Ptuj, petek, 15. aprila 2005
letnik LVIII • št. 22 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski
Poiščite kupon na strani 26!
Foto: Martin Ozmec
Po naših občinah Aktualno	Po naših občinah	Obrt	Šport
Žetale • Je Čisto	Ptuj • V službi	Ormož • Gline je	Ptuj • Taksisti že tri	Nogomet • Drava
mesto zrelo za in-	ljudstva - s čistimi dovolj za nadaljnjih	leta čakajo na "turi-	premočna za Olimpi-
špekcijo	računi	18 let	stični" izpit	jo; kako bo v Celju?
Stran 8	Stran 2
Po mestni občini Ptuj • Župnija prodaja Marof, Tuš ga kupuje
Stran 3
Stran 8	Stran 4
Šport
Rokomet • Obeta se nam vročih 180 minut pred končnico Stran 18
Stran 15
9770040197060
Ptuj • Območna gasilska zveza
10 let humanega delovanja
Na jubilejnem 10. občnem zboru so se v soboto, 9. aprila, v dvorani Gasilskega doma na Ptuju sestali delegati in gostje Območne gasilske zveze Ptuj, v katero je vključenih 23 PGD iz občin Ptuj, Hajdina, Markovci in Zavrč.
Po uvodnem prepevanju članov gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš, ki ga vodi Jože Dernikovič, je delo Območne gasilske zveze Ptuj v minulem letu 2004 na kratko komentiral predsednik zveze Franci Vogrinec. Potem ko je spomnil, da je njihova stara navada, da že 10 let poročil na občnih zborih ne berejo, saj jih delegati prejmejo po pošti, je na kratko pojasnil, da Območno gasilsko zvezo Ptuj sestavljajo gasilske zveze Hajdina, Ptuj, Markovci in Zavrč, ki vključujejo skupaj 23 prostovoljnih gasilskih društev. Menil je, da so bili v letu 2004 dokaj uspešni, saj so realizirali vsa načrtovana dela, dokaj uspešni pa so bili tudi na tekmovalnem področju.
Nekoliko več je v svojem
poročilu povedal predsednik nadzornega odbora Zvonko Kokol, ki je prvi bežno omenil tudi finančna sredstva Območne zveze, saj je pojasnil, da so lani v celoti realizirali zastavljeni plan ter da je prispevek za območno zvezo znašal 350.000 tolarjev za posamezno društvo. Ugotovil je tudi, da so bili v skladu s sprejetimi sklepi in potrebami realizirani vsi plani. Razprave po poročilih, za katero je predsedujoči opozoril, da je dovoljena le delegatom, ni bilo in delegati so brez pripomb obe poročili tudi potrdili.
Zatem je finančni program za leto 2005 v kratkem predstavil strokovni sodelavec Območne zveze Janez Liponik ter pri tem poudaril, da so vsi programi odvisni od pri-
Delovno predsedstvo zbora med Francija Vogrinca.
spevkov posameznih občin. Za leto 2005 naj bi te občine prispevale dobrih 105 milijonov tolarjev, od katerih naj bi 44 milijonov namenili za red-
Foto: M. Ozmec
Delegatom in gostom 10. občnega zbora so zapeli člani Gasilskega pevskega zbora iz Hajdoš.
Središče ob Dravi • Praznovanje 51. praznika KS
Sokolana je bila dodobra polna in obiskovalci so lahko prisluhnili programu učencev domače osnovne šole in godbi na pihala pod vodstvom Rada Munda. Slavnostni govornik je bil predsednik KS Toni Jelovica, ki je tudi podelil plakete in priznanja. Zlato plaketo je prejel Štefan Kostel iz Središča za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo v domačem gasilskem društvu. Srebrno plaketo KS je prejel Drago Žarkovič iz Grab za dolgoletno aktivno delo v Lovski družini Središče ob Dravi. Bronasto plaketo pa je prejel Nogometni klub Središče ob svoji 25-letnici delovanja. Poleg tega so podelili tudi dve priznanji, ki sta ju prejeli Milica
čni zbor, brez kakršnega koli dodatnega gradiva, oziroma delovnega ali finančnega poročila, ki bi ga v imenu občanov omenjenih štirih občin, ki prispevajo denar za delovanje Območne gasilske zveze Ptuj, menda lahko bili deležni vsaj na samem zboru. In ker je že celih 10 let navada, da teh poročil na občnih zborih Območne gasilske zveze ne berejo, sem lahko zapisal le to, kar sem slišal v kratkih pojasnilih zgoraj omenjenih funkcionarjev. Upam, da sem slišal prav, sicer se že v naprej opravičujem.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
poročilom predsednika OGZ Ptuj
no dejavnost, vse ostalo pa za investicije v gasilstvu. V glavnem za sofinanciranje vozil PGD Bukovci in Grajena ter za dokončanje gasilskih domov v Markovcih in Novi vasi. Tudi po tej predstavitvi programa ni bilo nobene razprave.
Potem ko so izročili napredovanja tistim gasilkam in gasilcem, ki so z izobraževanjem napredovali v višje čine, se je v imenu županov vseh štirih občin Ptuj, Zavrč, Hajdina in Markovci gasilcem zahvalil hajdinski župan Radoslav Si-monič. V imenu Gasilske zveze Slovenije je udeležence zbora pozdravil mag. Janez Merc, ki je opozoril tudi na pomembne naloge, ki so pred gasilci v letošnjem letu, ko je težišče vseh aktivnosti usmerjeno v področje izobraževanja. Med osrednjimi prireditvami je zagotovo gasilska olimpijada, ki bo letos v Varaždinu, sicer pa jih čaka še precej odgovornih nalog pri snovanju sprememb Zakona o gasilstvu, ki naj bi dal večjo težo delovanju ga-
Svečano zaključili praznovanje
V KS Središče ob Dravi so že dobrih 14 dni praznično razpoloženi. Potem ko so se končala športna tekmovanja v okviru praznovanja 51. praznika KS, je v soboto praznovanje doseglo svoj višek s podelitvijo plaket in priznanj krajanom.
Foto: Lazar
Najvišje priznanje - zlato plaketo KS Središče ob Dravi - je za dolgoletno aktivno in požrtvovalno delo v Gasilskem društvu Središče ob Dravi prejel Štefan Kostel.
Lesničar in Ljudmila Šavora za večletno aktivno delo v društvu upokojencev.
V	soboto popoldne so v okviru krajevnega praznika odprli na OŠ tudi razstavo, ki je nastala v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, enoto Ormož. Razstavljeni so bili dokumenti in slike iz dolgoletne šolske zgodovine, v telovadnici pa so se predstavili domači obrtniki in podjetja ter društva z najrazličnejšimi izdelki.
V	nedeljo so se na tradicionalnem srečanju družili starejši krajani, praznovanje v Središču ob Dravi pa so zaključili s svečanostjo pri spomeniku NOV v spomin žrtev NOV.
vki
silskih zvez ter spremljanju predlaganih sprememb Zakona o požarnem varstvu ter Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sicer pa se bodo v letošnjem letu v gasilskih vrstah posvetili predvsem tipizaciji gasilskih vozil in opreme ter prilagoditvi enotnega računalniškega programa Vulcano, ki naj bi poenotil vso evidenco na področju gasilstva v državi.
Ob koncu moram dodati, da mi je bilo kot novinarju oziroma spremljevalcu občnega zbora zelo neprijetno, saj smo v redakcijo tudi letos prejeli le golo vabilo za ob-
Uvodnik
V službi ljudstva - čisti računi
Včerajšnji podpis aneksa k pogodbi o opravljanju javne gasilske službe v letošnjem letu, ki so ga župani ptujske, markovske, hajdinske in završke občine podpisali v Markovcih s predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj ter predsedniki 23 prostovoljnih gasilskih društev, naj bi i na i, saj naj bi zagotovili finančna sredstva za nemoteno delovanje gasilstva.
Kapo dol gasilcem - tistim, ki so in bodo noč in dan pripravljeni na boj z ognjem, na prometno ali drugo nesrečo; iskreno zahvalo smo jim dolžni. A globoko me moti, da kot predstavnik javnosti in kot občan, ki tako kot vsi prispevam svoj znesek za delovanje gasilstva, nimam pravice vedeti, koliko in v kakšne namene so bila sredstva dejansko porabljena.
Na nedavnem 10. občnem zboru Območne gasilske zveze Ptuj sem lahko le sedel in beležil, kar sem slišal iz ust funkcionarjev zveze. Ti pa so bili zelo kratki in skopi ter pojasnjevali, da so delegati, ki jih je menda 23, gradivo s poročili prejeli skupaj z vabilom ter da jih zato ne bodo brali. Zato sem v poročilo zapisal pač, kar mi je uspelo slišati in kar sem razumel.
Ker pa sem, tudi v imenu občanov štirih občin, trdno prepričan, da bi o denarju bilo potrebno reči kaj več, narediti javni obračun, koliko ga je priteklo in v kakšne namene je bil porabljen, sem po zboru zaprosil predstavnike PGD Ptuj, da so mi predočili tudi finančni del. Presenečen sem bil, ker so to storili z velikim odporom in strahom, češ zakaj to zahtevam, saj bo zagotovo vse narobe, če bodo za to izvedeli funkcionarji Območne gasilske zveze Ptuj. Ko pa sem vztrajal, so se po krajšem premisleku odgovori kar vsuli. Predsednik PGD Ptuj Martin Verbančič je ogorčen pojasnil, da so že pred sedmimi leti zaradi suma, da s finančnim poslovanjem ni vse v redu, od Območne gasilske zveze pisno zahtevali vpogled v finančno dokumentacijo, a jim niso niti odgovorili. Dve ali tri leta naj bi se zaradi tega malce prerekali, potem pa naj bi vse skupaj zaradi javnosti tisti "zgoraj" zadevo enostavno "poteptali". Dvomi o "čistosti računov" so narasli, ker so, bojda letos 9. aprila ne prvič na tak način, delovno in finančno poročilo sprejemali na občnem zboru, vsi pa vedo, da je bilo potrebno bilanco oddati že do konca februarja. Ali so torej funkcionarji območne zveze oddali bilanco nezakonito, brez potrditve na občnem zboru?
In če smo že pri tem: v PGD Ptuj so ogorčeni, da vodstvo Območne gasilske zveze Ptuj vse od smrti Edvarda Kozela sestavljajo sami "Neptujčani"; predsednik Franci Vogrinec in poveljnik zveze Franci Glažar sta s Hajdine, predsednik nadzornega odbora Zvonko Kokol je iz Spuhlje, strokovni sodelavec Janez Liponik pa iz Markovcev. Ignoriranje ptujskega društva, ki je po številu akcij in opremljenosti daleč pred vsemi drugimi, po obsegu financiranja pa seveda ne, se je pokazalo tudi na letošnjem občnem zboru, saj v delovnim predsedstvu ni bilo nikogar iz PGD Ptuj, le nalogo zapisnikarja so jim zaupali.
In če k temu dodam še nekaj telefonskih klicev na Radio Ptuj, v katerih so poslušalci opozarjali, da naj bi predsednik zveze prejemal letno okoli 500 tisočakov nagrade, da naj bi se "dobro plačani" strokovni sodelavec skoraj vsak dan vozil s službenim avtomobilom na malice, da naj bi ob novem letu prijateljem in nekaterim svetnikom tisti iz zveze delili malce draga darila, da naj bi šla večina denarja zveze v društva, od koder so funkcionarji, v ptujski gasilski dom pa se že leta nič ne vlaga, ter da naj bi mestna občina Ptuj prispevala nesorazmerno in bistveno več sredstev za delovanje zveze, potem je očitno, da tako ne bo šlo naprej. Saj menda še velja stari rek: Čisti računi, dobri prijatelji. Toliko bolj za gasilce, ki nenehno poudarjajo, da so v službi ljudstva!
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02 ) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 19.520 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Kaj se dogaja na Marofu?
Župnija prodaja, Tuš kupuje
Od 12. oktobra do 16. decembra lani so na območju Štukov, na Marofu, ki sodi v območje k. o. Krčevina pri Ptuju, kopali arheologi. Na podlagi kulturnovarstvenega mnenja, kulturnovarstvenih pogojev, sklenjene pogodbe za arheološka izkopavanja in odločbe ministrstva za kulturo je na tem območju potekala prva etapa arheoloških raziskav.
Predmet arheoloških izkopavanj sta bili parceli, ki se po odloku o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj nahajata zunaj zavarovanih območij in spomeniškega varstva. V lokacijski informaciji, ki jo je za obe parceli na zahtevo nadžupnij-skega urada Sv. Jurija na Ptuju izdala skupna občinska uprava že 30. oktobra leta 2003, je zapisano, da se izdaja za potrebe prometa z navedenima nepremičninama. Parceli se nahajata na območju predkupne pravice občine, v območju stavbnih zemljišč v ureditvenem območju mesta Ptuj P11-R3 Stadion, Srednješolski center Ptuj, ki je opredeljeno kot območje za kompleksno graditev. Že štiri dni po izdaji lokacijske informacije o že omenjenih parcelah je mestna občina Ptuj na podlagi vloge nadžup-nijskega urada sv. Jurija izdala potrdilo, da za ti parceli ne bo uveljavila predkupne pravice. Tudi to potrdilo je tako kot že lokacijsko informacijo izdala za potrebe prometa z omenjenima nepremičninama. Rimokatoliško župnij-stvo na Ptuj, ki ga zastopa p. Mirko Pihler, nadžupnik, je s pisno izjavo, ki jo je podpisal 23. avgusta lani, dovolil izkopavanja na obeh parcelah in hkrati pooblastil družbo Engrotuš, d. o. o., Celje, da kot bodoči lastnik navedenih parcel opravi ta dela.
Še pred petimi leti je bil Marof oziroma njegov del zanimiv predvsem zaradi tega, ker je bil predviden za zazidavo nove osnovne šole Olge Meglič in spremljajočih objektov (okrog 3 ha). Zgradili naj bi jih v območju, ki se nahaja tik ob razglašenem arheološkem območju Ptuja, levi breg. Že leta 2000 je arheološka stroka vztrajala, da se mora omenjeni prostor obravnavati celovito, iz vseh vidikov, ne pa parcealno glede na posamezno gradnjo objektov. Predhodne raziskave
Foto: Črtomir Goznik
Na Marofu se bo gradilo.
o ohranjenosti arheološke dediščine na tem območju, ki so potrebne za presojo in nadaljnje postopke v zvezi in pred izdelavo projektne dokumentacije, naj bi takrat stale okrog 12 milijonov tolarjev. Po naročilu MO Ptuj pa jih je izvedel Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor z izpostavo na Ptuju, za milijon tolarjev. Arheološka zavarovalna izkopavanja samo na območju izgradnje OŠ Olge Meglič, pa bi po ceniku iz leta 2000 stala 240 milijonov tolarjev.
Tuš »dolguje« Ptuju sodobni trgovski center
Po spremenjeni zakonodaji planskih aktov ni mogoče več spreminjati. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednejročnega družbenega plana za območje mestne občine Ptuj je bil objavljen julija lani, popravek, ki podaja programske zasnove za lokacijski načrt za poselitveno območje P11-R3 Stadion ob Volkmerjevi,
pa kmalu zatem. Južni del je po programskih zasnovah za lokacijski načrt namenjen športu, rekreaciji, šolstvu, severni del območja, ki se nahaja severno od predvidnega nadaljevanja Ulice 5. Prekomorske proti zahodu pa je po programskih zasnovah namenjen stanovanjski pozidavi in poslovni dejavnosti, poslovni lokali so lahko v pritličjih blokov, možno pa je graditi tudi samostojne prostostoječe pritlične poslovne lokale, ki ustrezajo namenu območja. Čeprav je za območje P11-R3, kamor sodita tudi omenjeni parceli, ki naj bi ju kupil Engrotuš iz Celja, na podlagi programskih zasnov šele potrebno izdelati lokacijski načrt, postaja vse bolj verjetno, da bo v delu Marofa na Ptuju zrasel sodoben Tušev trgovski center, ker so lani na tiskovni konferenci na Ptuju povedali, da temu območju to na nek način »dolgujejo«.
Po kulturnovarstvenem mnenju k predvideni pozidavi, ki jo je julija lani izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je s strani kulturnovarstvene stroke na
tem območju možen gradbeni poseg po sprejemu lokacijskega načrta, pod pogojem, da se na celotnem območju omenjenih parcel opravijo arheološka zavarovalna izkopavanja, katerih stroške krije lastnik oziroma investitor gradbenega posega. V primeru odkritja arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na njihovo ohranjenost prezentirati »in situ«, to je na mestu najdbe ali kako drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture. Obseg Arheolškega najdišča Ptuj, levi breg, je bil povečan na območje Štuki-Marof, ker so to narekovali rezultati arheološkega površinskega pregleda, geofizikalnih meritev, arheološkega sondiranja ter arheološkega nadzora pri dograditvi Teh centra, tik severno od obravnavanih parcel. S kulturnovarstvenimi pogoji, ki jih je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ma-
ribor, izdal 6. septembra leta 2004, pa je bilo določeno, da je potrebno pred izgradnjo nakupovalnega centra z vso pripadajočo infrastrukturo opraviti na zemljiščih arheološko zaščitno izkopavanje, ki ga s postizkopavalno obdelavo arheološkega gradiva plača investiror, odkritja morebitnih zidanih struktur bi bilo potrebno glede na njihovo ohranjenost prezentirati na mestu najdbe ali drugače predstaviti v sklopu nove arhitekture, na izvedbeno projektno dokumentacijo pa si je skladno za zakonom o varstvu kulturne dediščine potrebno pridobiti še kultur-novarstveno soglasje.
Prva etapa arheoloških raziskav je bila na območju Štukov-Marofa opravljena. Kot smo izvedeli, rezultati prve etape arheoloških raziskav kažejo, da gre za ohranjene ostaline rimskodobne in zgodnjesrednjeveške (slovanske) naselbine. Prostor pa je bil glede na razpršene drobne arheološke najdbe v zemeljskih plasteh kultiviran tudi v prazgodovinskih obdobjih, v času mlajše kamene in mlajše železne dobe (laten). Na podobne najdbe računajo tudi pri nadaljnjih arheoloških raziskavah na celotnem obravnavanem območju. Kot je povedala Marija Lubšina - Tušek, univ. dipl, arhe-ologinja, višja konserva-torka, ki je tudi vodila izkopavanja, pa so prav najdbe arhitekturnih ostalin in najdbe arheoloških predmetov izredno pomembne za interpretacijo poselitve in obsega nekdanje rimske Poetovione, predvsem pa za zgodnjesred-njeveški čas, slovanski čas. Z odkritjem naselbinskih struktur (gre le za ostanke lesenih objektov) na raz-
iskovanem območju Štu-ki-Marof so prvič izpričane ostaline slovanske naselbine na ptujskem območju, iz 8. in 9. stoletja. Prav te ostali-ne so izjemnega pomena za arheološko zgodovino Ptuja, zahtevajo njihovo ohranjanje v izvedbi dobrega dokumentacijskega najdiščnega arhiva. Za zdaj pa ne izkazujejo možnosti prezentacije na mestu najdbe. Zato v Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območni enoti Maribor, pričakujejo, da bo v morebitno novozgrajenem trgovskem centru našlo mesto manjše razstavišče s prikazom arheoloških najdb in prikazom rekonstrukcije nekdanje slovanske naselbine. Za gradbene posege bo zemljišče pripravljeno po končanih arheoloških izkopavanjih in pridobitvi arheološke dokumentacije najdiščnega arhiva. Po pridobljenih dovoljenjih za gradnjo, ki morajo biti usklajena s prostorskimi dokumenti lokalne skupnosti, si bo moral potencialni investitor kot že rečeno pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje za projektno dokumentacijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor.
Po neuradnih podatkih naj bi arheološka izkopavanja, s strojnimi deli na terenu, stala naročnika oziroma potencialnega investitorja okrog 30 milijonov tolarjev, brez obdelave arheoloških najdb, ki jih je po zakonu tudi obvezen kriti investitor arheoloških raziskav. Ta je že delno zaaral nakup obeh parcel.
Milan Petek, svetnik SDS, se je za ceno arheoloških izkopavanj za poseg na Marofu zanimal tudi na mestnem svetu, vendar mu strokovne službe mestne občine na vprašanje niso dale želenega odgovora, ker jim cena ni znana. Sicer pa se za dogajanja na Marofu močno zanimajo tudi bližnji prebivalci blokov ob Volkmer-jevi, nekateri z izrazitim nezadovoljstvom, ker bodo, če bo trgovski center zgrajen, izgubili dosedanji mir, pravijo.
V idealnih razmerah je lahko lokacijski načrt sprejet v letu 2007, v tem letu pa bo mogoče začeti tudi gradnjo.
MG
Ptuj • Kadrovska vprašanja
Soglasje k imenovanju dr. Ota Težaka
Prvega maja letos poteče enoletni mandat sedanjemu vršilcu dolžnosti direktorja JZ Regijskega višje- in visokošolskega središča Ptuj Revivis dr. Otu Težaku.
Razpis za prosto delovno mesto direktorja Revivisa je svet zavoda objavil 4. marca letos. V odprtem 8-dnevnem razpisnem roku se je na razpis prijavil le en kandidat, dosedanji vršilec dolžnosti direktorja, ki tudi izpolnjuje vse razpisne pogoje. Svet zavoda pod vodstvom predsednice Brigite Ačimovič je dr. Ota Težaka imenoval za direktorja Revivisa na seji, ki je bila 17. marca. Dan prej je
pozitivno mnenje k strokovnosti prijavljenega kandidata podal tudi strokovni svet Regijskega višješolskega in visokošolskega središča, ki ga vodi dr. Vladimir Korošec.
Po ustanovitvenem aktu in statutu zavoda je moral k imenovanju pridobiti še soglasje ustanoviteljice in soustanoviteljev zavoda. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mestne občine Ptuj, ki jo vodi mag. Miran
Kerin, je na podlagi soglasne podpore članov komisije predlagala mestnemu svetu, da poda soglasje k imenovanju dr. Ota Težaka, univ. dipl. inženirja elektrotehnike, za direktorja. Mestni svet je soglasje k imenovanju sprejel na 28. seji sveta, ki je bila 30. marca. Petletni direktorski mandat prične dr. Otu Težaku teči s prvim majem letos.
MG
Gornja Radgona • Sejem Megra
Interles dobitnik znaka kakovosti
Na letošnjem 18. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov Megra v Gornji Radgoni so podelili tudi znake kakovosti - priznanje za najboljše dosežke na področju graditeljstva v Sloveniji. Letos je bilo podeljenih deset znakov kakovosti, med prejemniki znaka je bilo tudi podjetje Interles, d. o. o., iz Lenarta.
Zmagovalec
^Hkd Rastko, delniški vzajemni sklad.
I
Podjetje Interles je lani prejelo znak kakovosti za enokrilno PVC okno accord interplast, letos so znak kakovosti prejeli za montažo PVC stavbnega pohištva Interles.
Na vprašanje, kaj podjetju Interles prejeti znak pomeni, je direktor podjetja Interles, d. o. o., mag. Ivan Vogrin odgovoril: "To priznanje stroke nam pomeni, da dobro delamo, kar je za vse pomembno. Samo kvalitetni izdelki in kvalitetna storitev, torej kvalitetna montaža, zagotavlja dolgoročno rast in razvoj podjetja. Nenazadnje je to tudi zagotovilo kupcu ali stranki, da bo izdelek, ki ga je kupila, kvaliteten in tudi kvalitetno vgrajen. To je atribut poslovne odličnosti, ki je v današnji veliki konkurenci in ob vedno bolj zahtevnih
Direktor podjetja Interles mag. Ivan Vogrin prejema znak kakovosti za montažo PVC stavbnega pohištva "Interles".
kupcih, kar je prav, zelo pomemben. Vsekakor pa smo veseli, da smo v dvanajstih
letih našega obstoja dvakrat dobili znak kakovosti za izdelek in dvakrat znak kakovosti
za storitev, to je za montažo stavbnega pohištva^"
Zmago Šalamun
Ptuj • Uresničevanje odloka o dejavnosti taksistov
Ze tri leta čakajo na "turistični" izpit
V letu 2002 je bil sprejet odlok o avto-taksi prevozih v mestni občini Ptuj, po katerem morajo taksisti v mestni občini Ptuj imeti tudi izpit o poznavanju Ptuja z okolico, če želijo opravljati to dejavnost.
I
Najdonosnejši
siovensKi vzajemni ~ sklad v zadnjih 3 letih s povprečno_ letno M donosnostjo ri ^ (2002-20r04):i
32.20 %
Vozniki taksijev bodo poslej bolje poznali Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Tri leta od sprejema odloka je mestni svet uspel sprejeti novi sklep o potrditvi cene za izpit o poznavanju Ptuja z okolico, ki znaša 5430 tolarjev, ob sprejemu odloka je
znašal 5000 tolarjev. V tem obdobju namreč še niso uspeli pripraviti programa za preizkus, da bi odlok v tem delu lahko udejanjili. Pravilnik, ki bo določal program in način
opravljanja izpita, kriterije za ocenjevanje kandidatov in prag uspešnosti, je namreč še vedno v pripravi, a naj bi ga sprejeli v kratkem času. Komisijo, ki bo preverjala turistično znanje taksistov, pa naj bi direktor občinske uprave mestne občine Ptuj mag. Stanko Glažar že imenoval. V avto-taksi komisiji so trije predstavniki mestne občine, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih in v. d. di-
rektorja LTO Ptuj Aleksander Dolenc. Izpit iz turističnega poznavanja Ptuja in okolice morajo uspešno opraviti vsi, ki opravljajo avto-taksi dejavnost v mestni občini Ptuj ne glede na začetek dejavnosti. Po najnovejših podatkih v mestni občini Ptuj avto-taksi prevoze opravlja osem nosilcev dejavnosti, ki zaposlujejo 27 voznikov in razpolagajo s 16 vozili.
