LUBLANSKE
NOV
JANN. FRIDR. EGBRJA,
Nro. 2,
Dunej 2y Grudna. ^"a zefarfko povele je ogerfka dvorna kanzlia ukaso dala, de imaio vfi ogerfki oroshniki narasen iti, inu fe na fvoje domove podati; kgr je mir popolnoma poterjen, inu vfa vojfka je-nala.
Ogerfki Dvornik Prinz Josef je osnanil, de taifti oroshniki kateri sliele d^lei v'sholdi flu-shit, bodo gori vsgti med husarfke regimente, kamer fi sberejo.
Por t ur al.
a
Lisabona 15. Liftagrioja. D</or ie vender enkrat fklenil, mir s' Franzosam poterditi. Mar-
chese
chese Pombeira jc v' London poflan, de bode angleskimu dvoru dopovedal, sakaj nafh dvor mir narediti more, de bi anglesi pervolili, inu nebranili Portugalzam mir fturiti. Timzhafi fe je dofti foldatov okoli Lisabone nabralo , de bodo anglese permorali prozh potegnit, katgri she od jcfeni lefem leshe v' tim brodi, iuu vfe terdna-nave v' rokah imajo.
Shpania.
Madrit 21. Liftagnoja. Vifhi Shkof is Bur-gos je isvolen sa velikiga inkvisitorja v' rezheh, kar vgro sadene ; on je eden narbol uzhenih inu pametnih duhovnih.
L ojhko.
V" Benedkah vfi perpravlajo ftanovanje sa zefarfke foldate, offizirje inu generale. Premosh-ni dfl?jo perpravo sa rasfvitlenje , goftarie inu vefela obhajanje ; kader bodo zefarfko armado prejgli. Okoli Vidma je vfim ludem sapovedano dati vosove sa odpelanje orodja, kar ga franzo-si imajo.
Genovesko ludftvo je Poftavo poterdilo; fe-daj je osnaneno, de fe imajo frgnje vkup sbrat 26. dan Grudna, sa isvolenje takih mosh , kateri bodo perhodno gofpofko lsvolili, Genovesar-ji fo poflali eniga v' Raftadt, de bo sa nih fker-bcl per glihanju sa mir.
Vifhi vajvod v' Fiorenzi je prejgl eniga pof*. lanika od Zisalpinfke republike.
S?dmi dan Grudna je Polfki general Dom-brovfki papeshovo terdnavo Shent Leo premagal, inu jo v'imeni zisalpinfke republike v* ob-laft vs?l On je v'flushbi te republike; potle je dal a j Papeshovc foldate preganjal, inu pruti mgfti Urbino sa nimi derel.
Franznjk".
Deveti dan Grudna je bilo osnaneno, de Bonaparte je perngfel pifma poterjeniga miru od Zcfarja, drugi daa bode Bonaparte ozhitno pred Ludftvam pifma isrozhil Timzhafi je Bonaparte na tihim shivel v'Parisi, je malo vun hodil, inu pogoftim fe pogovarjal s" Visharjirai, iuu s' mi-niflri.
Dc nebodo vczh nevredni mosh|§ sbrani sa poftavne sbiralifha^ je fkleneno , popred dobro pregkdat, al fo po poftavah isvoleni«, prgden bodo perpufheni, v'sbiralifhe feft priditi.
Portugal je fizer mir poterdil, al ludjg fum-nio , de visharji nebodo tako dobri kup sglihat puftili; sato ker Portugal je fvoj odlog samudil, i-nu preposno poterjenje iturjeniga mira poflal.
Serbelloni je perfhel v' Pariš sa^ poflanika zisalpinfke republike. Tudi prajsovi Kral je poterdil fvojiga poflanika v' Parisu Barona Sandoz Rollin, ka:§ri je pod rankim Kralam ozhetam tamkaj poftavlen bil.
Anglia
AngJia.
Kar je minifter Pitt davkov imeti shelel v' pcrhodnira leti, mu je parlament vfe pervolil, Minifter je timzhafi 30 millionov goldinarjov na pofvodo vs;l. Ena noviza pravi, de tg mini-Itrove dgla snajo Judi sdrashit, inu nega s'dvo-ram vred perpravit v' nadlogo.
Holland.
