim. Njeno pomilovanje je bilo »iskreno tako do prijateljice kakor do mladega moža. Ni vedela, kaj ji je storiti. Naposled je vseeno prevzela brzojavko. Ko je brzojavko odpošiljala, je na naslovu namenoma naredila pri tipkanju na stroj napako, tako da je bil naslov poman-kljiv. Brzojavka zato tudi ni prišla v prave roke. Na postaji ni mladega popotnika nihče pričakoval. Ko je pa prišel domov k svojim starišem, je že čakala tale brzojj«*k».tv,w'-r<' " "Marija je že tri tedne srečno poročena. Brzojavke ni prejela. Pismo sledi." Naslednjega dne je dobil Ale- ksander pismo, ki mu ga je pisala obzirna poštarica. Pojasnila mu je vso zadevo na dolgo in široko. Pisala mu je, da je mislila, ko je prebrala brzojavko, na srečo mlade dvojice, ki bi jo ta brzojavka prav goto skalila. "Vi ste moški in .boste lažje prenesli ta udarec usode kakor pa moja prijateljica. Poročila se je samo zato, ker je mislila, da se vi ne boste več vrnili k njej. Svojo prijateljico imam čez vse rada. Zato sem se rajši pregrešila proti službenim predpisom, kakor da bi jaz pripomogla k njeni nesreči. Na brzojavki sem čitala naslov, ki ste ga vi kot pošiljatelj navedli. Tako sem vam lahko napisala to pismo. Prosim, oprostite mi, da sem se tako vmešala-v vaše zasebno življenje, toda nisem mogla dru-če." Ko je mladi mož y drugo prebral to pismo, se je odpeljal na vrat na nos na obmejno postajo. Hotel je spoznati dekle, ki je bila pripravljena žrtvovati svojo kariero za svojo prijateljico. Požrtvovalna in obzirna poštarica je morala pač tudi misliti na možnost, da jo naznani —== mladi mož zaradi L« Proti Predpis o ^ T6da do tega ni , nca je bila mlademuZL všeč. Drug drugettu^ ugajala, da se jt. ^ ku žalostna zgodb* poročnem uradu. prejšnja nevesta i„ humor j Vzrok ne%a\tMij •^MiloHtljiva! Milo»t|jjvJ spod leži v predsobi „3 Zraven njega je velika ^ roki pa drži pismo" v3 pove služkinja svoji Jj "Krasno," vzklikne buk708laH 80 mi moj H Naročite Mladinski |y boljši mesečnik ^ mladino! ur 4 in na oko starejši, kakor sem ai ga predatavijal — je razprostrl roke in planil proti meni. "Oče!" je vzkliknil in me objel s tako silo, da'so kar zaškripale dosti. "Oče, torej ste vendar prišli? Priklical vas je klic mojega žalostnega srca, privabil žarek mojih hrepenečih, v daljavo uprtih oči, ki so hotele videti in spoznati vaš mili lik. Pozdravljeni, oče!"_____ "Kakšen oče _. . menda ste znofeli?" Z muko sem se ga otresel. "Kaj pravite — da niste?" Z naravnost sijajno mimiko mi je ta "hudičev učenec" zaigra razočaranca. Samo za hip; tako se je povrnil v resnično življenje. 1 PRODAJ AM~PŠp Pae fine čiate pasnit lu lov "J in jnzbice lahko dobite pi j n«» d aable, VVhite eolli« i„ MI1|J torrier. Cena $5.00 i„ n0 Ji site »e pri: Mr». Aujtubu BeJ W. Vine St., MiUaukee, Zopet imate! liberalno letno priliko z* »amo-oskrbujoč plinski vodo-grelec 90 DNEVNO mirili *m hranitvi Dovolite, du vam dukutemo kak lahko zmorete izvrstno uyodno»t stalno gorko vodo na čepu. Tiso«« in tisoče družin se je pogluiilo tega dokaza v proslim Id Samima«bi »o dokazali, kako lahko zmorejo ugodnost gorke vodei čepu. Da se to dokaže ie nadaljnim tisočem druiinam »mo m .»diod ponoviti to ponudbo, kako lahko imate STALNO GORKO VODO N CEPU. Vzemite al tri meaec« lana in se prepričajt«, da ni vredno biti h aamo-oskrbujočaga plinskega vodo-grelca . . . Ta aamo-oskrbujoči plinski vodo-grelec vam daje stalno »rorko vu........................................CL dreštva « *...... 4)".......................................tt. dm*tvs H t-"-" ........................................... draži v s H ....... M««l«........ .......................Država.................... M«v naročnik ...;.............. g|«r ««r«č«lk .............t.....