Po odloku o avto-taksi prevozih v mestni občini Ptuj morajo imeti taksisti tudi parkirno mesto. Do februarja letos je letna najemnina za eno parkirno mesto znašala 60 tisoč tolarjev, po uskladitvi z indeksom cen življenjskih potrebščin, mestni svet jo je potrdil 30. marca, znaša nova letna najemnina 65.160 tolarjev.
MG
KD Rastko, delniški vzajemni sklad - ZMAGOVALEC!

Zaupanje ima ime. Vzajemni sliladi KD.
r
Pravila upravljanja, ki so sestavni del prospekta a voljo na sedežu družbe, na Finančnih točkah In pri vseh pogodbenih partnerjih, ki
ada KD Rastko, delniškega vzajemnega sklada, s katerim upravlja KD investments d. o. o.. Celovška 206, Ljubljana, so med delovnim časom vlagateljem brezplačno » pristopne izjave k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh S
www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno In letno poročilo ter prospekt. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega Izvoda letnega in polletnega poročila vzajemnega sklada. Realizirani
pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost enote premoženja lahko raste ali pada,	gi zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Iz izračuna so izvzeti vstopni stroški vlagatelja v enote premoženja vzajemnega ^
sklada, ki bi sicer znižali prikazano donosnost. Najvišji vstopni stroški za KD Rastko, delniški vzajemni sklad, znašajo 3 % in se v primeru višjih vplačil znižajo v skladu z lestvico, opredeljeno v veljavnih pravilih upravljanja.	^
Ptuj • 9. skupščina tajnic
Tajniško delo zahteva vse več znanj
V prostorih Šolskega centra na Ptuju so se na 9. redni skupščini sestale članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice, ki ga od lani vodi Martina Jakomini iz Perutnine Ptuj, kjer je tudi njegov sedež. Klub dela od leta 1996 in ima 40 članov, prevladujejo članice, član je le eden. V Sloveniji aktivno deluje 13 klubov, ki se vključujejo v Zvezo klubov tajnic in poslovnih sekretarjev Slovenije.
Foto: Črtomir Goznik
Martina Jakomini je vodenje Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice prevzela lani.
Martina Jakomini si je od nekdaj želela delati kot tajnica, ker je delo razgibano in živo. Ne more si zamisliti, da bi delala v računovodstvu. Končala je višjo šolo za poslovne sekretarke. Delo tajnice že dolgo ni več kuhanje kave. Zahteva veliko znanj, dobro poznavanje organizacije dela v podjetju, sposobnost prilagajanja najrazličnejšim situacijam, obvladanje komunikacije in računalniških znanj, brez katerih danes ni več mogoče kvalitetno opravljati dela. Tajnica mora biti vedno prijazna, nasmešek ji ne sme praktično nikoli zginiti z obraza. Pomembno pri vsakem delu pa je tudi vzdušje, Martina pravi, da se dobro razume s šefi in sodelavci. Trudila se bo, da se bo izkazala tudi kot predsednica kluba, za njo je eno leto dela, želi si, da bi se klub številčno še okrepil. Doslej ji je uspelo pridobiti pet novih članic, pa še več jih bo, je prepričana. Zadovoljna je, da se z dejavnostjo približujejo tudi mladim, za sodelovanje z njimi so zlasti zainteresirani v Ekonomski šoli na Ptuju, kjer se šolajo bodoči tajniki in tajnice, ki želijo čim prej na najbolj konkreten način spoznati svoje bodoče delo od blizu.
Uveljavljanje poklica tajnice, poslovne sekretarke in poslovnega asistenta VII. stopnje je tudi v letošnjem programu dela osrednja naloga kluba. Tudi javnost naj bi čim več vedela o njihovem delu, zato bodo okrepile sodelovanje z mediji. Pomemben del njihove dejavnosti predstavljata izobraževanje in medsebojna pomoč, prav tako sodelovanje s humanitar-
nimi društvi, načrtujejo tudi krvodajalsko akcijo. Ker jim za dejavnost članarina ne zadostuje, želijo pridobiti tudi več sponzorjev in donatorjev. Vsaka članica naj bi pridobila vsaj enega donatorja, če že ne več. Letos so za priznanja predlagale dve članici, za srebrno Majdo Zadravec, za pisno Marjano Krapša. Najzaslužnejših tajnic Slovenije se vsako leto spomnijo na
vstopne pîwizije.
Za več informacij pokličite 080 12 08.

kongresu tajnic v Portorožu. Enkrat mesečno se dobivajo ob kavici, da se pogovorijo o aktualnih zadevah iz svojega dela, izmenjajo konkretne izkušnje o novostih. Aktivno se udeležujejo tudi najrazličnejših prireditev v okolju, med drugim Poli maratona, obiskujejo gledališke predstave na Ptuju, v Mariboru in Ljubljani. Srečanja s članicami klubov tajnic in poslovnih sekretark iz Ormoža in Maribora, pa tudi Ljubljane, postajajo že tradicionalna. Redno se srečujejo tudi na skupščinah omenjenih klubov.
Na 9. skupščini kluba prvega aprila so se tudi odločile, da se bodo aktivno vključile v akcijo zbiranja starega papirja na OŠ Mladika, kjer so si za cilj zadali, da se bodo vpisali v Guinessovo knjigo rekordov.
MG
Foto: ZS
Spodnje Podravje • Kolegij županov
V skupni občinski upravi primanjkuje delavcev
Na 16. seji kolegija županov Spodnjega Podravja, ki je bila 4. aprila, so obravnavali tudi poročilo o delu skupne občinske uprave občin v letu 2004, o postopku podelitve koncesije za ravnanje s komunalnimi odpadki, o delovanju regionalne razvojne agencije, pripravi novega regionalnega razvojnega programa ter o vlogi veteranov vojne za Slovenijo za pomoč pri izdaji zbornika.
V	točki informacije poslanca DZ RS Branka Mariniča, ki so postale stalnica kolegija podravskih županov, pa so ob pobudi za preselitev kmetijskega šolstva iz Maribora na Ptuj govorili tudi o možnih lokacijah za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov na območju Spodnjega Podravja. Kot je znano, so se v nekaterih občinah odločili, da bodo dovolili raziskave.
Župan občine Žetale Anton Butolen je spomnil na dogajanje v zvezi s tem pred 12 leti, ko se je proti lokaciji v Halozah izreklo 96 odstotkov občanov. Če bi že takrat nudili denar za te namene, je prepričan, tega vprašanja danes ne bi bilo. Moralno vprašljivo pa se mu zdi, ali lahko o tem odloča samo občina s 1400 občani glede na dogodke izpred 12 let, ko je vodil občinsko komisijo v zvezi s tem. Potrebna je širša odločitev in na koncu referendum, je prepričan. Kot je znano, pa naj bi odlagališče po vsej verjetnosti uredili v Krškem.
V	skupni občinski upravi občin so v letu 2004 v primerjavi z letom 2003 za skoraj tretjino povečali obseg dela pri izdaji lokacijskih informa-
Foto: Črtomir Goznik
S kolegija županov: Anton Butolen in Jože Kokot, v ozadju Stanislav Holc in Darinka Fakin
cij. Do konca decembra lani so jih izdali 4172 od vloženih 4358. Kot je županom občin Spodnjega Podravja povedala Alenka Korpar, namestnica predstojnika skupne občinske uprave občin, bi za to, da bi lahko spoštovali 14-dnevni rok pri izdaji, nujno morali zaposliti enega delavca, trenutno pomanjkanje kadra rešujejo s podaljšanim delo-vnikom, vendar to ni prava
rešitev. Občinam so skušali kar najhitreje prisluhniti, zlasti še, če so kandidirale na razpisih, Stanislav Napast, predstojnik skupne občinske uprave občin, pa je povedal, da se pripravlja sprememba zakonodaje glede sofinanciranja, združevanja določenih občinskih služb. Dobro bi se bilo usesti skupaj in o tem konkretno pogovoriti, ker bodo v primeru združevanja
občinske službe enkrat cenejše. Na področju inšpekcijskih služb, konkretno komunalne inšpekcije, delata dva inšpektorja, kar je premalo. Potrebovali bi še tretjega, če bi želeli zadeve dvigniti na višjo raven. Glede centra Gaj-ke bi v občinah želeli podrobnejše poročilo o tem, koliko denarja se je za center zbralo v posameznih občinah. Težko bo določiti solastnike na
Žetale • Z19. redne seje občinskega sveta
Zetalski »vroči stol
«
Najprej je bil na vrsti namestnik komandirja pod-lehniške policijske postaje Silvester Pernat, ki je, kot se uradno reče, podal informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju občine Že-tale. Kaj posebno hudega se Pernatu ni zgodilo; tudi svetniki niso imeli pripomb na dokaj povprečno poročilo o prometnih in kriminalnih zgodah in nezgodah v Žeta-lah. Teh namreč ni bilo bog-vekoliko, pač nekaj ulovljenih preveč veselih voznikov, nekaj popraskane pločevine in kakšen neželeno izpraznjen vikend, pa kakšna klofuta preveč in seveda nekaj beguncev, ki so jih policisti uspeli poloviti (in verjetno) še več tistih, ki jih niso. S previsokimi hitrostmi v Že-talah nimajo težav, čeprav ni prav veliko prometnih znakov, ki bi omejevali pri-
tiskanje na pedal za plin. Za zmerno vožnjo poskrbijo kar naravne danosti in prijetno zvijugana cesta, na kateri si je vsak pri koliko toliko zdravi pameti že izračunal, da se je ne splača »ravnati«, zato bi tudi morebitni radarji bili le bolj v napoto in okras. V ravnici skozi Dobrino svetniki sicer razmišljajo, da bi postavili kakšno znakovno omejitveno točko, zlasti pred strnjenimi kupčki hiš, ampak bodo pred tem še enkrat preverili, ali je to res nujno. Potrebujejo pa, kot so povedali Pernatu, še 18 prometnih znakov STOP, nekaj več kot enkrat toliko pa jih v tej občini že stoji. Precej več začudenja je med svetniki sprožil podatek, da so imeli lani v občini registriran en primer gospodarskega kriminala. Zanimalo jih je, kakšen gospodarski kriminal
neki se lahko izvaja v občini, kjer sploh ni gospodarstva, pa je Pernat hitro pojasnil, da je to lahko, recimo, kršen dogovor med dvema privatnikoma, ki sta se dogovorila, da eden drugemu nekaj naredi, ta drugi pa naj bi prvemu uslugo plačal, a je ni. Tako pač te zadeve izgledajo v praksi, čeprav se v teoriji slišijo precej huje.
Naslednji, ki je segreval vroči žetalski stol, je bil predstavnik mariborske razvojne agencije Boris Keuc. Ta je najprej povzel zgodbo o nastanku 1300 projektov v 500-milijardni vrednosti za 34 občin celotnega Podravja, potem pa dodobra skritiziral posamezne prenapihnjene občinske projekte, ki bi bili tudi v primeru evropskega financiranja za občinske blagajne dosti »pretežki«, nato pa je zaključil, da tudi ev-
deponiji, če ni podatkov. Ti podatki obstajajo in jih bodo v občinah prejeli, je bil odgovor iz skupne občinske uprave občin. V občinah v kratkem lahko pričakujejo tudi konkretnejše podatke glede uresničevanja tarifnega pravilnika pri odvozu ostankov odpadkov, izračun je pokazal, na to so nekateri opozarjali že pri njegovem sprejemu, da ni najbolj pravičen. Poiskati bo potrebno pravičnejšo rešitev.
Bistra se ne umika
Dr. Bojan Pahor, direktor ptujske Bistre, je kolegij županov Spodnjega Podravja pozval, da se izreče o usodi regionalne razvojne agencije. Ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki vodi kolegij županov, je izrecno poudaril, da je kolegij o tem že sklepal, še prej pa občinski sveti občin tega območja. Potrjena je bila mrežna organiziranost enakopravnih partnerjev, prav tako je v vladni proceduri dopolnjen zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, ki je jasen glede regije in institucij, in da ne bodo pristajali na zniževanje standarda. Naprej bodo delali tako kot doslej. Glede na kritično pripombo župana Destrnika Franca Pukšiča o delu Bistre bo ta pripravila podroben pregled o tem, kateri projekti so bili realizirani do danes s posameznih območij. Štiri občine naj bi izstopile iz regije Spodnje Podravje, ker ni nič konkretnega naredila zanje. Po Pahorjevih besedah so izstopile zato, ker bolj gravitirajo k Mariboru, dovolj pa so tudi prispevale k ustanovitvi 14. regije, zdaj pa rešujejo prihodnost območja, na katerem gravitirajo.
Stanko Žitnik, predsednik Veteranov vojne za Slovenijo, Območnega združenja
Ptuj, je predstavnikom občin Spodnjega Podravja predstavil program priprav na praznovanje 15-letnice dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije, ki jo bomo praznovali v letu 2006. S pripravami v združenju pričenjajo že letos, da bi pritegnili čim širši krog ljudi. Z izdajo edicije želijo predstaviti vse tiste, ki so leta 1991 tako ali drugače prispevali k uresničitvi dolgoletne želje po samostojni državi. V ediciji, ki bo imela okrog 300 strani, želijo opisati celotno dogajanje v civilni in vojaški komponent kot del vključevanja in obujanja spominov. Postavili bodo tudi razstavo, ki bo ponazorila dejanja osamosvojitve, prav tako pa tudi razstavo "Upornik z razlogom", ki bo predstavila spomine na delovanje manevrske strukture narodne zaščite v letu 1990. Edicija bo izšla v nakladi 2000 izvodov, predvidena cena po izvodu bo 1800 tolarjev, pri čemer pričakujejo konkretno podporo občin.
Tudi na področju urejanja obvezne občinske gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki bomo morali slediti klasičnim načelom evropskega prava in delovati v smeri deregulacije, je predstavnikom občin Spodnjega Podravja na aprilski seji kolegija županov povedal predstojnik Inštituta za upravno pravo Ljubljana prof. dr. Gorazd Trpin. Vsaka občina se bo morala odločiti za konkretno obliko izvajanja gospodarskih javnih služb in sprejeti odlok o načinu izvajanja posameznih javnih gospodarskih služb. Smiselno pa bi se bilo glede tega uskladiti, da se ne bodo znašli pred problemom, da bodo naenkrat imeli dokumente s 16 različnimi vsebinami.
MG
Ponedeljkova redna seja žetalskih občinskih politikov je bila, vsaj za povabljene goste, nekaj posebnega. V gosjem redu, kot je pač narekovalo zaporedje točk dnevnega reda, so namreč morali sesti na stol ob županu Antonu Butolenu, kjer so nato lahko vsem prisotnim povedali, kar so imeli povedati, nato pa še odgovarjali na vprašanja ter pripombe svetnikov. In stola za goste se je kaj hitro prijelo ime »vroči stol«.
ropski skladi niso jama brez dna in da je od obljubljenih milijard v Slovenijo pricur-ljal le kakšen odstotek tega denarja. Potem pa se je še ta denar začel deliti po sistemu močnejšega (beri: po številu prebivalcev na občino) in nikakor ne za razvojne namene. Zanj so se scefrale tudi občine v Podravju, se razdelile v dva tabora zgornjega in spodnjega Podravja, kot dodatek k vsemu pa se je prilepil še enotni programski dokument Slovenije, ki je osnova za črpanje evropskih virov in iz katerega je izpadla celotna infrastruktura (ceste, vodovod), kar pomeni, da so vsi občinski razvojni projekti za ureditev slednje - teh je bilo več kot polovica vseh - bili že na začetku diskvalificirani. Zdaj je, kot je povedal Keuc, razvojni program za Podravje že sprejet,
saj naj bi ga podprlo 21 od 34 občin. No, v Žetalah tega razvojnega programa svetniki niso podprli, saj se v njem ne vidijo, kot tudi ne ostale manjše občine. Največ kritike, predvsem s strani župana Butolena, je bil deležen prav kriterij delitve denarja po številu prebivalcev, kar nikakor ne spodbuja skladnejšega regionalnega razvoja, upoštevajoč takšen kriterij pa so po upravičenem mnenju Butolena tudi razvojne agencije in središča brez pomena, s čimer je soglašal tudi Keuc.
Nič kaj bolje je na vročem stolu ni odnesla niti direktorica ptujske Knjižnice Ivana Potrča Tjaša Mrgole Jukič, ki je svetnike poskušala prepričati k dodatnemu, precej višjemu sofinanciranju knjižnične dejavnosti. V ta namen je uvodoma zelo lepo predstavila vse dosežke in delo knjižnice, njene dragocenosti, potem pa se je pomudila ob težavah, s katerimi se srečujejo, zlasti na področju novih nujnih zaposlitev, zaradi prenosa finančnih pristojnosti z države na ramena občin. Svetniki so Jukičevi sicer verjeli, da imajo v knjižnici velike težave zaradi premalo strokovno usposobljenih sodelavcev in da ne dosegajo državnih
kriterijev, nikakor pa niso prisluhnili njeni želji po dodatnem tolarju, ampak so podpisali le doslej veljavno pogodbo o sofinanciranju s povišanjem za višino uradno priznane inflacije in nič več. Predlagali pa so, naj se izterjajo dolgovi občin neplač-nic; morda bi kaj pomagalo. V Žetalah pa morajo svoje tolarje poleg knjig nameniti tudi vodi in prioriteta tu ni sporna.
Zadnja, ki ji je bilo od vseh sedečih na vročem stolu še najbolj vroče, je bila predstavnica skupne občinske uprave Alenka Korpar. Nad delom uprave svetniki niso bili razočarani, prej nasprotno, tudi informacije o potekih del na CERO Gajke so sprejeli še povsem mirno, zavrelo pa je pri točki podražitve odvoza smeti. Podražitve svetniki enoglasno niso hoteli sprejeti, pač pa so razpravo o tem preložili na naslednjič.
Pozno v noč so nato hoteli obdelati še ostale točke dnevnega reda, pa jim jo je zagodla elektrika in praktično v popolni temi so na hitro sklenili le še, da malenkost podražijo grobnine in najem mrliške vežice, o vsem ostalem pa bodo razpravljali prihodnjič, ob svetlobi.
Ptuj • Druga prostorska konferenca za hotel in obvozno cesto
Lokacijski načrt še v tem mesecu
Prva prostorska konferenca za izdelavo lokacijskega načrta za del topliškega območja, natančneje območje novega hotela in lokalne obvozne ceste, je bila avgusta lani, druga konec marca letos. Na prvi so sprejeli priporočila za oblikovanje in sprejem programa priprave za izdelavo lokacijskega načrta za omenjeno območje. Na drugi so pregledali, ali so podana priporočila zajeta v predlogu občinskega lokacijskega načrta, da bi ga lahko javno razgrnili.
Po novem se območje toplic ureja z lokacijskim načrtom, v katerega je potrebno zajeti tudi vse tisto, kar je na tem območju že zgrajeno. V tej fazi bo lokacijski načrt ob-
segal območje novega hotela in prometno ureditev, celovito obdelan prehod skozi območje toplic, z zaporo obstoječe ceste in novo navezavo po zahodnem obodu območ-
ja. Kot je povedal predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast že na prvi prostorski konferenci, bo izravnava Mlinske ceste pri južnem mlinu možna po do-
Foto: Črtomir Goznik
Septembra naj bi pričeli v Termah Ptuj graditi prvi topliški hotel.
Ptuj • V četrtih o spremembah statuta
ločilih prostorsko-ureditve-nih pogojev. Sosednje ureditveno območje, ki se nahaja vzhodno od območja toplic, namenjeno je stanovanjem in turistični dejavnosti, bo obdelano z drugim lokacijskim načrtom, ki se po novih določilih dela za znanega lastnika. Investitor gradnje novega hotela bodo Terme Ptuj, skupaj z novim lastnikom. Novi hotel naj bi imel 129 sob ali 258 ležišč, kategorije 4 *, lasten bazenski kompleks. V njem naj bi bilo 400 do 500 m2 površin namenjenih tudi igralništvu. Preurejena obstoječa osrednja cesta med novim hotelom in obstoječimi površinami naj bi postala promenada in obenem tudi park, omogočena bo tudi povezava z igriščem za golf.
V okviru nadaljnjih postopkov, ki so predvideni z zakonodajo, je prvi prostorski konferenci sledila objava programa priprave lokacijskega načrta, pridobivanje smernic in pogojev za izdelavo lokacijskega načrta, druga prostorska konferenca, ki je
Čigava last so domovi?
V četrtih mestne občine Ptuj so se pričele razprave o spremembah statuta, ki naj bi ga spremenili v delu, ki se nanaša na premoženje v upravljanju ožjih delov občin.
Po predlogu, ki prihaja iz Mestne občine Ptuj, naj bi spremenili 79. člen statuta. Vnesli naj bi besedilo, da je lastnik nepremičnin in opreme, ki jo potrebujejo za svoje delovanje sveti četrti, Mestna občina Ptuj, četrt pa z njimi upravlja. Večina premoženja v četrtih mestne občine, v glavnem gre za domove, ni rešena glede na lastnino. S spremembami statuta naj bi končno uredili lastnino, premoženje nekdanjih krajevnih skupnosti mestne občine Ptuj, ki so delovale na območju sedanje mestne občine Ptuj, ker doslej to ni bilo urejeno. Z odlokom, ki je še v pripravi, naj bi uredili dejavnost upravljanja, premoženje v upravljanju in pravice ter dolžnosti četrti glede upravljanja premoženja in način uporabe finančnih sredstev, pridobljenih z upravljanjem, pa s posebno pogodbo, sklenjeno med županom mestne občine Ptuj in predsednikom četrti. Župan mestne občine Ptuj naj bi na podlagi odloka o proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2005 tudi sprejel sklep o določitvi meril za financiranje mestnih in primestnih četrti v mestni občini Ptuj, ki pa četrtem ne prinaša več sredstev za materi-
alno delovanje, ki je že dolgo kamen spotike med četrtmi in mestno občino, ker jim z zdajšnjim načinom financiranja ne zagotavljajo dovolj denarja za pokrivanje vseh stroškov delovanja. Pripravljena merila zgolj upoštevajo doseženo povprečje stroškov. Tako naj bi dvanajstina za mestno četrt za leto 2005 znašala 48.515 tolarjev, za primestno četrt pa 64.691 tolarjev. Merila upoštevajo stroške ogrevanja, porabo električne energije, telefonske storitve, komunalne storitve in stroške zavarovanja poslovnih prostorov.
S predlogom spremembe statuta so se prvi seznanili v mestni četrti Jezero, sprejeli so ga kot informacijo, ker v tem delu seje niso bili več sklepčni. Sedmega aprila se je razprava nadaljevala na seji MČ Breg, kjer so bili mnenja, da s spremembo statuta ne gre hiteti. Glede na to, da vprašanje lastnine ni bilo rešeno toliko let, ne bo nobena škoda, če bodo o tem razpravljali temeljito, predvsem pa morajo dati možnost ljudem, ki so gradili te domove, da se odločijo. Član sveta Janez Rožmarin je dejal, da sprememba statuta v že omenjenem besedilu lahko
povzroči revolucijo med ljudmi. Vlado Koritnik, prav tako član sveta, pa je menil, da bo občina, ko ne bo imela kaj drugega, začela prodajati tudi "njihove" domove, zato s predloženim besedilom ne soglaša. Mag. Janez Merc, vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj, je skušal pojasniti, da se takšne ali drugačne odtujitve ni potrebno bati, saj se bodo z odlokom zaščitili interesi MČ, da ne bo moglo priti do samovolje. Interesi
MČ morajo biti na prvem mestu, je poudaril tudi podpredsednik sveta MČ Breg doc. dr. Miran Vrabl. Mestna občina Ptuj nima nobene želje, da bi nekomu kaj vzela, je bilo še slišati na četrtkovi seji MČ Breg. V ponedeljek so o spremembah statuta v delu, ki se nanaša na premoženje v upravljanju četrti, razpravljali v MČ Panorama, za jutri pa je na to temo sklicana tudi seja MČ Ljudski vrt.
MG
Ptuj
O prostovoljstvu
Center interesnih dejavnosti Ptuj organizira v okviru Festivala prostovoljstva mladih okroglo mizo z naslovom Prostovoljno delo na Ptuju. Ta bo potekala v četrtek, 21. aprila, ob 11. uri v prostorih CID-a na Osojnikovi 9 na Ptuju. Udeležili se je bodo mladinske organizacije, Mladinski svet Mestne občine Ptuj, osnovne in srednje šole, Center za socialno delo Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, društva, ki se ukvarjajo s prostovoljnim delom in predstavniki Mestne občine. Namen okrogle mize je odgovoriti na vprašanji: kakšen je pomen prostovoljnega dela v lokalni skupnosti in kakšne so izkušnjeprostovolj-cev. Pri Centru interesnih dejavnosti Ptuj so se za organizacijo okrogle mize odločili, ker se sami ukvarjajo s prostovoljnim delom mladih, ker spodbujajo sodelovanje mladih prostovoljcev v različnih aktivnostih in promovi-rajo prostovoljno delo v lokalni skupnosti.
Ur
bila 31. marca, udeležili so se je zastopniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in zainteresirane javnosti, naslednji korak pa je razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta za območje hotela in obvozne ceste na območju toplic. Na drugi prostorski konferenci
so vzeli pod drobnogled priporočila s prve prostorske konference. Pregledali so, ali so zajeta v predlogu lokacijskega načrta, ki naj bi ga javno razgrnili še v aprilu.