Pervi dan Grudna je admiral Vinter is angleške jezhe pridejozh v' Amfterdamu zhaftito prejet bil; gofpod e inu foldati fo mu napruti fhli v'negovo hifho, je bil pelan v'naftno hifho i-nu fo mu predkofilo (Fruhestuk) dali, na iher je bil v' komedio povablen.
Lullana
Franzosi perpravlajo barke inu ladie nepre-tergama super Anglese; Anglesi pa s'barkami gl£dat hodio, kaj franzosi ob fvojim morfkim brggi pozhenajo.
Torek drugi dan Profenza fe je gofpod Mo-litor en mojfter v' mufiki na fvoje gofli tukaj v' Lublani flifhat puftil; naj fe vfi Shifhkarji pru-ti nemu fkriejo de fi lih jo dobro vftershejo. On jo sna na vfe forte visho rgsat; stefti fo fe mu fmejali, kader je ftare babe oponafhal, inu tako godel, kakor one pojejo inu njavkajo.
General Mak je perfhel is lafhkiga nasaj v' fredo ob enajfti uri pred poldng.
Torek sjutra ob devetih fta bila dva liudo-delnika obffhena na uniin kraji jame bliso S. Krifhtofa; nih rezh je bila taka :
SODBA.
Zhes sdolaj imenovana vosna hlapza per zef. kr. l3fhki sholnerfhini kTmerti fkuši obgfheri-je obfojcna savolo na zefti doperngseniga ropa inu poboja.
Mihael Sabo rojen v'Sepzhiku flient Jur-fk;ga Komitata v'Siebenbirgni, 26 1^-t ftar, I\aL vinfke vere , neoshgnen, bres snan;a en igri rozh-niga dela, od 1793. vTlushbt per zcfarfki vosh-ni; inu
Joannes Kofma is Kezhkemet Pcflovfkiga Komitata na Ogerfkim, 24. let ftar, katholifh, neofhenen , bres rozhniga dela, vTlushbi v'dru-go lfto , oba od 69. divisiona foldatfke voshne zheterce perprege per ilrelni perpravi, sedaj per Levener grenaterfkiin batallioni, v' kvartgrji sra-ven Doba naVirju; fta v'rasprafhanji Iposnala ; kar fe je is povedanja perfesheneh prizh poter-dilo j de fta drugi dan Grudna 1797. svezher po ofmi uri na Virju perfhla v'oftario k'Vodapiv-zu, kgr fta fe snajdela mefar Thomas Vahtar i-nu negova shena is Mengufha Nro. 85. kateri je piazho is opafivnize plazhoval, inu ob tri zhe-terti ure na devgt prnti fvojimu domu fhel; ta dva fta vidila denarje per nemu bres vgdesa, ku-liku je; inu Kolina rezhe berfh prati Sabo: ti denarji bi dobri sa naju , kader je Sabo tg be-» f$de sa unim ponovil, fta fklenila sa moshamit,
ga na zgfti pobiti, inu denarje nr*d feboj rasd?-1 i ti ; kar tudi zhes eno zhctert ure iturita, sa nim ogledujeta, isrujeta kole is plota fvunaj vali debgle kakor ftolova noga po eno zhetertmajn ku po dva vatla dolge; mefar ni b.l 1'kusi blish-ni kraj Groble perfhel, fta temzhali na z?ftizha-kala, de bi ga ludje neflifhali vpiti, potle sa rim Ihla, inu a per frgd poti med Groblamiinu Mengufham po deveti uri oba na enkrat inu fi-zer Sabo od leve ftrane fprgdaj, inu Kolma sa-daj bres beredo rezhi popadla, s'kolmi po glavi inu satilniki oba vkup mahala, de je snaki padel, ker mu je Sabo fhe tri vdarze po glavi dal, kateri fo bili fmertni fposnani po fturjenim pregledanji od ranoz^lnikov, med t^m mu je Kofma pafivno mofhno s' lvoiim nosham odrtsal, inu jo s' denarmi vred k* febi vs?l, inu Sabota, kat.ri je tudi temzhali eno s'koiam dal sheni v* bitiga mefarja, k' febi klizal, de ima she denarje , potic fta fe oba na fvoj kvarter vernila, inu denarje prefhtda, katgrih je bilo 12. krishaneh Kron, 12. giofhov iuu ena dvajfetiza ,sdajzi ras-dclila, dvanaift grofhov sajgdla , oitanek pa inu opafivnizo v* hlevi fkrila sato, de bife v' kakim preifkanji per nima nenajdela. Drugi d. 3. Grudna ih je shena rankiga sa vbiavze ven dala, to-shila ; ona fta vseto liasaj dala, ivoje djanje fpos« nala., inu fta bila faperta.