Topliški hotel bodo predvidoma pričeli graditi septembra letos, s čimer bodo tudi najlepše obeležili 30-letnico poslovanja Term Ptuj.
MG
Premoženjski koraki -vzajemni skladi
Peza odločitve
Torej so vas vzajemni skladi zaceli zanimati. Zavedate se tveganja in potencialno višje donosnosti od klasičnih oblik varčevanja. Razumete, da so vzajemni skladi dolgoročna naložba, pri unovčevanju katere se vam ne sme muditi. Veste, koga vprašati za nasvet. Torej se je treba odločiti, v kateri vzajemni sklad.
Kakšen tip vlagatelja ste?
Radi dobro spite ali uživate v dobri hrani in pokušanju novih jedi? Če radi dobro spite, potem najbrž tudi niste naklonjeni tveganju pri naložbah. Vse naložbe, povezane z delnicami, doživijo tudi občasna nihanja navzdol, nihče vam ne more zagotoviti donosov. Če pa ste človek, ki uživa v odkrivanju novega, potem vam tudi obdobja slabih donosov ne bodo vzela veselja. Boste pač počakali. V svetu, kjer so delničarji že skoraj stoletje, vlagatelji vedo: kadar so cene vrednostnih papirjev nizke, je čas za kupovanje. Prodaja se takrat, ko gospodarstvo cvete in so cene delnic visoke. Vmes pa je treba potrpljenja.
Delniški, uravnoteženi in obvezniški
V prejšnjih nasvetih smo vam že predstavili delniške vzajemne sklade - v njih je 75 in več odstotkov vsega premoženja naloženega v delnice. To pomeni, da so po donosu in obnašanju delnicam tudi precej podobni - njihova vrednost enot premoženja niha hitreje in bolj, potencialni donosi pa so seveda tudi ustrezno višji kot pri skladih, v katerih je višji delež obveznic. Infond upravlja dva delniška sklada, delniški vzajemni sklad Infond €uropa in posebni vzajemni sklad Delniški.
Uravnoteženi vzajemni skladi so takšni, ki imajo v portfelju uravnoteženo razmerje med delnicami in obveznicami. Infond upravlja dva uravnotežena sklada. Posebni vzajemni sklad S.P.D. ima sredstva naložena v uravnotežen portfelj delnic in obveznic, posebni vzajemni sklad Hrast pa je bolj konzervativen sklad s poudarkom na varnosti in stabilnosti naložb.
Obvezniški vzajemni skladi imajo 75 odstotkov in več obveznic. Obveznice imajo stalne a relativno nizke donose. Zato so obvezniški vzajemni skladi primerni za vlagatelje, ki ne želijo previsokega tveganja.
Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel.
080 22 42
V Ptuju lahko vpisna mesta za Infondove sklade najdete v podjetjih DA-MA-FIN, Agencija TOK-TOK, VEN, zavarovalno zastopanje Ven-~eslav Skledar, Peter Zajšek, s.p., ter v poslovalnicah Nove KBM, Pošte Slovenije in Ilirike Turizma. Vsa vpisna mesta najdete na spletnem naslovu www.infond.si. Na vseh vpisnih mestih lahko brezpla~no dobite tudi pravila upravljanja, prospekt in izvle~ek prospekta ter polletna in letna poro~ila o poslovanju skladov.
Nagradno vprašanje meseca aprila:
Zapišite ime vsaj enega uravnoteženega vzajemnega sklada, ki ga upravlja KBM Infond, družba za upravljanje.
Dopisnico s pravilnim odgovorom, z vašim imenom in naslovom ter pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor najkasneje do 30. aprila. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 20 prejemnikov nagrade - mini kalkulator, ja. Nagrajence bomo obvestili na dom. Družba za upravljanje d.o.o.
O	Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor
Ptuj • Višja strokovna šola na Šolskem centru
Habilitiranih stirinajst predavateljev
V ponedeljek so v Šolskem centru Ptuj, na ViSji strokovni Soli, pripravili majhno slovesnost, ko sta v. d. ravnatelja Robert Harb in direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer podelila sklepe o habilitaciji za predavatelje na Višji strokovni šoli na Ptuju za program mehatronike, ki jih je sprejel Strokovni svet Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Strokovni svet je habiliti-ral štirinajst profesorjev: za strokovno terminologijo v angleškem in nemškem jeziku Mirando Andrič Emeršič, za strokovno terminologijo v angleškem jeziku Nadjo Ja-ger Popovič, za ekonomiko in menedžment podjetij ter za poslovno sporazumevanje in vodenje mag. Darjo Harb, za poslovno sporazumevanje in vodenje tudi mag. Evgena Zgoznika, za varnost in zdravje pri delu ter varovanje okolja dr. Štefana Čelana, za tehniške predpise in projektiranje ter za mehatroniko 2 Mirana Lazarja, za informacijske tehnologije dr. Ota Težaka, za informacijske tehnologije in programiranje Davida Dro-fenika, za komunikacijske tehnologije in informacijske tehnologije Marjana Bezjaka, za elektromehanske elemente in sisteme Rudolfa Belšaka in
dr. Srečka Glodeža, za mehatroniko 1 in robotske sisteme Roberta Harba, za mehatro-niko 2 in robotske sisteme dr. Martina Terbuca in za robotske sisteme in programiranje mag. Slavka Murka.
Na podelitvi sklepov o habilitaciji je ob v. d. ravnatelja Robertu Harbu predavateljem čestital tudi direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer in pri tem posebej poudaril, da je zgolj dober pouk, ki slušateljem daje tudi ustrezno praktično znanje, merilo za priljubljenost šole. Nedvomno so pomembni tudi medsebojni odnosi med slušatelji in predavatelji. Med šolami že vlada konkurenca, sosednja Avstrija sprejema vedno več naših študentov in tudi dijakov.
Za program mehatronike, ki se začne v jeseni na Šolskem centru na Ptuju, je zelo veliko zanimanje, tako bosta delovala
S slovesnosti ob podelitvi sklepov o habilitaciji
oba programa, torej redni in izredni študij.
To je velik dosežek za Šolski center Ptuj, ki je v pridobitev programa mehatronike vložil veliko svojega znanja in truda. Sicer pa je Šolski center Ptuj
vključen še v več projektov, ki potekajo v okviru države in preko mednarodnih skladov. Tudi program mehatronik je delno financiran iz evropskih sredstev Pfare.
Fl
Ljubljana • Še o pobudi Lucija, Mariniča in Pukšiča
Pričakovali konstruktiven dialog
Med Mariborom in Ptujem je v zadnjem času napeto, predvsem zaradi kmetijskega šolstva.
Pobuda treh politikov s Ptujskega, dveh državnih sekretarjev in poslanca državnega zbora, Miroslava Lucija, Franca Pukšiča ter Branka Mariniča, o preselitvi dveh srednjih kmetijskih šol in univerzitetnega študija kmetijstva iz Maribora na Ptuj, je pri odgovornih v Mariboru naletela na odklonilno stališče. V zvezi s tem so za Štajerski tednik po-
vedali:
"V pričakovanju prostorske problematike (posledica denacionalizacije) srednjega in visokega kmetijskega šolstva ter omejenih finančnih možnosti države za reševanje te problematike v naslednjih letih je našo pobudo potrebno jemati kot pomoč pri reševanju omenjene problematike v Podravju. Preseneča nas
odklonilno stališče in odgovor predstavnikov srednjega in visokega šolstva v Mariboru na našo pobudo in predloge, saj smo pričakovali konstruktiven dialog pri reševanju prostorske problematike v okviru obstoječih možnosti, v Mariboru in na Ptuju ter širše v SV Sloveniji. Če smo s to našo pobudo dosegli, da bo prišlo do dialoga pri reše-
Ptuj • 100 let organiziranega turizma
Poštarji preimenovali Ptuj
V jubilejnem letu, ko v Sloveniji praznujemo 100-letnico Turistične zveze Slovenije in 100-letnico organiziranega turizma na Slovenskem, je Pošta Slovenije izdala priložnostne znamke Turizem - Slovenska mesta na starih razglednicah.
Do tu je vse lepo in prav, le da ima znamka Ptuja lepotno napako: izdajatelji so najstarejše mesto kar preimenovali, ne da bi vprašali Ptujčane, ali se s preimenovanjem svojega mesta, ki naj bi postal nacionalni simbol Slovenije, strinjajo. Ptuj (Poetovio) je naenkrat postal Petlau.
Besede ne boste našli v nobenem slovarju. Kljub nepojmlji-
vi napaki se v mestu ob Dravi ni nihče zganil, niti stroka niti oblast, le civilna družba, zbrana v Turističnem društvu Ptuj, ki bolj kot vsi drugi pozorno spremlja dogajanja v okolju, na napake tudi opozarja in pri odpravljanju skuša konstruktivno sodelovati. V začetku aprila je poslala protestno pismo Pošti Slovenije, Sektorju za trženje, službi za znamke, da gre pri jubilejni turistični znamki za malomarnost in spodrsljaj, ki se oblikovalcu znamke studiu Botas ne bi smel zgoditi, še posebej je zadeva občutljiva, ker gre za jubilejno leto v slovenskem turizmu, ko moramo biti še kako pozorni na vsak korak,
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj ima novo ime, Petlau. Tako vsaj piše na novi slovenski znamki, ki je izšla ob 100-letnici organiziranega turizma na Slovenskem.
ki ga naredimo na tem področju. Gre za znamko, ki ima že zaradi jubileja veliko vrednost. Tradicija je tudi tista, ki mora graditi na kvaliteti in ne na napakah, četudi niso zrasle v njenem logu. Turistično društvo Ptuj zahteva odškodnino za storjeno napako, še prej pa opravičilo oblikovalca in izdajatelja znamke, prav tako pričakuje, da bodo reagirali v Turistični zvezi Slovenije in ptujski mestni oblasti. Najbolje pa bi bilo, da bi znamko ponatisnili in Ptuj poimenovali s pravim »starim« imenom, če gre za slovenska mesta na starih razglednicah, so po vsej verjetnosti napačno uporabili ime Pettau.
Kdaj Ptuj s
samostojno
znamko?
Dogodek smo skušali osvetliti s pomočjo predsednika Filatelističnega društva dr. Božidarja Koželja. Zanimalo nas je, ali so napake pri izdaji poštnih znamk pogoste in kako v
vanju te problematike, je bil naš cilj dosežen. Vse nadaljnje aktivnosti pa naj poskuša reševati strokovna javnost."
Miroslav Luci, Branko Marinič in Franc Pukšič bodo več o svoji pobudi in o odmevih nanjo povedali na tiskovni konferenci, ki bo predvidoma 22. aprila ob 11. uri na Ptuju.
MG
takih primerih izdajatelj reagira. »Narediti se ne da nič, pri kvalitetnih oblikovalcih se to ne more zgoditi. Časa za izdajo znamk je vedno dovolj, že sedaj se ve, kakšne znamke bodo v Sloveniji izšle v letu 2006. Pri konkretnem primeru, ker je načrtovana le enkratna izdaja, ni pričakovati ponatisa ali do-tiska. Nesporno dejstvo pa je, da bi oblikovalec Ptuj moral poznati. Napake se dogajajo, vendar so praviloma redke. Fotografija Ptuja je vzeta iz knjige Pozdravi iz slovenskih krajev, kjer je na razglednici zapisano Pettau, črtica pri drugem "t" je malo zabrisana, oblikovalec, da bi to "popravil", je uporabil velike črke na znamki in Pettau zapisal kot Petlau. Prav tako ni pričakovati, da bo omenjena znamka postala posebnost. Na spodrsljaj oblikovalca je potrebno opozoriti tudi zato, ker Ptuj že dolgo čaka na svojo znamko, vsi dosedanji poskusi na komisiji za znamke pri ministrstvu za promet in zveze so bili doslej neuspešni, za Ptuj na znamki se niso ogreli. Tudi na tem področju so zakoreninjeni močni lobiji, sicer se na drugi strani ne bi dogajalo, da imajo nekatera mesta že pet ali šest znamk. Pri tem najbolj izstopa Novo mesto."
MG
Od tod in tam
Markovci • 6. občinski praznik
V	občini Markovci bodo v nedeljo pričeli praznovanje 6. občinskega praznika. Prireditve se bodo vrstile ves prihodnji teden, osrednja slovesnost pa bo v petek, 22. aprila, v tamkajšnji kinodvorani. Program prireditev v okviru praznovanja bodo pričeli to nedeljo, 17. aprila, ob ribniku v Borovcih, kjer se bodo zbrali na ribiškem tekmovanju. Nadaljevali bodo s slavnostno sejo občinskega sveta v četrtek, 21. aprila, osrednja slovesnost pa bo naslednji dan, v petek, 22. aprila, ob 19. uri v kinodvo-rani v Markovcih, kjer bodo podelili tudi občinska priznanja - plaketo in listino. V soboto ob 16. uri bodo v kinodvorani v Markovcih proslavili 70-letnico Čebelarskega društva Markovci, zvečer ob 20. uri pa v dvorani v Bukovcih 30-letnico Ljudskih pevk Folklornega društva Markovci. Program prireditev bodo zaokrožili v nedeljo, 24. aprila, ko se bodo ob 10. uri zbrali v cerkvi sv. Marka na slavnostni maši; ob 14. uri bo na igrišču v Markovcih športno popoldne, na katerem bodo izbrali Sila-ka Marka, igrali ulično košarko, odbojko na mivki ter opravili tradicionalni Markov tek na 8 km. Spored prireditev bodo sklenili s koncertom Moškega pevskega zbora Markovci ob 17. uri v dvorani v Bukovcih.
-OM
Cirkulane • Zaposlitvene možnosti
V torek dopoldne se bo cirkulanska večnamenska dvorana spremenila v pravi majhni turistični center, v okviru katerega bo slišati ogromno zanimivega, predvsem za tiste, ki jih zanima, kako najbolje izkoristiti prednosti domačih halo-ških vinsko-turističnih cest.
»Konferenca in srečanje, na katerega vabimo vse zainteresirane, je v prvi vrsti namenjena predstavitvi rezultatov analize potreb in priložnosti, kijih ponujajo VTC. Gre za zaključek projekta, namenjenega ugotavljanju zaposlitvenih možnosti, pa tudi obstoječih potreb potencialnih in že uveljavljenih turističnih ponudnikov ob teh cestah. Tako bomo dobili uvid v dejanske potrebe ponudnikov, pa tudi to, kakšno pomoč bi potrebovali za nadaljnji razvoj svoje dejavnosti,« je namen konference na kratko orisalJernej Golc in še dodal: »Na osnovi opravljenih analiz bomo sprejeli tudi poseben poslovnik dela kontaktnih oseb na VTC. Z dvanajstimi VTC bomo sklenili še posebno partnerstvo, saj bomo rezultate koristili kot osnovo za kandidaturo na razpise iz ekonomsko-socialnega sklada, pridobljena sredstva pa uporabili za razvojne turistične projekte.«
V	okviru celodnevnega programa, ki se bo začel ob deseti uri dopoldne, bo sodelovalo več ponudnikov, ki bodo predstavili dobro prakso posamezne VTC, svojo ponudbo, spregovorili pa bodo tudi o težavah, s katerimi se srečujejo in tržnih nišah ter priložnostih za razvoj dejavnosti VTC. Poleg njih so na konferenco vabljeni še predstavniki ministrstev, GZS OZ Maribor in TZS. Predstavitvi rezultatov analiz in ponudbe bo sledila še virtualna projekcija sedemdnevnega turističnega obiska skozi VTC, ob zaključku pa si bodo vsi udeleženci lahko še vodeno ogledali Cirkulane z ožjo okolico. V okviru spremljevalnega programa bodo na ogled stojnice z vinom in različnimi domačimi izdelki od spominkov naprej.
SM
Ljutomer • Mladinska izmenjava z Italijani
Foto: Miha Soštarič
Mladinski pevski zbor Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer je septembra lani v okviru mladinske izmenjave gostoval v italijanski pokrajini Campania, v vasici Apollosa, tokrat pa so Prleki v okviru izmenjave Italijane povabili našo državo.
V	okviru desetdnevne izmenjave so v Ljutomeru gostili 27 mladih iz Italije, največ govora pa je bilo ob tej priložnosti o mladinski problematiki v obeh državah. Vlogo organizatorja projekta, ki je sofinanciran tudi s sredstvi evropskega programa Mladina, je prevzel Prleški študentski klub iz Ljutomera. V omenjeni program, ki deluje v Evropski uniji že deset let, je naša država vključena od leta 2000, osnovni namen programa pa je neformalno izobraževanje, hkrati pa medsebojno spoznavanje in sodelovanje mladih iz različnih koncev Evrope.
V	prostorih Prleške razvojne agencije v Ljutomeru je potekala tudi okrogla miza o problemih mladih. Poleg gostiteljev ter gostov iz Italije so se v razpravi s svojimi stališči oglasili župan občine Ljutomer Jožef Špindler, župan občine Razkrižje Stanko Ivanušič, Karmen Lah (občina Ljutomer), Dora Roškar (občina Križevci pri Ljutomeru), Aleš Vrbančič (Javni zavod ŠIM Ljutomer), Marijana Korotaj (Mladinski center Ormož), Goran Soster (Prleška razvojna agencija Ljutomer), bivša ravnateljica ljutomerske glasbene šole Dragica Marovič, sedanji ravnatelj glasbene šole Stanislav Lašič, Martina Domajnko (Gimnazija Franca Miklošiča v Ljutomeru) in Mateja Lebar Unger (Center za socialno delo Ljutomer).
Razpravljavci so ugotovili, da potrebujejo mladi za večjo uspešnost profesionalno podporo v obliki mladinskega centra ali pa mladinskega delavca, ki bo povezoval in koordiniral dejavnosti različnih interesnih skupin, mladinskih društev in zavodov, ki se ukvarjajo s problemi mladih, hkrati pa naj bi nudil administrativno in strokovno podporo izvajanju projektov. Prepričani so, da je treba dogovarjanje med vsemi zainteresiranimi že v procesu kreiranja mladinskega centra, saj bodo mladi le tako lahko optimalno izkoristili možnosti, obstoječe znanje in potencialne priložnosti, ki se ponujajo v pomurski regiji.
Miha Soštarič
Ormož • Načrti za širitev glinokopa v pripravi
Gline za nadaljnjih 18 let
Na nedavni drugi prostorski konferenci so predstavili osnutek občinskega lokacijskega načrta za Glinokop Hardeška šuma 2, ki je nadaljevanje že pričete eksploatacije glinokopa v južnem delu. Gre za dve novi površini v izmeri okrog 27 hektarjev, ki posegata na območje gozda proti severu. V začetku so načrtovalci razmišljali tudi o uporabi kmetijske površine, vendar je ministrstvo za kmetijstvo to zavrnilo. Odločitev je težko razumeti, saj bi na kmetijski površini po zaključku eksploatacije prvotno stanje vzpostavili veliko hitreje kot na gozdni površini. Z nanosom ustrezne zemlje bi proces trajal okrog 5 let, da bo ponovno zrasel gozd, pa bodo minila desetletja.


-is-
»■■ii if





Glinokop naj bi širili proti severu.
Zetale • Nikjer konca težavam s smetmi
Podjetje Wienerberger opekarna Ormož, ki za svoje delovanje potrebuje surovino iz glinokopa, je v preteklosti izdelala študije tudi za druge lokacije, vendar se je izkazalo, da je širitev obstoječega glinokopa najprimernejša rešitev. Načrtovana širitev bi zagotovila glino za nadaljnjih 18 let. Direktorica podjetja Marija Glavinič je na konferenci povedala, da je treba najti kompromis med različnimi interesi in se odločiti, ali bomo v Ormožu imeli opekarno ali ne. V Wiener-berger Ormož je zaposlenih med 50 in 60 delavcev, od njih pa je posledično odvisnih še 20 prevoznikov gline in prav toliko prevoznikov opeke. Poudarila je, da bodo za območje, ki ga nameravajo
odkupiti, plačali precej višjo kupnino, kot je običajno. Na pomisleke, ali je glinokop preblizu mesta, pa je omenila matično tovarno, ki je imela med drugim glinokop v 4. okraju Dunaja, po zaključeni eksploataciji so tam uredili hotel Holliday in igrišče za golf. Glaviničeva je mnenja, če se bo projektu pristopilo, kot je treba, lahko prinese koristi za vse. Gozdarji se z načrti niso najbolj strinjali, saj so bili mnenja, da je to poseg v strnjen kompleks gozdov, ki je s strategijo RS zaščiten. Prav tako niso bili zadovoljni s sanacijo.
Nakup rolk lahko mirno počaka
Boštjan Najžar z oddelka za okolje in prostor Občine Ormož je povedal, da je po končanem odvzemu gline predvidena ponovna pogoz-ditev in ureditev za različne rekreacijske dejavnosti ter za potrebe javnih funkcij mesta Ormož. Predviden je poligon za voznike, strelišče na glinaste golobe, sortirni center za odpadke, dostopne poti in parkirni prostori, prostor za množične shode, igrišča za otroke in mladino - steza za rolkanje in rolanje, arheološki park, habitat, parkirišča in pogozditev.
Na vprašanje, kdaj bodo
pričeli z izgradnjo dolgo obljubljenega sortirnega centra, je Najžar povedal, da izgradnja sortirnega centra za odpadke trenutno ni aktualna in bo postala aktualna po zaprtju obstoječega odlagališča odpadkov oziroma s sprejemom Lokacijskega načrta za Glinokop Hardeška šuma 2.
Glede na to, da si različne službe, ki dajejo soglasja, še niso edine ter še niso posredovale vseh potrebnih dovoljenj in mnenj, naslednje generacije zagotovo še ne bodo rolale v Hardeški šumi.
Tudi za razbremenitev prometa od tovornjakov z glino bo dobrodošla nova industrijska cesta v obrtno-indu-strijski coni, ki se projektira vzporedno z izdelavo Lokacijskega načrta za obrtno cono Ormož in bo tudi njen sestavni del. Cesta bo prečkala obrtno cono, načrtovana pa je kot dvopasovnica s hodnikom za pešce in javno razsvetljavo. Na občini so povedali, da bo gradnja ceste potekala v okviru razpoložljivih sredstev, največjo težavo pa predstavljajo lastniški odnosi in zagotovitev zemljišč za gradnjo, saj bo potrebno za izvedbo odkupiti zemljišča, še pred tem pa zaključiti vse postopke denacionalizacije, ki so kljub večkratnim pozivom občine še vedno v reševanju.
viki klemenčič ivanuša
Je Čisto mesto zrelo za inšpekcijo?
V Žetalah je okoli odvoza odpadkov, koncesijo za to dejavnost je ta občina kot ostale spodnjepodravske podelila podjetju Čisto mesto, že nekajkrat pošteno počilo, zdaj pa, kot vse kaže, je »heca in nategovanja« žetalskemu občinskemu vodstvu in svetu dovolj.
»Pri vzpostavljanju čim-večje pokritosti z odvozom odpadkov naše občine smo Čistemu mestu ogromno pomagali, vključili smo vaške odbore, pripravili in poslali točne sezname gospodinjstev s številom članov, podjetje pa ima očitno težave z organizacijo dela na terenu in strokovno neusposobljenimi ljudmi, ki to opravljajo,« je najprej še dokaj umirjeno povedal župan Anton Butolen.
Ventil vroče razprave, ki je sledila, pa je raznesel zahtevek o povišanju cen ravnanja s komunalnimi odpadki.
Zakaj se ne izvaja tarifni sistem obračunave?
Povišanje cene sicer ni bila ravno najbolj sporna točka, saj naj bi po novem bila položnica višja za dobrih 70 tolarjev mesečno (2,65 odstotka), pa še to, kot je pojasnila Alenka Korpar, na račun podražitve goriva in železa, kar je vplivalo na podražitev investicije v CERO Gajke. Pri tej podražitvi torej naj Čisto mesto ne bi imelo prstov vmes. Je pa svetnike, predvsem pa župana Butolena »razkurilo« nekaj drugega: »Zdaj smo ravno v času, ko vodimo aktivno akcijo razdeljevanja posod za odpadke. Glede na to, da smo že lani sprejeli sklep o uvedbi plačila po tarifnem sistemu,
kar pomeni, da naj bi se odvoz smeti plačeval po številu članov gospodinjstva in ne po velikosti posode, smo na terenu naleteli na hude očitke in negodovanja, saj imetniki posod ugotavljajo, da smeti še vedno plačujejo po velikosti posode in ne po številčnosti družine. To je velik »hendikep« za uspešno izvedbo akcije, saj sem tudi sam vsem svetoval, naj vzamejo velike posode, ki naj ne bi vplivale na ceno, dogaja pa se obratno. Ljudje so ogorčeni, ne zaupajo več nikomur in v takem vzdušju je uspešno nadaljevanje akcije pod velikim vprašajem!«
V Žetalah so sicer v dobrih štirih mesecih uspeli povišati stopnjo pokritosti z borih 9 na kar 46 odstotkov gospodinjstev. Da z rednim odvozom, pa tudi zaračunavanjem nekaj še vedno ni v redu, dokazujejo domačini, ki že dobivajo položnice, pa nimajo posod ali pa čakajo na odvoz po več tednov, po drugi strani pa nekaterim drugim redno odvažajo odpadke, k hiši pa še nikoli ni prišla položnica za plačilo.
Zakaj se odvoz in ravnanje z odpadki ne plačuje po v občini sprejetem tarifnem sistemu, je Alenka Korpar pojasnila takole: »S tem sistemom obračunavanja se niso strinjale vse občine. Zahtevale so korekcijske faktorje, s katerimi naj bi nekoliko bolj
obremenili enočlanska gospodinjstva, manj pa veččlan-ska. S tem naj bi se nekoliko spremenil tarifni sistem ob-računave, vendar pa moramo pred tem pridobiti točne podatke o številu članov gospodinjstev v vseh občinah z notranjega ministrstva, teh pa še zmeraj nimamo. Pričakujemo jih v roku enega meseca, nato bomo ustrezno priredili tarifni sistem in ga začeli izvajati v praksi. Sicer pa imate v Žetalah možnost, če ste poslali točne podatke na Čisto mesto, da od tega podjetja že zahtevate obračunavo po tem sistemu. V nasprotnem primeru je pač najboljša rešitev, da posamezna gospodinjstva pošljejo na Čisto mesto poseben zahtevek, s katerim bodo
dokazala, da sta prijavljena le dva ali en član gospodinjstva in bodo potem dobili manjše posode.«
Bo res potrebna inšpekcija?
Na tej točki pa je bilo relativno mirnega pogovora hitro konec. »Kot slišimo, torej tarifni sistem še nekaj časa ne bo v veljavi, ljudem pa se po drugi strani dovažajo največje, 240-litrske posode, za katere je potrebno plačevati najvišje cene. Seveda je to za Čisto mesto najlažje in najbolj profitabilno; če kdo hoče in lahko dokaže, da mu je dovolj manjša posoda, pa mora urgirati sam?! Zakaj smo pa
potem sploh sprejeli tarifni sistem in čemu služijo naši podatki o gospodinjstvih, ki smo jih posredovali na Čisto mesto?! Iz seznama bi lahko že tam ugotovili, kakšna posoda glede na število članov pripada posamezni domačiji! Ne, ne, tako se pa ne bomo šli več! Tega »nategovanja« je dovolj. Trudimo se, prepričujemo ljudi, da je odvoz odpadkov nujna stvar, po drugi strani pa se nekdo norčuje iz naših naporov in postavlja na laž naše trditve! To je pa zdaj že višek! Naša naloga je bila sprejeti odlok, če Čisto mesto kot javna gospodarska služba tega odloka ne bo izvajalo, kot je treba, bomo pač podjetje prijavili inšpekciji!«
K takšni odločitvi ni imela
Zupan Anton Butolen je javno skritiziral delo Čistega mesta v Žetalah, Alenka Korpar pa je le začudeno poslušala in svetovala možnost prijave inšpekciji, če so zadeve res tako neurejene.
nobene pripombe niti Kor-parjeva, po vsem slišanem o neresnem delu uslužbencev Čistega mesta v Žetalah je celo sama predlagala možnost prijave občinski inšpekciji, kazni za izvajalce pa v primeru kršenja odloka oziroma nedoslednega dela naj nikakor ne bi bile nizke.
Svetniki so se na koncu ze-dinili, da bistvena težava ni v dvigu cene, ampak v načinu izvajanja in obračunavanja storitev Čistega mesta in dokler se to ne bo izboljšalo, višje cene nikakor ne bodo potrdili. »Ta teden imamo še en sestanek vaških odborov prav zaradi problematike postavitev posod posameznim gospodinjstvom, ker želimo doseči čim višjo stopnjo pokritosti. Ampak ta sestanek in pomoč naših ljudi podjetju Čisto mesto je tudi zadnji, če svoje dejavnosti ne mislijo opravljati bolj resno in odgovorno. Akcijo širjenja pokritosti zaenkrat ustavljamo, saj se morajo najprej urediti razmere tam, kjer so posode že razdeljene, to se pravi, da se uvede redni odvoz vseh in pravilno ter točno naslavljanje položnic za plačilo. Potem bomo videli, kako naprej - ali z našo pomočjo ali brez nje!«
Jeza in razočaranje svetnikov nad odnosom Čistega mesta do dela in občanov Že-tal se je proti koncu razprave sicer nekoliko ohladila, niti približno pa niso odstopili od sklepa, da povišanja cen ne bodo odobrili pred izboljšanjem storitev odvoza. Od tega pa je, kot so še povedali, odvisna tudi nadaljnja uspešnost vključevanja novih gospodinjstev in njihova pomoč pri tem, urejevanje ekoloških otokov in postavitev skupnih posod.
Foto: vk
Grajena • Proslavili dan šole
Prijazni za vse!
Otroci in učitelji podružnične osnovne šole Ljudski vrt na Grajeni so v četrtek, 7. aprila, proslavili dan šole z osrednjo prireditvijo v tamkajšnji telovadnici pod naslovom Prijazni za nas, prijazni za vse.
Čeprav so zaradi petkovega dneva žalovanja prireditev ob dnevu šole prestavili na četrtek, so se starši in številni gostje učencev in učiteljev šole na Grajeni prireditve v šolski
telovadnici udeležili v polnem številu. Pod geslom Prijazni za nas, prijazni za vse so nastopili učenci domala ne vseh razredov devetletke, vse skupaj pa je obrnila na šalo malce poso-
dobljena in vsestransko vzgojno usmerjena Pika Nogavička.
Nosilka šolskega projekta Simona Hasimali je povedala, da so teme, ki so spremljale aktivnosti ob letošnjem dnevu
Foto: M. Ozmec
Grajenski šolarji so skupaj s Piko pekli palačinke in se pozneje z njimi tudi posladkali.
šole, kot rdeča nit prisotne skozi vse šolsko leto, sovpadajo s projektom Evropsko leto državljanstva skozi izobraževanje. Na skupnosti učencev in razrednih urah so predstavili projekt Skupaj se učimo, ki se še nadaljuje, v njem pa uspešnejši učenci pomagajo manj uspešnim. V okviru organizacije Rdečega križa so zbirali prostovoljne prispevke za živali v azilu, razredi so se predstavili s posameznimi in likovnimi izdelki na razstavi v šolski avli in hodniku, utrip življenja na šoli so predstavili v šolskem glasilu Utrinki, vse skupaj pa so zaokrožili z osrednjo prireditvijo, na kateri so poskrbeli tudi za prijetno vzdušje.
Podžupan mestne občine Ptuj mag. Miran Kerin je ob čestitkah in najboljših željah poudaril, da v Mestni občini Ptuj relativno veliko vlagamo v šolske prostore, zato je prav, da se učenci tega zavedo in se v zahvalo svojim staršem in sorodnikom, ki to družbo ustvarjajo, predvsem dobro učijo. Navsezadnje se vsak uči zase, za svoje znanje, seveda pa se mora vsak zavedati, da brez truda ni nič na tem svetu.
Učence in učitelje je ob dnevu šole nagovorila tudi ravnateljica matične šole Ljudski vrt Tatjana Vaupotič ter jim posebej toplo čestitala za lično razstavo najrazličnejših del, ki so jo posamezni razredi pripravili v avli in šolskem hodniku ter za novo številko šolskega glasila Utrinki.
-OM
Ptuj • Sodelovanje ptujskih in avstrijskih dijakov
Staro mesto za mlade turiste
Prejšnji teden so na Ekonomski šoli na Ptuju gostili vrstnike iz avstrijskega Weiza, mesteca blizu Gradca.
Gre za projekt mednarodne izmenjave dijakov Ekonomske šole Ptuj in Bundeshandelsa-
kademie iz Weiza. V marcu je dvajset dijakov iz prvih in drugih letnikov ptujske šole
Margret Allmer in Sabina Bezjak na prezentaciji projekta Ptuj, staro mesto za mlade turiste
preživelo teden dni pri avstrijskih vrstnikih. Kot nam je dejala ravnateljica šole, Branka Kampl Regvat, je bil program bivanja zelo pester. Poleg vsakodnevnega nemškega jezikovnega tečaja so Ptujčani na izletih spoznavali mesto Weiz in bližji Gradec. V okviru projekta so raziskovali mesto in svoje rezultate skupno predstavili profesorjem in dijakom obeh šol.
Prejšnji teden pa so mladi Avstrijci slovenskim vrstnikom vrnili obisk in bivali pri svojih vrstnikih na Ptuju. Tudi Ptujčani so pripravili bogat program aktivnosti v tem času. Dijaki so si pod strokovnim vodstvom ogledali Ptuj ter zbirali podatke za skupen projekt z naslovom Ptuj, staro mesto za mlade turiste. Ogledali so si tudi ptujski grad,
sprostili pa so se v ptujskih Termah. Podali so se tudi na ogled bližnje okolice Ptuja, bili so na Ptujski Gori in v Rogatcu. Mladi Avstrijci so se učili tudi osnov slovenskega jezika.
V	petek so na prireditvi za odrom v Šolskem centru na Ptuju predstavili celoten projekt. Kot so nam povedali mladi, takšna medsebojna srečanja niso pomembna zgolj za urjenje konverzacije v tujem jeziku, temveč bogatijo splošno znanje in prispevajo k spoznanju življenja in dela mladih v drugih okoljih.
V	ptujskem projektu so ob ravnateljici sodelovali še profesorji Ekonomske šole: Manja Fras, Sabina Rižnar, Marijana Rajh, Aleš Mir in Zdenko Ko-larič.
Fl
Prejeli smo
Odprto pismo županu občine Trnovska vas Karlu Vurcerju
Spoštovani župan občine Trnovska vas, gospod Karl Vurcer. Sporočam Vam, da nepreklicno odstopam z mesta odgovornega urednika občinskega glasila Trnovski zvon.
Za odstop sem se odločil po tehtnem premisleku, saj Vam bom tako omogočil, da boste
lahko na to mesto imenovali človeka iz svoje sredine, ki bo ustrezal vašim kriterijem. Ne glede na vse vaše žalitve in podtikanja ostajam pri svoji odločitvi, da bom tudi v bodoče pisal resnico, kar pa zagotovo ni vaš kriterij. K temu me kot člana Društva novinarjev Slovenije zavezuje tudi kodeks novinarske etike.
Čakal sem tudi, da boste izpolnili obljubo, ki ste jo izrekli na seji občinskega sveta, na nadaljevanju 14. seje pri točki o imenovanju odgovornega urednika glasila Trnovski zvon, ko ste pred glasovanjem svetnike poskušali "demokratično" usmeriti,
kako naj glasujejo o novem uredniku in ste dejali: "Če bo Šalamun odgovorni urednik Trnovskega zvona, jaz ne bom več župan." Naj bo dovolj utopičnih misli in človek mora biti res naiven, da verjame vašim besedam. Tako tudi o tem, koliko si Vi želite biti župan in jaz urednik Trnovskega zvona, veva vsak najbolje zase.
Najbolje bo, da si odgovornega urednika glasila Trnovski zvon ponovno poiščete v občinski upravi, ki bo po vaši želji pripravljen urejati pozitivno naravnano glasilo, saj so navadno zaradi plače delavci pozitivno naravnani do
svojega šefa. Tudi v bodoče Vam želim še veliko delovnih zmag in seveda uspešno ter demokratično vodenje občine Trnovska vas, ki je temelj lokalne samouprave. Na vaše pisanje v rubrikah Pisma bralcev v raznih medijih se tudi v bodoče ne bom odzival. Tudi vaših javnih žalitev, podtikanj in podcenjevanj do mene ne želim komentirati, ampak bom zapisal le misel avstrijske pisateljice Marie von Eb-ner - Eschenbach, ki pravi: "Kar nam drugi pripisujejo, je večinoma značilnejše zanje, kot za nas."
S spoštovanjem! ^
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Ljutomer • Nastopilo 16 zborov
V Domu kulture Ljutomer so pripravili tradicionalni, že 58. pevski festival, na katerem se je predstavilo 16 otroških in mladinskih pevskih zborov. Nastopili so: otroški pevski zbor 1. in 2. razred OŠ Ivan Cankar Ljutomer (zbo-rovodkinja: Janja Vrbančič), otroški pevski zbor OŠ Veržej (Zoran Repija), otroški pevski zbor OŠ Stročja vas (Jožica Ivanušič), otroški pevski zbor OŠ Mala Nedelja (Samuel Budna), otroški pevski zbor OŠ Cven (Marija Nonkovič), otroški pevski zbor Do-re-mi OŠ Križevci (Renata Mikl), otroški pevski zbor 3., 4. in 5. razred OŠ Ivan Cankar Ljutomer (Janja Vrbančič), otroški pevski zbor Fa-so OŠ Križevci (Renata Mikl), otroški pevski zbor OŠ Janko Ribič Cezanjevci (Danica Novak), večglasni otroški pevski zbor OŠ Stročja vas (Jožica Ivanušič), dvoglasni mladinski pevski zbor OŠ Mala Nedelja (Samuel Budna), večglasni otroški pevski zbor OŠ Razkrižje (Jožica Ivanušič), večglasni otroški pevski zbor OŠ Janko Ribič Cezanjevci (Danica Novak), mladinski pevski zbor La-ti-do OŠ Križevci (Renata Mikl), mladinski pevski zbor župnije sv. Janeza Krs-nika Ljutomer (Felicita Heric Taškov) in mladinski pevski zbor glasbene šole Slavko Osterc Ljutomer (Romana Rek Gnezda). (MŠ)
Ptuj • Še ena mis postala mamica
Od slovenskih mis bo letos pestovala Metka Albreht, od lepotic s Ptujskega pa je prvega aprila postala mamica Adelina Bombek, mis Štajerske leta 1999 in mis Koroške 2003 ter dvakratna finalistka mis Slovenije. Rojstvo malega Leonarda jo je zelo osrečilo, pravi, da bo še nekaj časa trajalo, da bo dojela, da je postala mamica. Srečen je tudi očka Boštjan. Čeprav je bil porod dokaj naporen, je bilo vse lažje, ker je bil bodoči očka zraven. Ptujsko porodnišnico sta Adelina in mali Leonardo zapustila 5. aprila, ko ji je ob rojstvu čestital tudi direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko. (MG)
Ljutomer • XI. ocenjevanje vinskih vzorcev
Komisija v sestavi prof. dr. Slavica Šikovec (predsednica), Katja Pevec Stajnko, Cvetka Sakelšek, Barbika Žunič, mag. Anton Vodovnik, mag. Slavko Žalar in Rajko Žličar je v prostorih Mestne hiše v Ljutomeru v okviru enajstega ocenjevanja vinskih vzorcev Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer ocenila 89 vzorcev. Najvišjo oceno 19,86 pa je prejel laški rizling - suhi jagodni izbor Bojana Lubaja iz Kidričevega. Rezultati najboljših vin po sortah ter imena lastnikov, zvrst - mešana vina: Branimir Tompa, 17,80 točke; šipon: Vinogradništvo družina Kos, 17,98; laški rizling: Albina in Avgust Bobnjar, 18,34; zeleni silvanec: Franc Kolbl, 18,08; belipinot: Vinogradništvo Krampač, 18,16; chardonnay: Branimir Tompa, 18,18; sivi pinot: Dverix Pax Jarenina, 18,18; renski rizling: Marjan Lipovec, 17,92; sauvignon: Franc Štefanec in Jože Vaupotič, oba 18,20; traminec: Vinogradništvo Krampač, 18,36; muškat otonel: Zvonko Štefanec, 18,16; rumeni muškat: Vinogradništvo Kokot-Pregrad, 18,28; laški rizling - pozna trgatev: Marjan in Avguštin Kolenko, 18,38; chardonnay - pozna trgatev: Maksimiljan Gošnjak, 18,50; renski rizling - pozna trgatev: Vinogradništvo Slavinec, 18,60; chardonnay - izbor: Maksimiljan Gošnjak, 18,86; rumeni muškat - izbor: Borut Prapotnik, 18,70; laški rizling - jagodni izbor: Vinogradništvo Slavinec, 19,32; šipon -ledeno vino: Borut Prapotnik, 19,70; laški rizling - ledeno vino: Vinogradništvo Krampač, 19,32; laški rizling - suhi jagodni izbor: Bojan Lubaj, 19,86; ranina - suhi jagodni izbor: Ljutomerčan, d.d., 19,46. (MŠ)
Foto: CG
Foto: Fl
Kmetijstvo • Nova pogodba, novi pogoji
Kaj prinaša nova pogodba za vinogradnike
Petega aprila je bila, po skoraj trimesečnih pogajanjih, podpisana nova pogodba o načinu sodelovanja pri odkupu grozdja med KZ in Ptujsko kletjo. »Podpisali smo dolgoročno, petletno pogodbo o nadaljnjem skupnem sodelovanju, ki prinaša vinogradnikom, članom KZ, bistvene novosti,« je ob tem povedal direktor Ptujske kleti Andrej Sajko.
Pogajanja, ki so se vlekla precej dlje od napovedanega in pričakovanega časa, so bila za obe strani dokaj težka, kot pravita Sajko in Janžekovič, pa so vendarle uspeli doseči ustrezne kompromise, ki bodo po eni strani izenačili pogoje oddaje grozdja za kooperante kleti in zadruge, po drugi strani pa zagotovili večji red na (širšem ptujskem) vinskem trgu.
Dolgoročne pogodbe in obvezen IPGV
»Bistvene novosti, ki jih prinaša nova dolgoročna pogodba, so naslednje: vinogradniki morajo biti vključeni v IPGV (integrirana pridelava vina in
času. Zavedamo se, da strožji pogoji pomenijo najverjetneje tudi manj dobaviteljev in grozdja, vendar je to cena, ki jo je treba plačati za vzpostavitev nekega tržnega reda,« pojasnjuje Sajko.
Dovoljenje za preglede vinogradov
Poleg navedenega bo vinogradnik moral podati tudi pisno izjavo, s katero bo ptujska klet s predstavnikom KZ dobila možnost vpogleda v register proizvajalcev vina in grozdja (RPGV): »To pomeni, da lahko kadarkoli skupaj s predstavnikom KZ vstopimo v vinograd pogodbenika in pregledamo, če tehnologija
Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko: »Nikogar ne silimo v podpis, a skrajni čas je, da se vsak odloči, čemu se bo posvečal, ne pa, da dela malo to in malo drugo.«
grozdja) oziroma za letošnje podpisnike to še ni nujno, vsekakor pa morajo ta sistem pridelave uvesti do naslednjega leta. Odlog enega leta je torej možen, vendar bodo odkupne cene nižje. V letu 2006 pa bodo lahko dolgoročne pogodbe z nami podpisovali le tisti vinogradniki, ki bodo grozdje že pridelovali na integriran način. V pogodbi je tudi člen, da morajo podpisniki oddati ptujski kleti najmanj 80 ali več odstotkov vsega pridelka, in sicer od vseh sort v enakomernem deležu. Zato je potrebna izjava o dovolitvi vstopa v vinograd, da lahko pregledamo stanje. V nasprotnem primeru to pomeni kršitev pogodbenih obveznosti in prekinitev pogodbe. Če želi nekdo tržiti po svoje, v klet pa prodajati le grozdje, ki za druge kupce ni zanimivo, to ne bo šlo več. Preostalih 20 ali manj odstotkov grozdja lahko vinogradniki zadržijo za domače potrebe, saj je jasno, da vina ne bodo kupovali drugod. Če pa se bo ugotovilo, da bodo pogodbeniki vino za domače potrebe tržili drugod, sledi najprej plačilo prevzetega grozdja po nižji ceni, nato pa prekinitev pogodbe in odkupa. Podpisniki pogodb morajo zato podati tudi izjavo, da ne bodo neposredno ali posredno prodajali vina v gostinske ali trgovske obrate. Po drugi strani pa jim Ptujska klet jamči odkup vsega grozdja v pogodbenem
ustreza IPGV. V nasprotnem primeru sicer prvo leto grozdje še prevzamemo, vendar po ceni iz namiznega razreda, če se to ponavlja, pa se pogodba prekine. S samim vpogledom v RPGV želimo doseči to, da je tisto trsje, ki je zavedeno v registru, tudi prijavljeno in da se mora stanje v registru popolnoma ujemati s stanjem v naravi.«
Sicer Sajko pravi, da nikogar ne silijo v dolgoročno sodelovanje oziroma odkup grozdja: »To je svobodna odločitev vsakega posameznika. Mi pa od pogojev pogodbe ne moremo odstopati, če želimo preživeti in uspeti na evropskem trgu. Ker vemo, da marsikateri manjši proizvajalec še ni v IPGV, smo letošnje leto še označili kot prehodno, vendar je to tudi zadnja možnost.«
Brez pogodbe ni več odkupa!
Prav tako bodo letos v Ptujski kleti odkupovali še vse sorte grozdja, seveda le od pogodbenikov: »Tisti proizvajalec, ki ima tri ali celo več različnih sort v vinogradu, bo moral oddati grozdje vseh sort v sorazmernem deležu. Če pa ima nekdo letos samo eno sorto, tudi če je to laški rizling, bomo grozdje odkupili v celoti po pogodbi. Naslednje leto pa ne več, saj je naša vizija oziroma cilj čimprej doseči razmerje 60 : 40 v korist dišečih sort. Zato je dobro, če
se vinogradniki čimprej, že letos, začno pripravljati na takšen sortni izbor. Sicer pa bo to že zapisano tudi v letošnji pogodbah, ki jih bodo kooperanti KZ morali podpisati najkasneje do 25. maja.«
Tisti, ki pogodb ne bodo podpisali, se torej, po domače povedano, lahko za odkup s strani Ptujske kleti ali KZ »obrišejo pod nosom«. Po besedah Sajka je to nujno zaradi vzpostavitve čistih odnosov z resnimi proizvajalci: »V takem primeru vsesplošnega odkupa bi spet naredili korak nazaj in resne vinogradnike pripeljali v neenakopraven položaj. Skrajni čas je, da se vsak odloči, čemu se bo posvečal, ne pa, da dela malo to in malo drugo. Pri odkupu bomo seveda strogo preverjali, kdo ima pogodbo in kdo ne.«
Odkupne cene bodo približno iste kot za lanski letnik, sicer pa temeljno cenovno politiko uvaja že sama pogodba: »Cene posameznega letnika se bodo v bistvu oblikovale na podlagi plana prodaje za naslednje leto. Najkasneje do 15. decembra bodo podane akontacijske cene, ki bodo narejene na podlagi prodajnega plana, grozdje se bo plačevalo v 12 mesečnih enakih obrokih, nato pa bo prišlo še do inventurnega poračuna, kajti mi vina ne prodamo v enem letu, ampak kasneje.«
Bolje bodo nagrajevane sorte, kot so sauvignon, char-donay, rumeni muškat, renski rizling, traminci, zeleni silvan-ci, nekoliko manj pa laški rizling in šiponi. Mešano grozdje
»Tistim, ki želijo tudi v prihodnje prodajati grozdje,, bi svetoval, da pogodbe sklenejo vsekakor še letos, saj so pogoji vseeno nekoliko bolj mili, kot bodo naslednje leto!«
bo, kot še pravi Andrej Sajko, avtomatsko uvrščeno v tretji, najnižji plačilni razred.
Enake cene za vse, a brez špekulacij
Kako so zadovoljni s podpisom pogodbe in novim načinom sodelovanja, ki se s tem uvaja, smo preverili tudi na KZ. Marjan Janžekovič je povedal, da je bilo potrebno veliko dogovarjanja, saj naj bi ena in druga stran začela pogajanja na zelo različnih stališčih: »Naš prvenstveni cilj je bil doseči enako plačilo za vso grozdje, ne glede na to, ali ima vinogradnik status kooperanta KZ ali Ptujske kleti, in to smo dosegli. Prav neenaka cena za naše člane je bila namreč vsa leta temeljni kamen spotike. Jasno pa je tudi, da bo potrebno zdaj več resnosti pri oddaji in spoštovanje pogodbenih členov oz. pogo-
Kog • Ocenjevanje vina
jev. Doslej so bila količinska odstopanja pri prevzemih izjemno velika, pač odvisno od letine, zdaj pa špekulacije s količino ne bodo več možne!«
Janžekovič tudi opozarja vinogradnike, kooperante KZ, da lahko že od ponedeljka, 11. aprila, naprej, začnejo s podpisom novih dolgoročnih pogodb, saj so jih zanje v KZ že pripravili: »Rok za podpise pogodb je razmeroma kratek, saj traja le do 25. maja in tisti, ki nameravajo letos prodati grozdje preko naše zadruge, morajo do takrat imeti sklenjene pogodbe. Tistim, ki želijo tudi v prihodnje prodajati pridelek, bi svetoval, da pogodbe sklenejo vsekakor še letos, saj so pogoji vseeno nekoliko bolj mili, kot bodo naslednje leto. Pri tem mislim predvsem na upoštevanje pogoja o IPGV, ki za letos še ni nujen, pa tudi zaradi strukture vinograda, ki zaenkrat še ni
predpisana. Vsi kasnejši pogodbeniki, ki ne bodo imeli ustrezne sortne strukture, ne bodo mogli več podpisati tovrstnih pogodb za odkup oziroma bo za sklenitev potrebno posebno soglasje Ptujske kleti. Za letos smo to še uspeli izpogajati, naslednje leto pa to ni več možno.«
Tako kot Sajko tudi Janžeko-vič pravi, da bodo pogodbenikom odkupili vso pogodbeno količino grozdja po enotni ceni: »Odstopanje od pogodbenih količin bo zaradi različnih letin sicer možno, vendar v zelo omejenih okvirih, največ do 15 odstotkov. Mislimo pa, da je takšen način sodelovanja res potreben in da bo stvar stekla kot je treba, res pa je tudi, da pričakujemo upad števila dobaviteljev, ki jih je bilo doslej od 300 do 400 letno.«
Največ težav zna, po mnenju Janžekoviča, nastati zaradi pogoja o vstopu v IPGV: »Veliko vinogradnikov sicer ta pogoj že izpolnjuje, manjši pa bodo naleteli na praktično nepremostljive težave, saj so površine pri IPGV omejene s spodnjo mejo in tisti, ki imajo premajhne vinograde, tega pogoja ne bodo mogli izpolniti.«
Brez pogodb pa, to je zdaj že jasno, grozdja ne bo več možno prodati za nobeno ceno. Ne KZ, ne Ptujski kleti.