Tedaj imata sgoraj imenovana foldatfk3 vos-na hlapza po 28. v<>jfknim, inu 90. artikelni te-resianfke krivave pravize, inu po novi- pokorni vifhi od raeleza mali Serg. 179©. s' veruvzo od
shivlenja kTmerti djana; inu fizer Mihael Sabo popred sa nim pa Joannes Kofma kakor sazhet-nik fturjeniga hudiga Cveta, drugi dan Profenza l?98« v* Lublani ob^fhena biti.
Stabskvarter Lublana 2. Profenza 1798-
Nekidaj je bila sakonfka sveftoft med flo-venzi na krajnfkim tako velika , de fe je ime t? fumnivofti fkoraj sgubilo. Moshje nifo bili fiimnivzi nad fveftoiljo fvojch slun, inu shene nifo bile fumnivke ; t£ forte hud fum je bil rg-dek med ludmi. Satorej je fuinnivoft, fumen biti, ali fumnfti tako malo v'uftah bilo, de fe je v'm?llih sgubilo, inu fo sazhgli po npmfhkinl ajfranje imenovat, k^r pravo lhro krajnfko bc-f?do rfdko po kotih krajnfke deshele fjano najdemo. Vender fhe dan danafhni tukaj v'Lublani pravio: na tiga fum (verdacht) letf.
Vmerli (o v' L,ublam.
«4. dan Grudna.
Juri Babnik , fabrikarja fin , 1. predmeftaffl Nro. 32.
s?. dan.
Franze D10 , furgrjov fin , 14, dni, v' judovi gafi Nro. 288.
Maria Vareh, dglovfka hzhi, I. 1. na shabje-ki Nro. 59.
Maria Gradifhar, kozhiashka, 44.1. v' Gradifhi Nro. 9-
26.	dan.
Nesha Gaber, vedova, 75.1. na Polanah N. 35:«
27.	dan.
Miha Bertani, Majlandfki vklfnenez, 46. 1. v' pokorni hifhi.
franza Kavzhifhka, tkalfkahzhi, 3.1. na prgd-mgftji Nro. 25.
Od Brikfenke Blgdfke Gofpofke fe osnani tai-ftiin, katgri kaj ifkat imajo per sapufhenim pre-itioshenji rankiga Josefa Pretnar ali Sashmann v' Gradi, de naj 7. dan perhodniga Svizhana ob devetih sjutra v'to Kanzlio pridejo, fvojo pra-vizo isvishajo; fizer bode premoshenje rasdelO-rio, delgfham isrozheno, inn oni bodo ^mudili. Bigalki Grad 28. Liitagnoja 1797.
Od Brikfenke Blfdfke Gofpofke fe napove tim, kir imajo kako terjanje per sapufhenim blagi rankiga Andrea Stroj ali Vidiz v'Gradu po kakorfhni kol pravizi, de naj fe 12. Svizha-ua 1793. sjutra ob devetih glafio, inu fvojo rqzh ispglejo ; ako ne, fe bode tudi bres nih premoshenje raslozhilo , delefham zhes dalo , inu ter-javzajn bo praviza safpala. Bledfki Grad 29. Li-ftagnoja 1797.
Od Brikfenfke Bledfke Gofpofke fe pofta-vi dan sa rasdJenje premoshenja rankiga Bla-sha Supanzhizh ali Bohinz v' Gradu na 22. dan Profenza 1798. ob devetih snitra v* ti Kauzlii; dolshniki naj fe oglafio , fvojo pravizo isvishajo ; fizer bo premoshenje rasdekno, _ inu napovedanim delgfham isrozheno, Bledfki Grad 27. Liitagnoja 1797.
Od Brikfenke Bledfke Gofpofke fe da k' dncv urasdelenja po raukim Jakobu Gogala ali Tomashovez v'Gradu na 29 Profenza 1798. ob devetih sjutra ; kader bo trgba terjavzam lefem pri-diti fvoje dolgove inu ifkanje fkasat tako saref, kakor gotovo bode r.ivno ta dan leto b'ago bres sadershika deleno, inu de1§fham isrozheno.
Bledfki Grad ag. Liftagnoja 1797.