Vsaj do nadaljnjega, razen če se bo pokazalo izjemno pomanjkanje. Potem se lahko zgodijo tudi kakšne izjeme, ampak na kaj takega v bližnji prihodnosti ne kaže računati.
SM
Blaga in harmonična vina
Tega, da na Kogu pridelujejo prvovrstno vino, ni treba posebej poudarjati, enkrat letno pa se pridelovalci teh odličnih vin pomerijo tudi sami med seboj na ocenjevanju vina pod imenom To vino je bilo pridelano na Kogu.
Organizator je turistično društvo Kog, ki je vsako leto prireditev pripravilo ob veliki noči, ob njej pa je društvo kmečkih žena pripravilo tudi priložnostno razstavo. Letos je bilo to zaradi zgodnjega termina velike noči nemogoče, vinogradniki so opozorili, da je treba še kakšen teden počakati. Zato je prireditev potekala minuli konec tedna. V soboto je strokovna komisija v sestavi Matija Kociper, Milan Hlebec, Borut Prapotnik, Janja Klajnčar pod predsedovanjem Lidije Ruška ocenila 48 vzorcev. Podelili so 4 bronaste, 30 srebrnih in 14 zlatih priznanj. Letos so ocenjevali po novem pravilniku, po katerem je za bronasto priznanje potrebno zbrati čez 16, za srebrno čez 17 in za zlato nad 18 točk. Poleg stalnih je na letošnjem ocenjevanju nastopilo
tudi nekaj novih imen. Pomerilo se je 8 renskih rizlingov (najboljši Miran Plemenič), 7 zvrsti (Olga in Avgust Plohl), po 6 šiponov (Robert in Štefanija Horvat) in laških rizlingov (Otmar Medik), 5 char-donnayev (Miran Plemenič), 4 sauvignoni (Otmar Medik), po 2 bela (Franc Šek) in siva (Ivan Kirič) pinota, po en rumeni muškat (Miran Hlebec) in traminec (Grlica Franc) ter 6 vin posebne kakovosti (Ču-rin-Prapotnik). Predsednica komisije je povedala, da so ocenjevali vina z lepim karakterjem in ocenjevanje je bilo ob takem številu vzorcev pravi užitek. Kogovska vina so po njenem mnenju posebna zaradi poznega časa trgatve, zato v ocenjevanih vinih ni bilo visokih kislin in disharmonije, kot je to marsikje običaj. Vina so lepo dozorela,
Predsednica komisije Lidija Ruška je bila z vzorci zelo zadovoljna.
blaga in zaokrožena, posebna pa izkazujejo lep botritis.
Predsednica organizatorja, Turističnega društva Kog, Anica Pevec, je povedala, da so ponosni, ker so letos poleg dveh domačih ocenjevalcev v komisijo pridobili še mlado
ocenjevalko, domačinko Janjo Klajnčar. Sicer pa je nedeljska svečana podelitev priznanj potekala ob kulturnem programu, ki so ga pripravili na OŠ Kog in ob okusni pogostitvi članic aktiva kmečkih žena.
vki
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Ptuj • Usposabljanje civilne zaščite
Če bi bilo potrebno ...
Ptujska izpostava Uprave za zaščito in reševanje RS je po dveh letih v soboto, 9. aprila, pripravila enodnevno usposabljanje za pripadnike enot civilne zaščite, ki je potekalo v teoretičnem in praktičnem delu.
Foto: M. Ozmec
Preverjanje delovanja visokotlačne zračne blazine, ki lahko dvigne celo gasilski avtomobil.
Kot je povedal vodja ptujske izpostave RS za zaščito in reševanje ter namestnik poveljnika regijskega štaba CZ za Podravje Jože Korban, so 97 pripadnikov vseh struktur civilne zaščite na enodnevno usposabljanje prvič povabili brez pozivov, z običajnimi vabili, zato so kljub sorazmerno slabemu odzivu - udeležilo se ga je le 39 pripadnikov - bili zadovoljni.
Po sklepu regijskega štaba civilne zaščite za Podravje so v teoretičnem delu usposabljanja pripadnike posameznih enot, ki v teh formacijah de-
lujejo že 10. leto, seznanili z organiziranostjo civilne zaščite v Sloveniji in v Podravju ter s trenutnimi razmerami na tem področju. Podrobneje so jih seznanili tudi z oceno ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami tako v državi kot na območju Podravja.
V osrednjem, praktičnem delu pa so najprej preverili izpopolnjenost posameznih enot, tako v času rednega aktiviranja kot v izrednem času mobilizacije, nato pa so se posvetili seznanjanju in preizkušanju dragocene ter nepogreš-
ljive tehnične opreme, ki mora biti pripravljena, da jo lahko, če bi bilo potrebno, vsak trenutek uporabijo za reševanje življenj. Poleg običajnih elektroagre-gatov in specialnih orodij za rezanje pločevine ter betona sodijo v to opremo tudi visoko-občutljivi geofoni in specialne kamere za zaznavanje zvoka in slike oziroma iskanje življenja pod ruševinami ter oprema za radiološko kemijsko in biološko izvidovanje, oziroma ugotavljanje prisotnosti.
-OM
Mala vas • Ob ribniku nastaja še igrišče
Z dobro voljo gre tudi zastonj
Malovaščani so spet pošteno pljunili v roke in prvi aprilski vikend izkoristili za čistilno akcijo okolice ribnika Tunf, tik ob njem pa so letos zakoličili in pripravili še zemljišče za novo travnato nogometno igrišče.
»V veliko sobotno akcijo se je letos vključilo 25 ribičev, članov ribiškega društva Tunf , v nedeljo pa poleg desetih ribičev še 20 gasilcev iz PGD Mala vas,« je povedal predsednik PGD Mala vas Slavko Vogrinec. Dela je bilo za dva dni več kot dovolj. Prostovoljci so namreč počistili ne le okolico ribnika, ampak so glavnino dela usmerili v ureditev zaraslega travnika, ki je v nedeljo pozno popoldne že dobil pravo obliko igrišča za nogomet, le trava, ki so jo že zasejali, bo začela poganjati po prvem deževju.
»Vse, kar vidite tu, je rezultat številnih ur prostovoljnega dela. Leta 2000 smo ustanovili naš ribiški klub, ki ima danes 68 članov in vsi skrbimo, da je okolica, gre za dobrih 46 arov, vedno lepo urejena in čista. Vsako leto opravimo vsaj 10 ko-šenj in dve veliki čistilni akciji, redno pa čistimo in urejamo tudi nabrežine ribnika in vodne površine, ki se raztezajo na 22 arih,« je pojasnil predsednik ribiškega kluba Tunf - Mala vas Janez Domajnko
Pred dvema letoma so s prostovoljnim delom postavili tudi lično brunarico, ki služi za različne prireditve, letos pa imajo ribiči v načrtu že tudi ureditev tlakovanih tal pod nadstreškom.
Malovaško ribiško središče Tunf se z zadnjo akcijo spreminja v pravi športni center: »Ker
Predsednika gasilcev in ribičev Domajnko in Vogrinec sta s ponosom predstavila novo pridobitev za Malovaščane.
pred našim gasilskim domom nimamo nobenega pravega prostora za športna srečanja in rekreacijo, smo se odločili, da pravo travnato igrišče uredimo tukaj. Namenjeno bo v prvi vrsti našim otrokom, pa seveda vsem rekreativcem, zlasti še ljubiteljem malega nogometa. Gole smo že nabavili, postavili pa jih bomo takoj, ko bo igrišče dovolj zeleno in pripravljeno za igro. Seveda pa so na nov športni prostor vabljeni tudi vsi ljubitelji narave, ki ne povzročajo namerne škode.«
V ureditev travnika so, kot pravi predsednik GD Mala vas Slavko Vogrinec, vsi prostovoljci vložili ogromno delovnih ur: »Za bodoče igrišče smo z mehanizacijo, brez katere glede na
teren sploh ne bi šlo, porabili preko 40 delovnih ur. Najprej je bilo namreč treba poruvati drevesne panje, z buldožerjem poravnati teren, šele potem se je začelo ročno delo na 80 arih zemljišča, kolikor meri igrišče. Zasadili smo tudi veliko dreves; 24 lip nam je podarilo gorišni-ško čebelarsko društvo, ob njih pa še 33 lip in 34 smrek.«
Načrti malovaških gasilcev in ribičev se pri tem še ne končujejo. »To nedeljo, 17. aprila, bomo ob ribniku pripravili tekmovanje ribičev za pokal Tunfa. Letos poleti pa bi radi na igrišču organizirali tudi gasilsko tekmovanje za občinski pokal,« sta še napovedala oba predsednika.«
SM
^ E R A
S tisočakom iz Večera v trgovine Era
Ob četrtkih v Večeru bon v vrednosti 1000 sit za nakup nad 10.000 sit v vseh trgovinah Era in Adut
po Sloveniji
ERA
Ptuj • Pozdrav pomladi s plesom
Gledališče je bilo premajhno
Izredno zanimanje je vladalo za četrtkovo območno revijo plesnih skupin, ki so jo pripravili: Območna izpostava sklada za kulturne dejavnosti, Mestno gledališče in Zveza kulturnih organizacij Ptuj.
Dvorana Mestnega gledališča je bila tokrat premajhna za gledalce, ki so hoteli spremljati mlade pri plesu, ki postaja vedno bolj zanimiva oblika umetniškega izražanja. Na tokratni reviji je nastopilo kar dvaindvajset plesnih skupin.
Ritmična skupina OŠ Ljudevita Pivka je pod vodstvom Dragice Emeršič zaplesala koreografski sklop Labodi se prebujajo, skupina Metulj iz Dijaškega doma Ptuj, ki jih vodi Vesna Zagoranski, nas je prepričala, da Ljubezen je, Plesni center Mambo se je predstavil kar s tremi skupinami, mladinke so zaplesale Birthday, pionirke Pralnico, članice pa My way. Skupine je za nastop pripravila Božena Krivec. Iz OŠ Olge Me-glič sta nastopili dve skupini, manjša skupina, ki jo sestavljajo učenci 1. razreda so se šli Otroško zabavo, mentorici sta bili Vida Grdiša in Barbara Majhen, Avše pa so pod mentorstvom Tatjane Sirec zaplesale Črtasto. Plesna družina Gea DPD Svoboda Ptuj, ki jo vodi Majda Fridl, je predstavila ples Kdo je Ana, iz šole Mladika sta nastopili dve skupini, in sicer The hipos so predstavili ples z naslovom When the lions sing, Lira pa Antični ples. Obe sku-
Metuljke iz Dijaškega doma so zaplesale Ljubezen.
pini vodi Anica Ternovšek.
Na OŠ Ljudski vrt delujejo kar štiri plesne skupine. Sekice vodi Mima Terbuc, svojemu nastopu pa so dale naslov Rdeča brizgalna, Simona Lozinšek vodi dve skupini: Črne mačke so zaplesale New York, Cukrček pa Super star, skupino Ruby vodi Jožica Repič, nastop pa so poimenovale Big girls don't cry. Gimnazijsko plesno skupino, ki si je nadela ime Unknown crew vodi Suzana Mlakar, svoj nastop so poimenovale
Underground. Ples se je zelo razmahnil tudi v Podlehniku - na tokratni območni reviji je iz Podlehnika nastopilo kar pet plesnih skupin. Iz osnovne šole sta nastopili dve skupini, in sicer Sošolci - mlajša in starejša skupina. Mlajši so predstavili Gusarje, starejši pa Hozntregarje. Obe skupini vodi Zdenka Golub. Tri plesno ritmične skupine, ki delujejo pod Turističnim društvom Podlehnik, vodi Pavla Birko. Zaplesali so Slovensko polko, Snežinke in Mornarje.
Na osnovni šoli Destrnik-Tr-novska vas deluje plesna skupina Girls, svojemu nastopu so dale ime Ubogaj mamo. Skupino vodi Mirjam Ple-teršek. Na osnovni šoli Borisa Kidriča v Kidričevem pa deluje plesna skupina Vilinci, tokratni njihov nastop je imel ime Wizard, skupino pa vodi Ankica Logar.
Revijo je vodila Nataša Petrovič, strokovno pa jo je spremljala Mojca Kasjak.
Fl
Ormož • Projektni dan spoznavanja Evrope
Zanimivo popotovanje po Evropi
V Osnovni šoli Ormož so minuli teden namenili dan spoznavanju Evrope. V projektu je sodelovala cela šola, vodila pa ga je Alenka Šalamon. Namen projekta je bil spoznati kako je nastala in se širila Evropa, pomembne letnice in mejnike evropske zgodovine, posamezne države, njihove simbole, znamenite zgradbe, jedi, jezik, geografsko lego, denarno valuto, narodne noše in gotovo še kaj.
Osnovni namen projekta je bil zbuditi zanimanje otrok in jim podati osnovne uporabne informacije, je povedala Alenka Šalamon. Učenci so izdelali zastave posameznih držav, prvi razred se je naučil grško pesem in ples, tretji razred pa francosko pesem in sloviti kan kan. Ena izmed skupin je preučila evropske noše in tako so za Barbike sešili narodne noše posameznih dežel članic. Predvsem praktična znanja in spoznanja posredovana na zanimiv način naj bi dobili učenci ta dan. Zato se je skupina otrok, ki jo je vodila Metka Lešničar, seznanila s tipičnimi jedmi vsake dežele, nato pa so pripravili več evropskih jedi in na koncu še pravo malo kulinarično razstavo. V matematični delavnici so učenci poiskali številčne podatke za vsako deželo - število prebivalcev, površino, najdaljšo reko, dolžino meje in podobno, nato pa so računali gostoto poseljenosti in podobno ter rezultate prikazovali z grafi in računalniškimi programi. Geografi so se pogovarjali o turizmu mladih in o daljni Laponski. Ena skupi-
na je obdelala vse olimpijske igre, ki so potekale v Evropi, spremljali so, kako so se odrezali Slovenci. Drugi spet so se učili kratkih dialogov v najbolj znanih evropskih jezikih. Otroci so izdelovali različne igre, pri katerih je bilo treba povezovati zastavice z
geografskimi pojmi, spomin. Izdelali so tudi puzzle, kjer je predstavljala vsaka država en košček.
Že pred tem so učitelji v reden pouk vključevali vsebine, ki so povezane z Evropo. Predvsem pri zgodovini, pa tudi pri pevskem zboru,
Tednikova knjigarnica
Moja Nina
Tim in Nina sta glavna literarna junaka nove zgodbe avtorice Janje Vidmar, ki zraven Dese Muck deli priljubljenost svojih del med bralci in kritiko. Zgodba o Timu in Nini je izšla pri založbi Mladika v zbirki Liščki in s finančno pomočjo ministrstva za kulturo RS.
V	prvem poglavju z naslovom Domača naloga si Tim beli glavo z domišljijskim spisom Moja družina na krilih domišljije, medtem pa se njegova sestra Nina igra zobozdravnico
s potrpežljivim očetom. Fantič razglablja o posebnostih njegove družine in družno steče beseda o Nini, ki je »davnek«. Ali je Dawnov sindrom, oziroma sirdrom, kakor se tujka lomi v dečkovih ustih, omembe vredna posebnost ali ne. Fantič modruje o velikosti planeta in naseljenosti, ob mamini šali o novem dojenčku pa nepremišljeno izrazi dvom zaradi morebitne prizadetosti. Oče zaukaže Timu osamitev v sobi, kazenski zvezek in razmislek o izrečenem.
^ Tim strmi v prazen list kazenskega zvezka. Vsakič, ko ga polomi, v zvezek zapiše, kako bi moral pravilno ravnati. Zdi se mu pravično, da je kaznovan. Prizadel je sestro. Da se razumemo, Nino ima rad. Ponosen je nanjo, ker se je najprej naučila brati cele besede in šele potem posamezne črke. Zaradi nje je lahko sam veliki brat. Njegov prijatelj Žan mora svojemu starejšemu bratu še vedno čistiti čevlje in prinašati mrzle pločevin-kepijače iz hladilnika. Poleg tega se je z Nino zabavno prepirati. In nihče drug ne zna tako dobro posnemati mijavkanja, da o piskanju lokomotive sploh ne govorimo
V	sedmih kratkih naslovljenih poglavjih (Domača naloga, Nina, Vlaki, Šola, Počitnice, Svoboda, Ni še konec) avtorica razgrinja odnos med bratom in sestro, razumevanje devetletnika z »mlajšo« sestro, ki je stara štirinajst let, a ne bo nikoli resnično starejša sestra. Avtorica je zgodbo zastavila povsem realistično in Nino spoznamo v šoli, na športnih igrah, na nedeljskem sprehodu, na počitnicah. Vidmarjeva je lepo osmislila Ninino oboževanje vlakov. Družina jih običajno opazuje ob nedeljah, ko je mesto z železniško postajo mirno, brez vrveža. Ninina mama meni, da morda Nina obožuje vlake iz želje po svobodi, po neki neulovljivi poti drugam. Nekega dne Tim na lastno pest in sampo-baše Nino iz šole ter jo odpelje na železniško postajo. Toda gneča ob delavniku deklico domala ohromi in srce ji začne nagajati. Vse se srečno razplete in starša sta navdušena, ko Nina zares sede na komandni stol lokomotive.
Moja Nina je branje, ki odstira pogled v drugačnost, da bi se znebili predsodkov. Pri Nininih ni nič drugače kot v večini družin: otroci so ljubosumni drug na drugega, starši so včasih tečni, otroci se morajo učiti, otroci iščejo samopotrditev in tekmujejo za naklonjenost . Vendar je res, da Tim ne bi bil literarni junak, če ne bi bilo Nine. Pa čeprav fantič ugotavlja, da sosedov deklič vsak dan dobiva injekcije in ima ploščico okrog vratu. In lahko je njegova družina nenavadna zaradi starega fiata ali pa zato, ker nimajo nobene domače živali.
Vidmarjevi je uspelo z veliko topline in hkrati brez sprenevedanja prikazati košček življenja z mongoloidnim otrokom tako, da branje vzpodbuja k razmišljanju in dviganju zavesti o življenjskih vrednotah. Z ilustracijami Matjaža Schmidta bo Moja Nina gotovo pritegnila pozornost mladih bralcev, posebej pa jo priporočam odraslim, ki se tako ali drugače ukvarjajo z vzgojo.
Liljana Klemenčič
Foto: arhiv šole
se učijo pesmi posameznih evropskih dežel. Povezali so se tudi z drugimi projekti, ki prav tako potekajo na šoli in tako predstavili največje literate Evrope, znanstvenike posameznih dežel.
Za zaključek so v telovadnici izvedli še kviz, katerega
namen ni bil toliko tekmovalnega značaja kot poizkus drugačnega načina predstavitve enake teme. Ekipe so bile sestavljene iz predstavnikov posameznih razredov, v njih pa so bili učenci različnih starostnih skupin, kar je bila zanimiva izkušnja, saj se je lahko zgodilo, da je odgovor poznal najmlajši član ekipe, ki se je udeležil delavnice ravno na to temo. Vprašanja so projicirali na steno, tako
da so lahko sodelovali tudi gledalci. Dobili so po dve zmagovalni ekipi na nižji in na višji stopnji. Vsi sodelujoči so prejeli manjše nagrade.
V naslednjih dneh bodo o projektnem dnevu izdelali še brošuro, projekt pa bodo predstavili v mesecu maju, ko bo na OŠ Ormož poseben dan namenjen predstavitvi najrazličnejših projektov, ki potekajo na šoli.
Foto: Fl
Ptuj • Dobrodelni koncert Lions duba Ptuj
Vrhunski glasbeni večer z duom Klouda/Zagoranski
Predzadnji dan leta 2004 sta Lions club Ptuj in mednarodno priznani virtuoz na harmoniki Borut Zagoranski, prvi Slovenec, ki študira na prestižni Royal Academie of Music v Londonu, pričela s konkretnim sodelovanjem. Podpisana je bila listina o finančni pomoči Lions cluba Ptuj Borutu Za-goranskemu v višini 500 tisoč tolarjev za podiplomski študij harmonike na Royal Academie of Music v Londonu v akademskem letu 2004/2005.
Borut Zagoranski je listino podpisal s predsednikom Lions cluba Ptuj dr. Alešem Gačnikom. Ob podpisu so se tudi dogovorili za organizacijo dobrodelnega koncerta v aprilu 2005, s pomočjo kate-
rega bodo pridobili sredstva za izvajanje programov prostovoljne pomoči in druženju z invalidi. Lions club Ptuj se je odločil, da bo na konkreten način pomagal ljudem, ki so izpadli iz vseh socialnih in
drugih mrež. V ta namen so se povezali s predstavnico Zveze invalidov Forum Slovenije Stanislavo Zorec, ki oskrbuje 20 družin, ki so izpadle iz že omenjene oblike pomoči.
Ptuj • Razstavlja Bogdan Čobal
Anatomija kozolca in Ritem navpičnega
V četrtek je bilo v Miheličevi galeriji na Ptuju odprtje likovne razstave akademskega slikarja Bogdana Čobala iz Maribora.
Tokratno razstavo je umetnik poimenoval Prostorski razmiki, predstavlja pa se s svojima najnovejšima ciklusoma, ki ju je poimenoval Anatomija kozolca in Ritem navpičnega. Kot tretji sklop pa so na razstavi tudi slike objekti. O obeh ciklusih je v katalogu spregovorila ptujska galeristka Stanka Gačnik, na odprtju pa je o razstavi spregovoril likovni kritik iz Maribora Mario Berdič.
Iz kataloga lahko povzamemo, da umetnine Bogdana Čobala delujejo kot prostorske predstavitve, ki so vedno znova ujete v drugačne načrte in scenske postavitve. Za Anatomijo kozolca je avtor dobil navdih v slovenski etnološki stavbni tradiciji kozolca. Slike so sestavljene v različne panoramske kompozicije, kot neka okna ali vrata, ki ponujajo številne poglede na povsem ločene, samostojne in enkratne enote ali zgodbe, ki hkrati tvorijo premišljen in dorečen del sistema, skladno povezanega v celostno umetnino. Za tokratni
Foto: Fl
Bogdan Čobal na odprtju svoje razstave na Ptuju
Čobalov opus je Miheličeva galerija prostorsko izredno primerna.
Kot je dejal Mario Berdič, je Čobal slike snel iz sten in jih postavil v prostor, pri Anatomiji kozolca jih je snel tudi z višine naših oči, saj jih gledamo zviška.
V Čobalovem slikarstvu ni meje med vidnim in ne-
vidnim. Simetrične linije zarežejo v navidezni barvni kaos kot ostre poteze in prostorske razpoke. Na njegovih slikah vidimo kontraste med strogimi, ravnimi, geometrijskimi linijami ter liki, po drugi strani pa vehementne barvne nanose.
Boris Čobal, ki je bil rojen v izseljeništvu v Zrenjaninu, je slikarstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri Maksimu Sedeju, zaposlen pa je bil kot likovni pedagog in kot izredni profesor na oddelku za slikarstvo Pedagoške fakultete v Mariboru.
Na otvoritveni slovesnosti je spregovoril tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Aleš Arih, zaigral je violinski trio v sestavi Vesna Čobal, violina, Andrej Božič, violina, in Petra Kopše, violončelo.
Umetnik pa je tokrat dal besedo tudi obiskovalcem odprtja razstave in odgovarjal na vprašanja v zvezi s svojimi slikami.
Franc Lačen
Viktorinov večer
O nadškofu Antonu Vovku
Prešernov rod se lahko ponaša z dvema velikanoma duha: Francetom in Antonom. O prvem vemo zelo veliko, saj nam o njem že v osnovni šoli povedo, daje največji slovenski pesnik, da je bil nesrečno zaljubljen v Primičevo Julijo, da je rad srkal rujno kapljico itd. O Antonu, ki se je rodil v isti hiši natanko 100 let kasneje, pa smo morali do nedavnega vedeti malo manj.
Saj za Prešernov rod ni bila ravno odlika, da je iz njega zrastel Anton Vovk, ki je postal semeniščnik, nato duhovnik, generalni vikar, škof in nazadnje nadškof ljubljanski. In to prav tisti, ki ga noben pritisk revolucionarne oblasti, nobeno nočno zaslišanje, nobena grožnja, mučenje, zlobno obrekovanje in poniževanje niso odvrnili od zvestobe Bogu in Cerkvi. To je bil tisti Anton, ki ga je leta 1952 na
novomeškem kolodvoru napadla nahuj-skana množica, ga polila z bencinom in zažgala. Tisti, ki so ga nekateri v Vatikanu že za časa njegovega življenja imeli za mučenca.
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega je z željo, da bolje spoznamo življenje škofa Vovka, organiziralo predavanje z naslovom »Škof Vovk, velikan duha v krutih časih«. Predavanje, ki bo potekalo 15. aprila ob 19.30 v refektoriju mino-ritskega samostana na Ptuju, bo vodil znani cerkveni zgodovinar in dekan Teološke fakultete v Ljubljani dr. Bogdan Kolar. Kot vodja Nadškofijskega arhiva se je dr. Kolar že pred leti poglobil v bogato zapuščino nadškofa Vovka, ki jo je uredil in izdal v knjigi V Gospoda zaupam. V Nadškofijskem arhivu so kasneje njegovo delo nadaljevali, saj je zanimanje javnosti za nadškofa Vovka vedno večje. Obeta se nam torej zanimiv petkov večer, ki ga bo pod taktirko Alenke Šalamun popestril MePZ Ruda Sever iz Gorišnice.
J. Emeršič
Borut Zagoranski izpolnjuje decembrsko obljubo in zavezo Lions clubu Ptuj. Na dobrodelni koncert vabi v torek, 19. aprila, ob 19,30 uri, v slavnostno dvorano ptujskega gradu, kjer bo koncertiral skupaj s čelistom Ashokom Kloudo, ki je prav tako študent Royal Academie of Music v Londonu. Duo Klouda/ Zagoranski je pričel s svojim delom konec lanskega leta. Kot je za Štajerski tednik v imenu organizatorja koncerta Lions cluba Ptuj povedal njegov predsednik dr. Aleš Gač-nik, je ta sveža kombinacija čela in harmonike zelo hitro postala zanimiva, prihajati so pričele različne ponudbe za koncerte. Ptujski koncert bo prvi samostojni celovečerni koncert, s katerim pričenjata veliko mednarodno turnejo po znanih koncertnih odrih. Med drugim bosta nastopila tudi na 34. mednarodnem srečanju harmonikarjev v Puli in na Norfolk and Nor-
V torek, 19. aprila, bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu nastopil virtuoz na harmoniki Borut Zagoranski (na fotografiji) v duetu s čelistom Ashokom Klouda. Oba sta študenta Royal Academy od Music v Londonu, ki na Ptuju pričenjata veliko mednarodno turnejo.
wich festivalu v Veliki Britaniji. Glasbenim sladokuscem se bosta predstavila z deli Bacha, Gubaidulina, ki je eden največjih skladateljev današnjega časa, in slovitim Grand Tangom A. Piazzolle.
Borut Zagoranski se je že na začetku podiplomskega študija v Londonu izkazal,
uvrstil se je med šest najboljših študentov, kar mu je odprlo vrata v Wigmore Hall, eno najprestižnejših koncertnih dvoran na svetu, s tem so se mu odprla vrata tudi v druge svetovne koncertne dvorane.
Vstopnina za torkov koncert je 3000 tolarjev.
MG
Piše: dr. Ljubica Suligoj
Obujanje spomina v jubilejnem letu 2005
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Letaki so se 1933. leta začeli tiskati v ilegalni »tehniki« Komunistične partije na majhnem ciklostilnem stroju pod odrom ptujskega gledališča. Delo je slonelo na strogi kon-spirativnosti, na zanesljivih mladincih, na komunistično ali na pozicijah krščanskega socializma usmerjenih. Čeprav so se mladinci svetovnonazorsko razhajali, jim je bila ideja slovenstva prvenstvena; partijska organizacija jim je zaupala in jih pri delu vodila. Ilegalno delo v »tehniki« je zahtevalo pogum in previdnost, zato se je ta večkrat selila: v letih 1935-1937 je »tehnika« našla mesto pri delavcu Peto-vie Jožetu Klepu - Pepeku v Krčevini pri Ptuju, nato pa leta 1937-1938 v Macunovi hiši na Vičavi, na domu pro-letarskih delavcev Albina in Olge Meglič, aktivnih članov ptujske Vzajemnosti. Do leta 1940-1941 je za prostor »tehnike« poskrbel mladinec Fran-ček Glavnik, katerega oče je bil muzejski hišnik. V nekdanjem dominikanskem samostanu, kjer so bile na ogled muzejske zbirke, je tiskanje letakov steklo v kletnem prostoru narodopisne zbirke. Med mladimi »tiskarji« omenimo gimnazijca Franca Jezo, Štefana Kuharja, Marka Remsa, Zvonka Saga-dina in Mitjo Vošnjaka, ki so se izkazali tudi v spretnosti razpečevanja letakov, tako da
policiji ni uspelo zbrati vseh letakov (obsežen fond hrani Pokrajinski muzej na Ptuju). Zanesljivost in skrb za očuvanje »tehnike« se kaže tudi v dejstvu, da so v omenjenem času tiskarskega dela v muze-
ju mladinci prenašali »tehniko«. Tako so bili letaki dvakrat natisnjeni pri dijakinji Mariji Čadež v Prešernovi ulici in dvakrat v stanovanju Franca Jeze v Krempljevi ulici.
Nadaljevanje prihodnjič
Arhiv zgodovinskega oddelka Pokrajinskega muzeja Ptuj
Ilustrirani letak s češkoslovaške akademije leta 1938, ki opozarja na fašistično nevarnost, je bil odvržen med prireditvijo v Mestnem gledališču in ga je policija zaplenila.
Ptuj • 30 let Medobčinskega društva invalidov
Ne sistem, ljudje so brezbrizni do invalidov
Drugega aprila letos je Medobčinsko društvo invalidov Ptuj, ki združuje blizu 800 članov z urejenim statusom iz dvanajstin občin na Ptujskem, svečano proslavilo 30-letnico uspešnega delovanja. Jubilej je združilo z 10. obletnico pobratenja z društvoma invalidov Škofja Loka in Trbovlje. V kulturnem programu so nastopili moški pevski zbor DU Hajdina, mažorete OŠ Hajdina, tamburaši iz Zagojičev, ogledali pa so si tudi igro Cesarjeva nova oblačila KD Skorba. Svečane trenutke so delili s številnimi gosti.
Medobčinsko društvo invalidov Ptuj je bilo ustanovljeno leta 1975 s ciljem pomagati invalidom v delovnem razmerju in na socialnem področju. V tem obdobju so se večkrat selili, prve prostore so imeli v leseni utici na Ormoški cesti, konec osemdesetih let so za svoje delovanje preuredili nekdanji cepilni center in drvarnico v Čučkovi stavbi. Po izselitvi leta 2002 so s pomočjo Zveze delovnih invalidov Slovenije kupili prostore na Potrčevi 15, ki jim omogočajo tudi izvajanje po-
Zveza delovnih invalidov Slovenije, ki jo vodi Miran Krajnc, je ob 30-letnici Medobčinskega društva invalidov Ptuj podelila več priznanj. Zlati znak je prejela Anica Bombek, srebrnega Anton Kozar in Jože Geč. S pisnimi priznanji pa je za požrtvovalno delo v društvu nagradila Zvonka Mohorka, Jožeta Gašperiča, Zdenko Ornik, Srečka Majcenoviča, Adolfa Hvalca, Franca Megli-ča, Franca Toplaka, Marijo Korošec, Anico Repec in Tončka Cestnika.
Priznanja je 2. aprila podelilo tudi Medobčinsko društvo invalidov Ptuj. Zlato priznanje so prejeli Mestna občina Ptuj, Občina Goriš-nica, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Športni zavod Ptuj, podjetje Certus, Brigita Primožič, Emil Mojzer, Vili Medved, Društvo invalidov Trbovlje, Medobčinsko društvo invalidov Škofja Loka, Društvo invalidov Piran in Medobčinsko društvo invalidov Cerknica-Loška dolina-Bloke. Srebrno priznanje sta prejela Ludvik Pšajd, mlajši in Franc Bedrač, bronasto pa Albina Murko, Marija Zupanič, Janez Ciglar, Ivan Pernek, Ivan Erjavec in Slavko Ivanovič.
sebnih socialnih programov. Kot je povedala predsednica Zdenka Ornik, pri izvajanju programov sodelujejo z invalidskimi društvi v Podravju in širom po Sloveniji. »Enaka problematika, isti cilji in ista dejavnost so vodili društva invalidov, da so sprejela sklep o pobratenju in sodelovanju na področju medsebojne pomoči, izmenjavi izkušenj pri reševa-
Krožek ročnih del je eden najbolj obiskanih, ob jubileju so članice pripravile tudi manjšo razstavo.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednica Medobčinskega društva invalidov Ptuj Zdenka Ornik
nju socialne problematike in ohranjanju zdravja invalidov ter prijateljskih stikih med društvi in posamezniki. Od leta19-81 smo pobrateni z Društvom invalidov Škofja Loka, leta 1995 smo podpisali listino pobratenja med društvi Trbovlje, Škofja Loka in Ptuj, nato pa še dopolnilo k listini z Medobčinskim društvom invalidov Cerk-nica-Loška Dolina-Bloke in tudi s Piranom. V invalidskih organizacijah si prizadevamo, da so invalidne osebe vključene kot enakopravne na vseh področjih življenja, za odstranitev ovir in predsodkov, ki vodijo k diskriminaciji in socialni izključenosti. Potrebno pa je predvsem povečati zavedanje in spodbuditi razmišljanje o in-
validnih osebah,« je ob jubileju med drugim povedala predsednica Zdenka Ornik.
Invalidske organizacije so del civilne družbe, združenja invalidov, ki delujejo v javnem interesu, tudi v imenu statusa reprezentativnosti in želijo na organizirani način uveljaviti interese invalidov. Kot je povedal predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Miran Krajnc, je zakonodaja oblikovala invalidske organizacije v socialnega partnerja državi, delodajalcem in sindikatom ter s tem okrepila pogajalski položaj invalidov. V praksi pa se žal kažejo številna odstopanja, ne toliko kot posledica razhajanja v sistemu, temveč zaradi brezbrižnosti odgovornih lju-
di, ki jo ti kažejo do invalidske problematike. V teh razmerah so invalidom v veliko pomoč evropske usmeritve. V EU se zavedajo, da so invalidi ranljiva skupina, ki potrebuje bolj fleksibilne oblike zaposlovanja, nekaj tega je sicer prinesel tudi zakon o zaposlitveni rehabilitaciji, ki pa se še ne izvaja, čeprav bi se že moral. Miran Krajnc je že večkrat na državni ravni predlagal oblikovanje socialnih podjetij, pri katerih bi se država odpovedala dajatvam zaposlenih. Taka podjetja bi lahko dejansko skrbela izključno za blaginjo zaposlenih.
Ob posebnih socialnih programih izvajajo v Medobčinskem društvu invalidov tudi vrsto drugih dejavnosti, od
Foto: Črtomir Goznik
športa do rekreacije, razvijajo družabno življenje, organizirajo izlete, ustvarjalne delavnice in krepijo meddruštveno sodelovanje. Izvajajo pa tudi posebne akcije, s katerimi na zelo konkreten način pomagajo članom pri premagovanju določenih ovir. Lani so enemu članu preuredili bivalne prostore, enemu pa pomagali pri nakupu računalnika, ki ga potrebuje za izobraževanje.
Ob jubileju so izdali tudi manjši zbornik, v katerem so strnili društveno delovanje v treh desetletjih, hkrati pa se zahvalili vsem, ki so v tem obdobju aktivno pomagali izgrajevati društvo, da lahko danes izpolnjuje svoje poslanstvo.
MG
Ormož • Odprtje razstave Od zrnja do kruha
Simbol sreče in blaginje
V ponedeljek zvečer so v avli občinske stavbe svečano odprli najnovejšo razstavo ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj, pod katero se je tokrat podpisala etnologinja Nevenka Korpič.
pošljejo revežem v zavetišče. Po ohranjenih podatkih iz leta 1542 je bil najstarejši znani ormoški pek meščan Janko, ki je bil ob popisu lastnik 2 krav in 3 svinj. Leta 1945 so v mest-
ni občini Ormož pekarsko obrt opravljali trije peki - Jakob Voršič, Franc Breznik in Jožef Luci. V celotnem sodnem okraju Ormož pa je imelo pekarsko obrt še pet obrtnikov.
Razstava na temo, o kateri se zdi, da v naših krajih veliko vemo, postreže s številnimi zanimivimi podatki, preseneti in nudi izziv za razmislek.
vki
Razstavo so s pesmijo odprle članice in član KUD Janez Trstenjak Hum pod vodstvom Anice Ratek, s toplimi besedili Erne Meško in Božidarja Fle-gariča pa je nastopila Maruška Korpič Lesjak. V imenu muzeja je obiskovalce pozdravil direktor Aleš Arih, ki je avtorici čestital za njeno že četrto razstavo o obrti na Ormoškem. Razstava zajema pripomočke za peko kruha, različne vrste zrnja, iz katerih se pripravlja moka. Na ogled je tudi nekaj vrst kruha, obiskovalci pa so na odprtju lahko uživali ob odličnih kru-hih Cvetke Krabonja. Vitrine in spremljevalna publikacija pa nas popeljejo na pot zgodbe o kruhu. Avtorica govori o kruhu
kot dragocenem darilu, ki se je podarjalo ob rojstvu otroka, z njim je šla nevesta od hiše in z njim je bila sprejeta na novem domu, kot darilu ne le človeku, ampak tudi bogovom. V zgodovini človeka kruh pomeni srečo in blaginjo, njegovo pomanjkanje pa bedo, revščino in vojno. Kruh je jed, ki jo lahko jemo vsak dan, a se je vendar nikoli ne objemo. Simbolika kruha je mogočna. Kako visoko so nekoč cenili kruh, pove navada, da so košček, ki je padel na tla, pobrali in z hvaležnostjo poljubili. Opisane so vrste kruha in navade glede peke. Predstavljena so krušna žita, opravila od setve preko žetve in mlatve do mletja. Sprehodimo se lah-
ko skozi kašče do krušne peči in orodij ter pripomočkov pri peki kruha. Ker je kruh nabit s simboli, je v zvezi z njim tudi lepo število pregovorov, nekaj jih je avtorica nanizala tudi v publikaciji, ki spremlja razstavo.
Na razstavi lahko izveste, da so bili ormoški peki združeni v ptujski pekovski ceh, ki se pojavlja v virih že leta 1458. Mestni statut iz leta 1376 je ščitil peke pred konkurenco obrtnikov iz predmestja in okolice, pa tudi prebivalce pred goljufijami pri teži in prodaji kruha. Tako je recimo 91. člen določal: Če pečejo peki premajhen kruh, naj ga sodnik in za to zadolženi zasežejo in
Utrinek z razstave Od zrnja do kruha, ki je na ogled v avli Občine Ormož, v ospredju avtorica razstave Nevenka Korpič
Foto: vki
Kolesarstvo
Napad za napadom do zmage
Stran 16
Rokomet
Obeta se nam vročih 180 minut
Stran 16
Judo
Lea in Jože državna prvaka
Stran 17
Šolski šport
Rezultati šolskih športnih tekmovanj
Stran 17
Strelstvo
Najboljši strelci s pištolo so v Spodnjem Podravju Stran 18
Nogomet
Mladinci Aluminija ponovno na vrhu
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič,^ Uroš Gramc, Milan Zupane, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gone, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik.
tednik
ÍPoiLla^ ttoi na iraííwfifln áj^hil
RADIOPTUJ
««« ú^tteCct
www. rad io-ptu j
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone - 24. krog
Drava premočna za Olimpijo
Drava Ptuj - Olimpija 4:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Zilic (27), 2:0 Prejac (42), 3:0 Gorinšek (50), 3:1 Aleksic (89), 4:1 Ljubanic (90)
DRAVA: Dabanovic, Emer-šic, Zajc, Petek (od 84. minute Ljubanic), Toplak, Korez, Čeh, Grižonic, Prejac, Zilic (od 89. minute Zorman), Gorinšek
Nekoč je bila Olimpija gigant in pojem slovenskega nogometa, ki je v sredo dobila pravo učno uro od navidezno male Drave. Ptujčani so z vstopom v Ligo za prvaka dosegli svoj cilj in odraz tega je njihova spro{~ena igra. Na igri{ču so prevladovali modri, ki so bili zaradi kartonov kar precej oslabljeni, saj niso smeli nastopiti Sterbal, Miljatovič, Težački in Alibabič. Zato so dobili priložnost mlaj {i igralci, ki so jo dobro izkoristili, medtem ko je obrambni vrsti solidno poveljeval Tomaž Toplak.
Foto: Črtomir Goznik
Primož Petek (Drava) in Dejan Plastovski (Olimpija).
V samem uvodu srečanja je prvi poskusil Aleš Čeh, a je njegov strel zletel cez gol. Igra je v zacetnem delu potekala v glavnem na sredini in v 17. minuti
jtn
l^r^, ^Qvodofone- j
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 24. KROGA: Drava - Olimpija 4:1 (2.0), Domžale - Primorje 1:1 (1.0). Srecanje HIT Gorica - CMC Publikum se je odigrala vceraj (cetrtek ob 20.00).
1. HIT GORICA	23	14	6	3	39:20	48
2. CMC PUBLIKUM	23	12	4	7	36:19	40
3. PRIMORJE	23	10	6	7	29:21	36
4. DRAVA	24	10	6	8	31:28	35
5. KD OLIMPIJA	23	10	5	8	29:30	35
6. DOM@ALE	24	9	7	8	35:31	34
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 24. KROGA: Zagorje - Bela krajina 1:3 (0:3), Koper - Mura 0:2( 0:2), Maribor Pivovarna Laško - Ljubljana 3:0 (1.0)
1. MARIBOR PIVO. LA[KO	24	11	5	8	36:27	38
2. MURA	24	8	8	9	33:28	32
3. LJUBLJANA	24	7	8	9	30:36	29
4. BELA KRAJINA	24	6	7	11	23:40	25
5. KOPER	24	5	7	12	21:32	22
6. ZAGORJE	24	2	7	15	12:42	13
Lestvica najboljših strelcev: 14 - K. Bozgo (Maribor PL); 11 - S. Zilic (Drava), S. Ranic (Gorica); 10 - S. Cimirotic (KD Olimpija), E. Rakovic (Mura); 9 - A. Rodic (Gorica), S. Dvoran-cic (Domžale); 8 - Žeželj (Primorje); 7 - Jolic (Primorje), Ekpoki (Ljubljana), Mujakovic (Bela krajina).
je Kosic našel samega Aleksica, a je ta toliko okleval, da je uspel njegov strel Petek odbiti v kot. Monotoni srednji del igre v prvem delu sta v 27. minuti prekinila Grižonic in ponovno najboljši igralec tekme Sead Zilic. Prvi je na levi strani idealno podal žogo v sredino, kjer se je Zilic sam znašel pred
vratarjem Popivodo in ga s strelom z glavo v levi spodnji kot rutinirano premagal. Sledila sta strela od dalec Plastov-skega in Trenevskega, vendar je Dabanovic z lahkoto ubranil oba poizkusa. V 42. minuti je Drava izvedla hitro akcijo na desni strani, odkoder je podal v sredino Gorinšek. Slo je za
dolg predložek, na katerega je pritekel Prejac in žogo s približno 7 metrov z glavo dobesedno zabil v gol.
Drugi del igre se je zacel živahno, saj je novi igralec v vrsti Olimpije Dželadini odlic-no streljal z 20 metrov, vendar je njegov strel zletel malo cez precnik. Se lepšo priložnost za povecanje vodstva je v naslednjem napadu zapravil Čeh, ko je z glavo streljal mimo gola. Sead Zilic je v 49. minuti s svojim preigravanjem dobesedno osmešil obrambo vrsto Olim-pije in je podal odlicno do samega Petka, ki je meril v daljši kot gostujocih vrat in cilj zgrešil za slab meter. Pet minut nadaljevanja je bilo potrebnih, da se je vpisal med strelce tudi Gorinšek. Po odvzeti žogi na sredini je sledil dolgi pas Čeha v napad do domacega napadalca, ki je najprej preigral Lulica, nato pa še vratarja Popivodo in žogo potisnil v prazen gol. Po visokem vodstvu so igralci Drave pametno nekoliko umirili igro in se bolj osredotocili na protinapade. V 61. minuti sta stara nogometna macka Tre-nevski in Kosic izvedla cudovi-to akcijo. Prvi je na levi strani lepo preigral obrambo doma-cih in nastavil žogo Kosicu, ki pa je silovito streljal tik ob levi vratnici. Olimpija je proti koncu tekme pokazala željo, da bi na Ptuju dosegla časten zadetek. To jim je tudi uspelo po napaki Dravine obrambe, saj so ji gostujoci igralci odvzeli
žogo na robu kazenskega prostora in jo potisnil do samega Aleksica, ki mu s 14 metrov ni bilo težko s strelom v desni spodnji kot matirati Dabano-vica. Stiri minute pred koncem srecanja pa neodlocen sodnik Andrej Tratnjek ni do-sodil enajstmetrovke po cis-tem prekršku nad Zilicem v kazenskem prostoru. Sledila je še pika na i mladega ptujskega napadalca Dragana Ljubani-ca. Ta je odvzel žogo na svoji polovici in si je sam dal dolg predložek. S svojim tekom je prehitel vse gostujoce obrambne igralce, preigral vratarja in še enkrat potisnil žogo v prazen gol.
Nogometaši Drave so vec kot zasluženo vknjižili nove tri to-cke, ki jim bodo dale novih moci pred nedeljskim težkim gostovanjem v Celju, ko se bodo pomerili s CMC Publiku-mom. Z igrami, ki jih kažejo ptujski nogometaši, bodo vsekakor težak oreh vsem ekipam v Ligi za prvaka in naslednji uspehi vec ne bodo presenece-nja, ampak odraz kakovosti in dobrega dela v ptujskem klubu.
Izjava:
Srečko Lušič (trener NK Drave): "Zelo sem vesel zmage, saj so se izkazali naši mlajši igralci. Dokazali so, da lahko na njih resno racunamo. Mislim, da je bila tekma dobra in da smo bili boljša ekipa. Čestitam igralcem."
David Breznik
Nogomet • Ptujčani v nedeljo gostujejo v Celju
Arena Petrol v znamenju kurentov?
Nogometaši Drave so v sredinem srecanju brez težav opravili z ljubljanskimi zmajcki, ki so v zacetku slovenske samostojnosti vladali v slovenskem nogometnem državnem prvenstvu. Vse ljubljanske zablode glede nogometa bodo poplacane v naslednji sezoni, ko »velike Olimpije s še vecjim Zidarjem« ne bo v vrhu slovenskega nogometa.
Besede trenerja Srecka Luši-ca, da Drava ni rekla še zadnje besede v Ligi za prvaka, so pred pricetkom zvenele malo smešno, skorajda komicno. Temu skromnemu Slavoncu so se smejali v njegovih napovedih, da bo Drava »in«, sedaj pa je prišla po tekmi z vehementno Olimpijo minuta velikega molka. Se najvecji skeptiki tega malega Lušica trepljajo po rami, pa verjetno bodo tudi tiste, ki so ga pripeljali na Ptuj.
Srecanje proti celjskemu Pu-blikumu prihaja ravno v pravem trenutka. Ta slaba Drava je ekipi HIT Gorica posvetila
veliko pozornost, ko jim je odvzela nacrtovane tocke. Na vrsti je zelo urejen Publikum, ki Ptujcanom tudi leži. »Vemo,
Foto: Črtomir Goznil<
Veselje ptujskih nogometašev po doseženem golu na tekmi z Olimpijo. Ali se bodo tako veselili tudi v Celju?
da bomo v Celju v podrejenem položaju, ceprav se v ekipo vracajo porumeneli Sterbal, Miljatovic, Težacki in Alibabic. Prava veselica bo, saj smo mo-cnejši za štiri igralce. Belo zastavo predaje smo skrili, je ne poznamo. Publikum je kvalitetno moštvo, in ce želi postati državni prvak, potem mora premagati to »majhno Dravo«, ki v Ligi za prvaka ne misli sta-tirati. Četudi izgubimo, ne bo nic hudega. A o tem trenutno ne razmišljamo. Verjamem, da v mestu ob Savinji, v Areni Petrol ne bomo sami,« je dejal Srecko Lušic, trener Drave.
DRAVA: Dabanovic, Toplak, Grižonic, Miljatovic, Sterbal, Zajc, Emeršic, Čeh, Težacki, Zilic, Gorinšek. REZERVNA KLOP: Stelcer, Petek, Preac, Ali-babic, Ljubanic. Trener: Srec-ko Lušic.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Napad za napadom do zmage
Matej Stare je zmagovalec 1. etape 46. dirke Tour du Loir et Cher v Franciji kategorije 2.2 UCI. Kolesarska dirka, ki se je za~ela v sredo, s petimi etapami pa traja do nedelje, se je za~ela za Ptuj~ane zelo dobro, saj je Stare v sredo popoldne oblekel rumeno majico, v prihodnjih dneh pa jih čaka težko delo ohraniti primat med ekipami.
Stare je bil med osmerico kolesarjev, ki so se podali v beg 80 kilometrov pred ciljem na 178 km dolgi uvodni etapi, si nabrali prednost dobrih štirih minut, ko so se zasledovalci lotili lovljenja ubežnikov. V ozadju je bila na čelu glavnine favorizirana nizozemska ekipa Rabobanka, ki pa prednosti ni mogla izničiti, saj je Stare z ostalimi ubežniki odlično premagoval zadnje klance v etapi, ki so bili najtežji. Zadnje kilometre, v katerih si je prikolesaril drugo letošnjo zmago, je sam opisal takole: »Ob koncu dneva smo imeli še štiri kroge s težavnim vzponom, kjer se je poznala utrujenost zaradi dolžine dirke.
Rokomet
Foto: KK PP
Matej Stare je zmagoslavno prikolesaril v cilj 1. etape dirke Tour du Loir et Cher v Franciji.
Imel sem še precej moči, zato sem v zadnjem vzponu napadel in v ospredju smo ostali le še trije. Približno 500 metrov pred ciljem sem napad še enkrat ponovil, si nabral prednost nekaj metrov, ki so za-
Obeta se nam vročih 180 minut
dostovali za zmago.« Tudi sam je bil nad rezultatom precej presenečen: »Zmaga se na dirki vedno pri~akuje, vendar nikoli ne veš, če se ti bo želja uresničila. Na tej dirki je težko dirkati, saj nikoli ne veš, kate-
V 1. A-ligi tako izenačenega prvenstva kot je letošnje, v samostojni Sloveniji še ni bilo. Sele zadnji trije krogi bodo dali končne odgovore o mestih pred končnico. Naša napoved pred končnico je naslednja:
1.	Celje PL; Celjani so si zagotovili prvo mesto in bodo prvenstvo končali verjetno z maksimalnim izkupičkom točk kljub gostovanju v 21. krogu v Velenju pri Gorenju.
2.	Prevent; s serijo zmag so ježki nadaljevali tudi v torkovem sosedskem derbiju v Velenju (Gorenje - Prevent 30:31) in si s to zmago verjetno priigrali drugo mesto ter zaključek prvenstva le še dodatno poživili. Ježki imajo zdaj usodo v svojih rokah, saj bodo doma gostili Trimo in Gold Club ter gostovali v Novem mestu. Drugo mesto jim ne bi smelo uiti.
3.	Gorenje; Velenjčani lahko le ob spodrsljaju Preventa ali ob domači zmagi nad Celjem zasedejo drugo mesto. Zaenkrat so sigurno tretji ob zmagah v gosteh proti Adrii Krki in Svišu. Domač kiks proti Preventu je lahko za letos neprepričljive rumeno-črne usoden za nadaljevanje prvenstva, saj lahko ostanejo brez želenega drugega mesta in Lige prvakov.
4.	Trimo; Trebanjci z Robertom Bezjakom, ki se je zelo dobro vključil v četo Ilija Pu-ljeviča, bodo na lestvici padli najverjetneje na četrto mesto. Razlog je preprost. Težki gostovanji v Slovenj Gradcu in Celju. Če pa Trebanjci presenetijo Korošce in dosežejo pričakovano domačo zmago v lokal-
Uvrstitev Ormožanov pred kon~nico bo precej odvisna tudi od Marka Bezjaka.
nem derbiju proti Adrii Krki, potem jim ne uide celo drugo mesto. A ježki so trenutno v predobri formi za Dolenjce iz Trebnjega!
5.	Gold Club; zlati iz Hrpelj se bodo ob pričakovanih domačih zmagah nad Termom in Jeruzalemom zasidrali na petem mestu. Višje Lapajne, Sto-janovik, Kos & co. ne morejo. Lahko pa skrojijo sam vrh z morebitno zmago na gostovanju v 21. krogu pri Preventu.
6.	Jeruzalem; ob porazu v Trbovljah in ob zmagi z več kot golom prednosti proti Termu doma bo točkovni saldo Ormožanom najverjetneje zadoščal za šesto mesto. Vinarji so lahko še tudi sedmi in celo osmi, kar bi jim v četrtfinalu prineslo gostovanje polfinalis-tov Lige prvakov iz Celja. Idealno, a težko uresničljivo!
7.	Termo; težko delo je pred Skofjeločani, ki najprej gostujejo v Hrpeljah, nato še v Ormožu, prvenstvo bodo sklenili
z domačo tekmo proti Cimo-su. Zmaga v Ormožu jih popelje do šestega mesta in Gorenja, a si Škofjeločani takega razpleta niti pod razno ne želijo.
8. Cimos; Koprčani so pred sezono ciljali na mesta, ki vodijo v evropska tekmovanja. Do konca si lahko še izborijo celo šesto mesto. Poskušali bodo doseči sedmo mesto in nato v četrtfinalu končnice presenetiti ježke. To je povsem realno, saj koprski avtomobilisti najprej gostujejo v Ivančni Gorici, nato doma gostijo Rudar, v zadnjem krogu pa jih čaka odločilna tekma za šesto ali sedmo mesto v Škofji Loki pri Termu.
Čaka nas izjemen zaključek prvenstva, pa še niti končnica ni na vrsti. Kaj boljšega si ljubitelji rokometa ne bi mogli želeti. Zadnjih 180 minut rednega dela prvenstva nam bo dal številne odgovore in pare četrtfi-nala končnice, ki se bo pričela s prvimi tekmami 4. maja.
Uroš Krstič
ri pobeg je pravi. Lahko »skočiš« tudi 100-krat, pa ne bo šlo, tako da potrebuješ tudi precej sreče. Mi smo pokrivali vse pobege, bili ves čas dirke v ospredju, vendar smo mislili, da nas bo ekipa Raboban-ka ujela. Za lov so se odločili nekoliko prepozno in nam je uspelo.«
Stare se je v vlogi branjenja rumene majice znašel prvič, ima pa dosti izkušenj z dirke, ko so z ekipo branili vodstvo katerega sotekmovalca: »Potrebno bo misliti na vsako etapo posebej, vsak dan posebej opraviti veliko dela, da se obdržimo na vrhu. Ne smemo dovoliti, da si kdo nabere previsoko prednost, zato bomo poskušali pokrivati vse pobege. Če pa bodo napadi vseeno premočni, bomo morali sami narekovati tempo skupine.«
Trasa mu je ob obilici ravnine ter krajših vzponih pisana na kožo, dobra forma se »vleče« že od začetka sezone, ob tem dosega življenjske rezultate, kljub temu pa 27-letni Kranjčan ostaja skromen: »Vsak dan v rumeni majici je uspeh, lepo bi jo bilo ohraniti do konca, vendar o tem še ne razmišljam.«
Rezultati:
46. Tour du Loir-et-Cher -UCI kat. 2.2
1. etapa: Blois-Meusnes,
178 km:
1.	Matej Stare, (Slo) Perutnina Ptuj 4.07.56
2.	Stanislav Kozubek, (Češka) ASC Dukla Praha +0.06
3.	Franck Faugeroux, (Fra) UC Châteauroux
15. Borut Božič, +0.22, 18.
Aldo-lno Ilešič, 34. Hrvoje Mi-holjevic, 37. Miran Kelner, 40. Matej Marin (vsi Perutnina
Ptuj). Razvrstitev ekip:
1. Perutnina Ptuj, 2. ASC Dukla Praha, 3. UC Chateauroux.
UG
Zmagi Kiserlovskega in Bauerja
Prejšnjo nedeljo so se mladi kolesarji KK Perutnina Ptuj ter TBP Lenart udeležili dirke v Medulinu na Hrvaškem za VN Glasa Istre. V mrzlem, vetrovnem in deževnem vremenu so se znašli najbolje ter osvojili dve zmagi, pri članih je na najvišji stopnički stal Emanuel Kiserlovski (TBP Lenart) pri mladincih pa Gorazd Bauer (Perutnina Ptuj).
Člani so tekmovali na 103 km dolgi progi, dirko pa je končalo le 16 kolesarjev. Sedmerica kolesarjev, kije bila večino dirke v begu, se je na koncu dirke razkropila, skozi cilj pa sta skupaj pripeljala dva lenarška tekmovalca, zraven Kišerlovskega še Dejan Vra~i~. Tretje mesto je osvojil še en Slovenec Gregor Zajc, ki tekmuje za hrvaški klub Puris - Kamen Pazin. Odličen ekipni rezultat sta dopolnila Ales Obreht in Jože Senekovi~, ki sta osvojila 4. in 5. mesto.
Mladinci so vozili na 73 km dolgi progi, zelo slabo vreme pa je tudi med njimi terjalo visok davek. Izmed trojice, ki je vozila v ospredju, je bil v sprintu najhitrejši Gorazd Bauer, drugi je bil hrvaški kolesar Ivan Burazer, tretji pa Andi Bajc (Hit Gorica). V ozadju sta skupaj prikolesarila v cilj Davorin Bukvi~ (TBP Lenart) ter Nelej Brun~i~ (Perutnina Ptuj), ki sta zasedla 4. in 5. mesto, nato pa še vsi ostali posamezno ali v manjših skupinah. Matic Robi~ (TBP Lenart) je osvojil šesto, Kristjan Durasek sedmo in Matija Grdina (oba Perutnina Ptuj) deseto mesto.
UG
Golf • Pogovor z Matjažem Gojcicem
»Letos še kot amater«
Mlad ptujski igralec golfa Matjaž Gojcic je bil razglašen v začetku leta za tretjega najboljšega športnika mestne občine Ptuj za leto 2004. Letošnjo zimsko sezono je Matjaž Gojčič treniral v ZDA. O svojih začetkih,us-pehih in načrtih je spregovoril tudi za Sta-jerski tednik.
Stajerski tednik: Kdaj ste se začeli ukvarjati z golfom?
Matjaž Gojčič: Prvič sem zavihtel golf palico pri 11 letih. Takrat sem se ukvarjal še z drugimi športi. Nekaj let me to sicer ni preveč zanimalo, potem pa me je zagrabilo in se mi sedaj po žilah preteka golfska kri.
Štajerski tednik: Kateri so vaši največji uspehi?
Matjaž Gojčič: Dvakrat sem zmagal na državnem prvenstvu. Prav tako sem postal dvakrat tudi pokalni zmagovalec. Lansko leto smo z Golf klubom Ptuj zmagali na vseh amaterskih tekmovanjih v Sloveniji, tako posamezna kot tudi ekipna. V tujini pa so moji najboljši rezul-
Matjaž Gojčič
Foto: Črtomir Goznik
tati: 5. mesto na odprtem prvenstvu Švice in 2. mesto na nemškem odprtem prvenstvu. Kvalificiral sem se tudi na največji amaterski turnir v Veliki Britaniji ...
Štajerski tednik: Kakšno opremo potrebuje igralec golfa?
Matjaž Gojčič: Pri tem moraš ločiti amaterske in profesionalne igralce golfa. Predvsem so pomembne palice in žogice. Pri boljših igralcih so palice narejene po meri, amaterski igralci pa igrajo kar z navadnimi palicami.
Štajerski tednik: V čem je razlika med amaterskim in profesionalnim golfom?
Matjaž Gojčič: Pri profesionalnih igralcih golfa so nagrade denarne, pri amaterskih pa tega ni. Kot amaterski igralec si zmeraj pod okriljem panožne zveze, torej golfske federacije, ki ti nudi tako strokovno in finančno podporo. Ko pa postaneš profesionalec, te podpore več nimaš. Razlika pa je tudi v kvaliteti igralcev in v načinu igre.
Štajerski tednik: Koliko še potrebujete, da boste postali profesionalni igralec?
Matjaž Gojčič: Med profesionalce sem nameraval vstopiti že letos, vendar bom zaradi dogovora z Golfsko zvezo Slovenije še letos nastopal kot amater. Letos me namreč kot amaterja čakajo še Sredozemske igre in Evropsko prvenstvo. Sem pa se kvalificiral na profesionalni Tour, vendar bom tam igral kot amater in bom ves zaslužek prepustil organizatorjem ali ga namenil v dobrodelne namene.
Štajerski tednik: Igrali ste že po vsem svetu. Kakšno je v primerjavi z ostalimi ptujsko golf igrišče?
Matjaž Gojčič: Do tega domačega igrišča gojim posebne občutke oziroma navezanost. Ne bi mogel dejati, da je najlepše igrišče, je pa po urejenosti zelo lepo in primerno evropskim standardom. Igrišče zadovolji potrebe večine amaterskih igralcev golfa, da lahko v njem uživajo, saj je narava neizmerno lepa, še lepši pa je pogled na staro mestno jedro.
Štajerski tednik: Kakšni so vaši načrti?
Matjaž Gojčič: Predvsem doseči čim boljše rezultate na turnirjih po Evropi. Kvalificiral sem se na Alps Tour, ki bo potekal v Avstriji, v Italiji in mogoče se bom udeležil še kakšnega turnirja v Franciji. V začetnem delu sezone bom igral tudi v Veliki Britaniji in na Škotskem.
David Breznik
Judo • DP za mladinke in mladince
Lea in Jože državna prvaka
V Celju je 9. aprila 2005 potekalo državno prvenstvo za mladince in mladinke,
kjer smo videli odlične boje naših tekmovalcev. Skupaj je na prvenstvu nastopalo 106 tekmovalcev in tekmovalk. Pri mladincih so naslove državnih prvakov osvojili v vseh kategorijah tekmovalci iz različnih slovenskih klubov, pri mladinkah pa je JK Sankaku osvojil dva naslova, vseekipno pa tri naslove državnih prvakov.
Zelo uspešen je bil JK Drava iz Ptuja, saj so tekmovalci osvojili dva naslova državnih prvakov, in sicer sta najboljšo uvrstitev, 1. mesto, osvojila Jože Simenko v kategoriji do 100 kilogramov ter pri mladinkah Lea Murko v kategoriji do 70 kilogramov. Jože je premagal v uvodnem dvoboju Davida Wratnyja iz JK Portorož, v drugem dvoboju Igorja Pervana JK [i{ka in v zadnjem dvoboju Straži{čar Miha iz JK Polyteam. Lea je bila bolj{a od Sare Čehič, JK Vitalis Izola, nato je premagala domačo tekmovalko Tja{o Stra{ek, JK Ivo Reya, in v finalu Sanjo Jaklin, KBV Lendava. Peto mesto je v kategoriji do 73 kilogramov osvojil Uroš lajhman, njegov brat Rok, ki je veljal za glavnega favorita, v tej kategoriji zaradi po{kodbe ramena ni nastopil. Uroš lajhman je v kategoriji do 73 kg najprej premagal Boštjana Keršič iz Impola z rezultatom 5:0. V 2. borbi je Rudl Mario presenetil Uroša in Uroš je borbo izgubil 10:0. V prvi repasažni borbi je premagal Daliborja Gaji~ iz Olimpije z rezultatom 5:0, v naslednji borbi je ugnal Vardjana iz Šiške z rezultatom 10:0. V borbi za bro-
Šport mladih
ROKOMET • Naslov v Piran, Ormožanke in Nedeljčanke niso razočarale
Osnovna {ola Velika Nedelja je uspe{no organizirala finale državnega prvenstva v rokometu za osnovnošolke letnik 1990 in mlajše. Poleg domačink so nastopile še OŠ Cirila
Lea Murko je pričakovano osvojila naslov državne prvakinje v kategoriji do 70 kg.
nasto medaljo je z minimalno razliko izgubil proti Jesenku Cetič iz Olimpije. Uroš je tako osvojil 5. mesto.
Rok Murko je v kategoriji do 81 kg že v prvi borbi izgubil z Robijem Mesaričem iz Koroškega Holdinga. Na žalost Rok ni imel repasaža, saj je Mesarič naslednjo borbo proti kasnejšemu državnem prvaku Ima-moviču iz Ivo Reye izgubil.
Rezultati:
Mladinci: -60 kg: 1. Simon Mohorovič - JK Bežigrad; -66 kg: 1. Rok Drakšič - JK Sankaku, 5. Renato Štibler - JK Im-pol; -73 kg: 1. Jaka Sluga -Jk Olimpija, 5. Uroš Tajhman - JK Drava Ptuj; -81 kg: 1. De-
Kosmača Piran, OŠ Vojke Šmuc Izola in OŠ Ormož. Na turnirju so največ pokazala dekleta iz Pirana, ki so predvsem izstopala z igro v obrambi in premagala vse svoje nasprotnice. Iz vrst državnih prvakinj tudi prihajata naj igralka in naj vratar-ka turnirja. Najboljša igralka je postala Valentina Panger, vra-tarka pa Anastazija Belec. Tudi
nis Imamovič - JK Ivo Reya, 5. Uroš Pliberšek - JK Impol, 7. Žiga Vnuk - JK Impol; -90 kg: 1. Denis Štih- JK Olimpija Krmelj; -100 kg: 1. Jožef Šimenko- Jk Drava Ptujj; +100 kg: 1. Mitja Jenuš - JK Železničar.
Mladinke: -48 kg: 1. Anja Pečnak - JK Sankaku; -52 kg: 1. Tajda Ketiš - JK Duplek, -57 kg: 1. Vesna Dukič - JK Sanka-ku; -63 kg: 1. Tina Razinger-JK Jesenice, 5. Urška Skela - JK Impol; -70 kg: 1. Lea Murko-JK Drava Ptuj; -78 kg: 1. Barbara Ban - JK Bežigrad; +78 kg: 1. Tina Kukec - JK Olimpija Krmelj.
Sebi Kolednik
drugo mesto je odromalo na Primorsko, in sicer v Izolo, iz vrst katerih prihaja najboljša strelka turnirja s 14 zadetki Ajda Bajraktarevič. V zadnji tekmi turnirja, ki je odločala o bronu, sta se pomerili sosedi iz Velike Nedelje in Ormoža. Slednje so bile uspešnejše in osvojile bron. Tekme so sodili Anton Lah, Ivan Anderlič, Peter Zorli, Davorin Zorli.
Za OŠ Ormož so nastopile: Nuša Ivančič, Anja Ozmec, Kat-
Odbojka • 1. DOL (ž, m), 2. DOL (ž)
Bodo Ptujčanke igrale se dodatne tekme?
Kljub temu da sem pred časom v petkovem odbojkarskem pregledu Štajerskega tednika zapisal, da so si ptujske odbojkarice že priigrale nastop v drugoligaški konkurenci tudi v prihodnji sezoni, to ne drži. V prihodnje jih namreč kot devetouvrščeno ekipo druge lige čaka še nastop v t. i. mini ligi, kjer se bodo skupaj z drugo ekipo Ljubljane, ki je prvenstvo končala na desetem mestu druge lige, ter drugouvr-ščenima ekipama obeh tretjih lig - Broline Kamnik (zahod) in Braslovče (vzhod) - borile za dve prosti mesti v dvanaj stčlan-ski drugi ligi. Odbojkarska zveza Slovenije, ki nerazumljivo podaljšuje sezono, je omenjenim štirim klubom že posredovala prijavnico za sodelovanje v tej ligi, ki ga morajo potrditi do srede, 20. aprila. Udeležba v ligi za popolnitev druge lige ni nujna, tako da se lahko zgodi, da bodo Ptujčanke brez dodatnih tekem ostale v drugi ligi. Vendar za njih ni bojazni, saj glede na predstave, ki so jih prikazale v spomladanskem delu prvenstva, ne dvomim, da jim to tudi ne bi uspelo. Odlične igre v rednem delu prvenstva so zaključile z zmago v Šempetru s 3:1 v nizih, prvi dodatni dvoboj za obstanek v ligi, če bo do te sploh prišlo, pa jih čaka šele v četrtek, 5. maja.
V prvi ligi za ostanek za od-bojkarice sta v osmem krogu Zavarovalnica Maribor Ljutomer in Benedikt dosegla pričakovani, vendar težko osvojeni
Foto: Miha Soštarič
Ganno Kutsaj v dresu Zavarovalnice Maribor Ljutomer čaka jutri dvoboj proti Prevaljam.
zmagi. Ljutomerčanke so se v Lenartu namučile z ekipo Formis Bell, Benedikt pa je imel težave na domači tekmi s Pre valj ami. Dva kroga pred koncem lige imajo ljutomerske odbojkarice točko naskoka pred Benediktom, verjetno pa bo prav dvoboj med tema ekipama v zadnjem krogu odločal, kdo bo na koncu zasedel prestižno šesto mesto v desetčlanski najelitnejši slovenski ženski odbojkarski ligi. Jutri, v predzadnjem krogu, bodo »agentke« v Ljutomeru ob 19. uri gostile že odpisano Preva-lje, Benedikt pa bo ob 17.30 uri na koprski Bonifiki pričel dvoboj s tamkajšnjo Luko Koper. V ligi za obstanek so Lju-tomerčanke Prevalje v gosteh premagale s 3:0, Benedikt pa je pred svojimi navijači slavil proti Luki Koper s 3:1 v nizih.
Po skoraj enomesečnem pre-
moru so s tekmovanjem v ligi za obstanek nadaljevali slovenski prvoligaši. Svit je v Slovenski Bistrici po pravi drami premagal Salonit Anhovo. Ekipi sta odigrali maksimalnih pet nizov, zmago pa so si gostitelji priigrali po razburljivi končnici, ko so skrajšani niz dobili na razliko. Žal pa druga zmaga v sezoni odbojkarjem Svita ne bo prinesla obstanka v prvi ligi, saj je zaostanek za tekmeci prevelik, s čimer pa se v Slovenski Bistrici ne obremenjujejo. Kot je že napovedal direktor Svita Anton Štern, bodo večino igralcev zadržali ter se po eni sezoni nastopanja v drugi ligi ponovno vrnili med prvoligaše.
Sinoči so se odbojkarji Svita pomerili v Novem mestu s Krko, jutri pa bodo ob 19. uri gostili Termo Lubnik.
Miha Šoštarič
Rokometna ekipa OŠ Velika Nedelja
Foto: Stanislav Bezjal<
Rokometna ekipa OŠ Ormož
Foto: Stanisiav Bezjal<
ja Bolcar, Patricija Korotaj, Manja Škafar, Špela Bratuša, Ana Brajkovič, Sandra Plohl, Polonca Niedorfer, Nuša Majcen, Ajda Kovačič, Lea Lah, Lučka Havlas, Nuša Kuharič, trener ekipe Saša Prapotnik, vodja ekipe Marjana Ozmec.
Za OŠ Velika Nedelja so nastopile: Urška Žvegla, Daša Kor-par, Medeja Notesberg, Mateja Hergula, Marina Zorec, Laura Kovačec, Sandra Kandrič, Sa-manta Slana, Marina Uplaznik,
Larisa Krabonja, Karin Hržič, Jožica Plohl, Katja Munda, Tamara Lubec, trenerka Zdenka Miklašič, vodja ekipe Stanko Bezjak.
Rezultati: OŠ Velika Nedelja - OŠ Cirila Kosmača Piran 3:11 (0:3), OŠ Ormož - OŠ Vojke Šmuc Izola 10:12 (6:6), OŠ Velika Nedelja - OŠ Vojke Šmuc Izola 5:16 (2:9), OŠ Ormož -OŠ Cirila Kosmača Piran 6:11 (4:6), OŠ Vojke Šmuc Izola -OŠ Cirila Kosmača Piran 7:9
(2:5), OŠ Velika Nedelja - OŠ Ormož 5:10 (3:5).
Lestvica: 1. OŠ Cirila Kosmača Piran 6 (31:16), 2. OŠ Vojke Šmuc Izola 4 (35:24), 3. OŠ Ormož 2 (26:33), 4. OŠ Velika Nedelja 0 (13:37).
Naj igralka: Valentina Pan-ger (OŠ Cirila Kosmača Piran), naj vratarka: Anastazija Belec (OŠ Cirila Kosmača Piran), naj strelka: Ajda Bajraktarevič (OŠ Vojke Šmuc Izola).
UK
Strelstvo • 1. in 2. državna liga s pištolo
Najboljši »pištolarji« so v Spodnjem Podravju
i— »
1. liga - pi{tola
Z zadnjim, sedmim turnirjem v tej sezoni se je zaključilo tekmovanje v 1. državni ligi z zračno pištolo. S prestižno zmago v zadnjem krogu so Kidricani pokazali, da nobena kalkulacija, razen tiste z njihovo zmagovalno pozicijo, ni bila dovolj realna, da bi se morali kogarkoli bati, saj enostavno ni nikogar, ki bi bil v tem trenutku sposoben premagati trikratne zaporedne ligaške prvake. Vendar je dogajanje med ostalimi klubi precej vznemirila fantastična uvrstitev strelcev SK Ptuj I v sestavi Robert Simenko, Matija Potočnik ter Franc Bedrač, ki so pokazali, da skrivajo še ogromno potenciala za še višje uvrstitve v prihodnji sezoni, saj so na koncu pristali na odličnem tretjem mestu ter tako ovekovečili premoč spodnjepodravskih ekip v tekmovanjih s pištolo. Svoje je dodala tudi ekipa SD Jur-sinci I v sestavi Simon Simo-nič ml., Mirko Moleh ter Rok Pučko, ki se z odličnimi mladimi tekmovalci prebija iz leta v leto višje. Ekipa, ki je daleč najmlajša med vsemi ekipami v 1. ligi, se lahko pohvali v končnem seštevku z odličnim četrtim mestom, ki predstavlja drugo najboljšo uvrstitev v 1. ligi v zgodovini tega društva. Tik za njo se je v skupnem seštevku uvrstila še ekipa SK Ptuj 1, ki ji je uspel skorajda nemogoč podvig. Do zadnjega kroga je vse kazalo, da višje od 6. mesta ne bo šlo, vendar so Ptujčani pokazali, da najbolje tekmujejo ravno takrat, ko je to najbolj potrebno. Pogled na končno lestvico v 1. ligi nam razkrije, da je Ptuj z okolico trenutno velesila za slovenske
Nogomet
Foto: Marjan Gril
Ekipne zmagovalke državne lige mlajših mladink: Mateja Levanič, Marija Gabrovec in Mojca Lazar (vse SK Ptuj)
razmere v streljanju s pištolami, saj so kar vsi trije klubi Spodnjega Podravja uvrščeni med najboljših pet v državi! Med posamezniki je v zadnjem krogu odlično nastopil Simon Simonič ml. (SD Juršinci), ki si je z odličnimi 572 krogi priboril stopničke med posamezniki tako v 7. krogu kot tudi v skupnem seštevku. Pred najboljšim mladincem v Sloveniji sta le Boštjan Simonič (SD Kidričevo) ter končni zmagovalec med posamezniki Peter Tkalec (SD Dušan Poženel), ki jima bo Simon v prihodnjih letih najverjetneje snel krono z glave.
2. liga - pi{tola: Ptuj~ani med najbolj{imi tudi v 2. ligi
V zadnjem krogu je odlično
Mladinci Aluminija ponovno na vrhu
1. SL. MLADINSKA LIGA
REZULTATI 19. KROGA:
Aluminij - CMC Publikum 5:1, Maribor - Koper 2:1, Factor -H1T Gorica 2:1, Mura - Domžale 2:1, Triglav - Slovan 4:1, Rudar Velenje - Bilje Primorje 1:1, Olimpija - Koroška Dravograd 3:1.
VRSTNI RED: Aluminij 40, Maribor in HIT Gorica 38, Bilje Primorje 37, Koper 36, Rudar Velenje 29, Triglav 27, Domžale 23, Olimpija 22, Factor 18, Publikum 15, Slovan 14, Koroška Dravograd 4.
Aluminij - CMC Publikum 5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kelenc (10), 2:0 Šimenko (31), 3:0 Kelenc (45), 3:1 Bakaric (47), 4:1 Du-golin (62), 5:1 Šimenko (77)
1. SL. KADETSKA LIGA
REZULTATI 19. KROGA:
Aluminij - Publikum 0:3, Maribor - Koper 2:0, Factor - Gorica 0:1, Mura - Domžale 1:2, Triglav - Slovan 1:2, Rudar Velenje - Bilje Primorje 3:1, Olim-
pija - Koroška Dravograd 1:1.
VRSTNI RED: Maribor 50, HIT Gorica 46, CMC Publikum 37, Factor 32, Olimpija 27, Domžale 26, Rudar Velenje 23, Triglav in Koper 22, Mura 20, Slovan 19, Bilje Primorje 18, Koroška Dravograd 15, Aluminij 10 tock.
Aluminij - CMC Publikum 0:3 (0:3)
STRELCI: 0:1 Beric (10), 0:2 Blagojevic (13), 0:3 Kožar (24)
LIGA U-16 DEKLETA
Rezultati 11. kroga: ŽNK
Ljudski vrt Ptuj - ŽND Slovenj Gradec 1:2 (1:1), ŽNK Veleso-vo - ŽNK Livar 2:1 (2:1), @NK Davidov Hram Sobota - ŽNK Senožeti VODE 1:1 (0:0), ŽNK Novo mesto - ŽNK Kisovec 0:1 (0:0)
VRSTNI RED: Velesovo 25, Davidov Hram Sobota 23, Se-nožeti VODE 23, Livar 15, Škale 13, Slovenj Gradec 10, Ljudski vrt Ptuj 9, Novo mesto 4, Kiso-vec 3.
Danilo Klajnsek
nastopila tudi druga ptujska ekipa SK Ptuj Petlja v sestavi Majda Raušl, Zlatko Kostanje-vec ter Mojca Lazar, ki si je z zmago priborila koncno drugo mesto v 2. ligi, kar naj bi pomenilo napredovanje v 1. ligo. Ker pa že imajo Ptujcani svojega predstavnika v 1. ligi, to ni možno, saj iz istega kluba ne more tekmovati vec ekip v isti ligi. Med posamezniki si je s 4. mestom v zadnjem krogu Majda Raušl priborila še bronasto medaljo v skupnem seštevku. Najboljši posameznik v skupnem seštevku je postal Ludvik Pšajd (SD 1. Pohorski bataljon Ruše), ki je s 6. mestom v 7. kolu samo potrdil neulovljivo prednost pred ostalimi tekmovalci. Ekipi SD Juršinci II je bila sreca naklonjena, saj ne more izpasti, ceprav zaseda predzadnje mesto. Zahvalijo se lahko ekipi SD Trzin 1, ki je izpadla iz 1. lige in ima svojega predstavnika tudi v 2. ligi. 1n zaradi zgoraj omenjenega pravila Juršincani ostajajo v 2. ligi tudi prihodnje leto. Napredovanje sta si tako zagotovili ekipi SD Mrož iz Velenja ter SD Kopačevina.
Državna mladinska liga: Ptuj~ankam vendarle uspelo!
Zakljucilo se je tekmovanje tudi v državni ligi za mlajše mladince/ke in mladince/ke. Skupni zmagovalci med posamezniki so postali: Simon Simonič ml. med mladinci, Mojca Lazar med ml. mladinkami ter Rok Pučko med ml. mladinci. V ekipnem delu ml. mladink, kjer je bilo še najbolj
napeto, je bila mlada ekipa Ptujcank v sestavi Mateja Levanič, Mojca Lazar ter Marija Gabrovec najboljša v zadnjem krogu, kar je bilo dovolj, da so v skupnem seštevku slavile z minimalno razliko ene tocke proti ekipi ŠSK Coal (117:116!). Kako napeto je bilo do konca, nam še bolj pove naslednji podatek: v zadnjem, 7. krogu sta imeli obe ekipi enako število krogov, vendar so imele Ptujcanke po zadnjih serijah ponovno boljši rezultat, in to ponovno za en sam krog! V zadnjem krogu je med posameznicami, po štirih krogi posta, ponovno slavila Mateja Leva-nic 361 krogov, vendar se je tik za njo uvrstila Mojca Lazar 358 krogov, kar je bilo dovolj, da je Mojca postala tudi skupna zmagovalka med ml. mladinkami. Razlika med njima je bila zgolj 3 tocke (225:222). Marija Gabrovec je dosegla 325 krogov in s tem 6. mesto. Rok Pucko, 360 krogov, je med ml. mladinci zasedel 2. mesto ter v skupnem seštevku suvereno zmagal.V zadnjem krogu je slavil tudi Simon Simonic, ki je dosegel dobrih 376 krogov. Gregor Moleh je dosegel 361 krogov in 6. mesto, Simon Druzovič 356 krogov in 7. mesto ter Domen Solina 356 krogov in 8. mesto. V skupnem seštevku je Domen Solina 7., Gregor Moleh 8., Simon Druzovic 17. V ekipnem delu mladincev je še tretja zmaga letos pripadla ekipi iz Juršin-cev, kar pa je bilo premalo za skupno zmagoslavje. Slavila je ekipa iz Brežic.
Simeon Gonc
Planinski koti~ek
Izlet v dolino Kamniške Bistrice
Odhod avtobusa v soboto, 23. aprila, ob 7. uri z železniške postaje Ptuj. Kamniška Bistrica je dolina v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp. Najvišji vrhovi so še pokriti s snegom, v dolini pa je že pomlad. Drevesa bodo v času našega izleta že imela nova, svetlo zelena oblačila! Zeleni Jurij je namreč v nedeljo, 24. aprila.
Pot nas bo vodila po dolini, ogledali si bomo naravne znamenitosti: izvir reke Kamniške Bistrice, njena korita, balvan Sivnica, tj. velikanska skala iz ledene dobe ter Lepi kamen. Mimo plazišča pod Kotliškim grabnom bomo srečali še zadnje ostanke letošnjega snega! Nato se bomo spustili do planinskega doma v Kamniški Bistrici. Pot je lahka, hoje bo 3-4 ure. Hrana iz nahrbtnika in v planinski koči.
Vrnitev na Ptuj načrtujemo okrog 19. ure. Cena izleta znaša 2.500 SIT za mladino in 2.700 SIT za odrasle (družina plača otroško ceno). Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, informacije na telefonski številki 041-863-544, Primož.
PT
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SNL - LIGA ZA PRVAKA
PARI 25. KROGA - NEDELJA ob 19. URI: CMC Publikum -Drava; NEDELJA ob 17.00: Primorje - HIT Gorica; NEDELJA ob 15.00: KD Olimpija - Domžale.
LIGA ZA OBSTANEK
PARI 25. KROGA: SOBOTA ob 16.30: Mura - Maribor Pivovarna Laško, Ljubljana - Zagorje; NEDELJA 17.00: Bela krajina - Koper.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Rudar Velenje - Factor, NEDELJA ob 16.30: Nafta - Aluminij, Dravinja - Livar, Svoboda - Krško, Koroška Dravograd -Izola Argeta, Supernova Triglav -Šmartno
3.	SNL VZHOD
PARI 18. KROGA - SOBOTA: Kovinar Štore - Bistrica, Zavrč - Pohorje, Črenšov-ci - Paloma, Železničar - Šmarje pri Jelšah. NEDELJA: Holermuos Ormož - Veržej, Križevci - Stojnci, Tišina - Šoštanj.
[TAJERSKA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zreče - MU Šentjur, AJM Kungota -Brunšvik, Malečnik - Rogaška Crystal, Tehnotim Pesnica - Kovinar Ferina, Šentilj Jarenina - Boč, Mons Claudius - Gerečja vas Unukšped, Oplotnica - Središče.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Markovci - Gorišnica; SOBOTA ob 19.00; Podlehnik - Dornava; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Cirkulane, Hajdina - Videm; NEDELJA ob 16.30: Bukovci - MARK 69 Rogoznica, Podvinci - Slovenja vas.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Leskovec - Hajdoše, Tržec - Zgornja Polskava; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Apače; NEDELJA ob 16.30: Grajena -Pragersko.
VETERANI - VZHODNA SKUPINA
PARI 8. KROGA - PETEK ob 17.00: Tržec - Grajena, Dornava - Markovci, Sa-varia Rogoznica - Gorišnica.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 8. KROGA - PETEK ob 17.00: Loka Rošnja - Apače, Hajdina - Lovrenc, Pragersko - Polskava.
ROKOMET
1. A SRL MOÏKI
PARI 20. KROGA: Rudar Trbovlje - Jeruzalem Ormož, Celje Pivovarna Laško -Prule 67, Sviš - Cimos Koper, Gold club - Termo, Adria Krka - Gorenje, Prevent -Trimo Trebnje.
1.	B SRL - MOÏKI
PARI 19. KROGA: Gorišnica - Dobova (SOBOTA ob 19.30), Sevnica - Dol TKI Hrastnik, Pekarna Grosuplje - MIP Gorica Leasing, Mitol Sežana - Ribnica; SREDA, 20. 4.: Slovan - Cerklje.
2.	SRL (OD 9.-14.)
PARI 4. KROGA: Mokerc - Drava Ptuj, Ajdovščina - Radeče, Duplje - Klima Petek Maribor.
ODBOJKA
1. DOL @ENSKE - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 9. KROGA: Luka Koper - Benedikt, Sloving Venus Vital - Formis Bell, Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Prevalje.
Danilo Klajnsek
TURNIR ZA KURENTOV POKAL V ODBOJKI
V soboto, 23. aprila, bo od 10. ure dalje v ŠD Center v Ptuju potekal tradicionalni rekreativni odbojkarski turnir. Za najboljše ekipe so predvideni pokali in praktične nagrade. Prijave zbiramo pol ure pred začetkom. Vec informacij je dostopnih na domači strani: www.kurent.org. Vabljeni vsi ljubitelji odbojke!
ŠOLANJE ZA TRENERJA Z LICENCO B
Nogometna zveza Slovenije razpisuje šolanje strokovnih kadrov za naziv TRENER B. Šolanje traja skupno 64 ur (28 ur teoretičnega, 32 ur praktičnega dela in 4 ure izpiti). Po uspešno zaključenem šolanju dobijo kandidati strokovni naziv TRENER B - strokovni delavec v športu 2 in s tem pravico vodenja moštva v okviru 1. MNZ, 2. MNZ, 2. SKL, 1. ŽNL (od sezone 05/06 - B). Kandidati, ki zaključijo šolanje z oceno "uspešno opravil" in enoletnim delom kot TRENER B, pridobijo pravico do nadaljnjega šolanja za strokovni naziv TRENER A.
Vpisni pogoji: diploma TRENER C z oceno uspešno opravil (ocene 8, 9, 10), enoletna praksa kot TRENER C (potrdilo kluba) in potrdilo Območnega združenja trenerjev o delovanju (licenca).
Kraj in ~as {olanja: šolanje bo potekalo 16.-21. maja v Ormožu (MNZ Ptuj)
[tevilo udeležencev: na šolanje bo sprejetih največ 25 kandidatov, prijavljenih po vrstnem redu prijav in plačil. V primeru, da se prijavi manj kot 20 kandidatov, šolanja ne bo.
Rok in kraj prijave:
-	kandidati bodo sprejeti na šolanje po vrstnem redu prejetih prijav
-	prijave se pošljejo na naslov: NZS, p. p. 3986., 1001 Ljubljana najmanj 40 dni pred pričetkom šolanja (prijavite se čimprej).
Prijavnice se dobijo na Nogometni zvezi Slovenije in vseh MNZ, razpis in prijavnica pa sta tudi na spletni strani NZS (www.nzs.si). Stroški šolanja: cca. 63 000,00 SIT (20 % DDV je vključen v ceno). Po prejetem obvestilu o sprejemu na šolanje in računu je šolnino potrebno nakazati na TRR NZS: 19100 - 0010062446. Stroške morebitnega bivanja in prehrane nosijo udeleženci sami in niso vključeni v stroške šolanja.
Organizator šolanja: NZS
Vse informacije dobite na NZS g. Branko Elsner ml., na tel: 01 53 00 424.
SPOMLADANSKO PREBUJANJE S SPORTOM
Projekt Spomladansko prebujanje se bo odvijal to soboto pred Mestno hišo na Ptuju, s pričetkom ob 10. uri, aktivnosti pa bodo trajale vse tja do 13. ure. Vabljeni ste vsi, ki želite novih informacij in znanj o športnih aktivnostih ter po dolgi zimi preveriti vašo telesno pripravljenost.
Program aktivnosti:
■	od 10. do 13. ure: Info točka, kjer si boste nabrali potrebne informacije,
■	od 10. do 12. ure: tekmovanje za najmočnejšega Ptujčana,
■	ob 11. uri: košarka - zadevanje trojk,
■	od 10. do 13. ure: merjenje srčnega utripa pri športni aktivnosti z merilci Polar, ki ga izvajata podjetji Int akt in Bike-ek,
■	od 10.15 do 11. ure: vadba s trenerji aerobike Centra aerobike,
■	kratek kolesarski izlet kolesarjev KD Eurobike Špica na osnovi kolesarskega vodnika Turistično-rekreativna mreža Spodnjega Podravja,
■	od 10. do 12. ure - test hoje na 2 km na Žnidaričevem nabrežju pod okriljem Športne unije Slovenije in CINDI v sodelovanju z zdravstvenim domom Ptuj in Karate klubom Ptuj,
■	od 10. do 12. ure: vadba z inštruktorji nordijske hoje na Žnidaričevem nabrežju v sodelovanju s trgovino Bike-ek Ptuj. Predstavitev nordijske hoje bo ob 10.45.
V primeru slabega vremena bo prireditev naslednjo lepo soboto.
UG
Prejeli smo
»Kmetijsko šolstvo iz Maribora na Ptuj«
Maribor, 11. april 2005
V	zadnjih dneh se je v medijih pojavila pobuda dr. Miroslava Lucija, državnega sekretarja v vladi RS, in Branka Mariniča, poslanca DZ, o preselitvi kmetijskega šolstva iz Maribora na Ptuj. Zaradi naših dijakov in njihovih staršev ter mnogih absolventov naše šole čutimo dolžnost, da povemo svoje mnenje, še posebej, ker predlagatelji, kot je razvidno iz časopisnih člankov, kmetijske šole v Mariboru ne omenjajo kot sogovornika (Delo, 5. april 2005).
Zaposlene na Srednji kmetijski šoli Maribor ne preseneča želja predlagateljev o preselitvi kmetijskega izobraževanja na Ptuj, ne moremo pa se strinjati z načinom in argumentiranjem tovrstnih pobud, ki vedno znova vznemirjajo javnost in s tem še dodatno obremenjujejo podobo kmetijskega izobraževanja pri nas, ki kmetijskim in drugim strokovnim šolam že tako ni posebej naklonjena.
Gotovo je že Avstro-Ogrska monarhija imela tehten razlog, da je 11. marca 1872 ustanovila prvo tovrstno (sadjarsko-vinarsko) šolo na Slovenskem ravno v Mariboru in ne drugje, saj je ravno mariborski okoliš intenzivno sadjarsko-vi-nogradniško in tudi živinorejsko območje. Šola je od ustanovitve naprej zelo pomemben člen v verigi kmetijskega izobraževanja.
V	uvodniku šolskega glasila iz leta 1955 lahko preberemo:
»Iz zgodovine naše šole se vidi, da je šola stara že 83 let. V Evropi obstaja samo še ena podobna v Klosterneuburgu pri Dunaju, ki je 12 let starejša. Celo slavna šola v Geisenheimu je bila ustanovljena istega leta kakor naša šola v Mariboru
Danes je kmetijska šola v Ma-
riboru stara 133 let. Je šola z najdaljšo tradicijo pri nas in si je v dolgoletnem delovanju na področju kmetijskega izobraževanja pridobila evropski sloves. Na njej je šolanje zaključila vrsta priznanih strokovnjakov s področja kmetijstva ter mnoge znane osebnosti iz družbenega, političnega in kulturnega življenja. Šola se potrjuje s svojo kvaliteto, kar dokazujejo tudi njeni uspehi na raznih področjih. Med drugim velja omeniti tudi največje število zlatih maturantov zadnje poklicne mature med kmetijskimi šolami v Sloveniji in tudi širšem mariborskem področju.
Šola je prepoznavna v slovenskem in širšem evropskem prostoru. Prepoznavna pa je tudi po šolskih pridelkih, ki jih učitelji skupaj z dijaki pridelujejo pri praktičnem delu izobraževanja. Tako smo edina kmetijska šola, ki je prejemnik najvišjih priznanj na področju vinarstva (je tudi dobitnik najvišjega priznanja šampion vin). Pretežni del naših dijakov je iz SV Slovenije, v programu kmetijski tehnik jo obiskujejo tudi dijaki iz ormoškega področja in Hrvaške, ki jim očitno sedaj predlagana lokacija, potem ko so se odločili, da se vpišejo v kmetijsko šolo, ni bila prva izbira.
Kmetijska šola v Mariboru se vse od ustanovitve naprej nahaja na prostoru pod Kalvarijo. S svojim zaokroženim šolskim posestvom, ki zajema sadjarske, vinogradniške, vrtnarske, poljedelske in druge potrebne površine, s funkcionalnimi objekti ter potrebno infrastrukturo tvori osrednje izobraževalno središče, kjer organiziramo različne oblike izobraževanj tako za mladino, odrasle in druge udeležence, ki se vključujejo v proces vseživljenjskega učenja na področju kmetijstva. Na tem prostoru se nahajata še Fakulteta za kmetijstvo in Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, s katerima dobro sodelujemo in je naše
posestvo tudi prostor, na katerem se izvajajo posamezni poskusi in prenaša znanje v prakso. S tako zaokroženim šolskim posestvom se lahko pohvalijo le redke kmetijske šole v Sloveniji, čeprav podpiramo tudi druge v njihovih prizadevanjih za pridobitev ustreznega šolskega posestva.
Kmetijska šola v Mariboru se je znašla v primežu denacionalizacije, ki se rešuje vse predolgo in gotovo ni v dobro nobeni izmed udeleženih strani. Potrebno pa je upoštevati dejstvo, da je bila šola na tem prostoru že pred nacionalizacijo objekta, v katerem je danes skupaj s fakulteto, imela pa je tudi svoj »matični« šolski objekt, v katerem je danes Kmetijsko-goz-darski zavod Maribor. Čeprav so bila po vojni šoli odvzeta tudi nekatera zemljišča in nadomeščena z nacionaliziranimi, danes tudi vrnitev nacionaliziranih zemljišč, ki predstavljajo manjši delež aktivnega šolskega posestva, nikakor ne ogroža kvalitetnega kmetijskega izobraževanja na tem prostoru.
Po sprejetju zakona o denacionalizaciji se je pričelo pojavljati vprašanje o prostorskih rešitvah več šol v Mariboru, ki so zapadle denacionalizacijskim zahtevkom, pri tem pa se ekvivalentno ni obravnavalo premoženje kmetijske šole, ki ji je bilo »odvzeto«. Na šoli ne nasprotujemo vrnitvi objekta Vrbanska c. 30 v naravi denacio-nalizacijskemu upravičencu, vendar nasprotujemo, da se rešujejo ostale šole na račun kmetijske. Zato smo pred tremi leti tudi z razumevanjem sprejeli »ponudbo« takratne Vlade RS (oz. MŠŠ), ki je predvidela vrnitev objekta v naravi, nam pa zagotovila novogradnjo na prostoru pod Kalvarijo. Novogradnja je vključena tudi v plan investicij MŠŠ. Sredstva za novogradnjo kmetijske šole ne morejo biti vprašljiva, saj je potrebno upoštevati odvzeto premoženje kmetijski šoli in vlaganja v povečanje vrednosti objekta, v katerem
se šola nahaja zadnjih 59 let.
In kaj ponuja pobuda za preselitev kmetijskega šolstva iz Maribora na Ptuj? Zagotovo bistveno zmanjšanje kvalitete izobraževanja mladih glede na sedanje pogoje in manjši vpis v kmetijske programe, ki nam že sedaj ni posebej naklonjen. Ponudba predlagateljev temelji na treh lokacijah, na katerih ni mogoče zagotoviti ustreznega praktičnega usposabljanja niti skupnega teoretičnega izobraževanja, in sicer: grad Turnišče (z nekaj sobami), ki je v zelo slabem stanju in ob njem ni nobenih sadjarskih in vinogradniških površin (namreč, na Turnišču nikoli ni bilo srednje kmetijske šole, nekaj let je bila le dvoletna poklicna šola); nekdanjo vojašnico na Ptuju, ki poleg objekta ponuja le še asfaltirano igrišče brez kmetijskih površin; Šolski center Ptuj, iz katerega pa se želi kmetijska šola Ptuj izseliti, mi jo pri tem podpiramo.
Na Vrbanski c. 30 v Mariboru sta dve kmetijski šoli, ob srednji kmetijski je še srednja šola kmetijske mehanizacije. Šoli se bosta v jeseni združili in novo šolsko leto začeli kot enovita kmetijska šola. Skupaj imata danes vpisanih okrog 400 dijakov, kar je enkrat več, kot jih ima kmetijska šola na Ptuju. Številke navajamo zgolj zaradi primerjave. Vse kmetijske šole v Sloveniji dobro sodelujemo in smo se organizirale v konzorcij biotehniških šol; konzorcij je nova oblika združevanja po prenehanju Skupnosti kmetijskih šol, ki jo je pred desetletji ustanovila kmetijska šola v Mariboru, in je vključevala tudi obe fakulteti.
Iz kmetijske šole Maribor je nastala tudi Višja agronomska šola, ki je kasneje prerasla v Fakulteto za kmetijstvo. S svojim tehnološkim centrom je postala odlična nadgradnja za dijake, ki zaključijo našo šolo. Čeprav ni v naši pristojnosti, pa vendar, kaj lahko ponudi v medijih predstavljena pobuda ptujskih predlagateljev mariborski
fakulteti glede na sedanje stanje?
Maribor, kot regijsko središče, gotovo ponuja mnogo večje možnosti izobraževanja mladih, ki prihajajo iz širšega mariborskega območja oziroma predela SV Slovenije. Selitev kmetijskega izobraževanja na Ptuj ne bi povečala zanimanja mladih, ki obiskujejo mariborsko kmetijsko šolo, ampak bi se zaradi slabših prometnih povezav in drugih pogojev v pretežni meri odločali za drugo vrsto in kraj izobraževanja. Menimo, da je mreža kmetijskih šol, ki je vsekakor specifična, v Sloveniji regijsko dobro zasnovana in je šolam potrebno predvsem zagotoviti čim boljše materialne pogoje. Kolikor pa bo prevladala politična odločitev o združevanju kmetijskih šol, je potrebno, predvsem v pošteni nameri za dobrobit mladih, razmišljati o obratni smeri združevanja, kot jo omenja ptujska pobuda.
Srednja kmetijska šola Maribor je v svojem 133-letnem delovanju na tem prostoru preživela več različnih političnih režimov, vzponov in padcev ter tudi želja po njenem posestvu, pa vendar se je s svojim strokovnim delom in kvaliteto ohranila na tem prostoru. Menimo, da ambicije posameznikov ne smejo vplivati na prenagljene politične odločitve ter s tem ustvarjati nepopravljivo škodo kmetijskemu izobraževanju. Verjamemo in zaupamo v razumne odločitve tako šolskega ministrstva kot Vlade RS, ki bosta na temelju strokovnih argumentov sprejemala odločitve v korist širšega interesa, ne pa po željah posameznikov.
S spoštovanjem!
Za kolektiv SKŠ Maribor Anton Krajnc, v. d. ravnatelja
Člani sveta zavoda - predstavniki zaposlenih: Andrej Ko-strevc, ing. kmet., predsednik sveta zavoda; Romana Šuman, prof.; Andreja Veber, prof.; Simon Gračner, univ. dipl. ing.
Piše: Rajko Topolovec
Dvojni jubilej abrahama v Kidričevem
Nadaljevanje iz številke 20
"Kot da bi oče pokazal sinu, kje je ta zvezdna dolina ", se je po dvajsetletnem premoru tod začel odvijati na las podoben scenarij kot v času prve vojne; vojaki, množičnost in gradnja objektov za vojaške potrebe.
Znani nacistični zapornik, Hitlerjev nadvse uspešni minister za vojno gospodarstvo, ki je nato v Berlinskem Spandau odslužil naloženo mu dvajsetletno ječo, Albert Speer, je gotovo sokrivec, da v Kidričevem že petdeset let delamo aluminij. "Če bi Hitler imel prijatelje, tedaj bi bil njegov prijatelj! Dolžan se mu navdušenje in slavo svoje mladosti in prav tako poznejšo grozo in krivdo... , " se je glasil njegov zagovor v Nurnbergu, da ga je sodišče nacističnih zločincev rešilo zanke iz telečje kože. Ko je namreč Nemcem začelo primanjkovati letal za nadaljnjo bojevanje oziroma za oskrbo vzhodne fronte, je le štiri dni trajalo iskanje lokacije za novo tovarno aluminija (od sestanka pri generalfeldmar-šalu Milchu 8.12.1941), da je Ptuj potrdil predlog lokacije.
V igri so še bile lokacije na Norveškem in v pravkar zavzetem Zaporožju na Njepru, kjer se je tudi nahajala aluminijeva ruda in je bila že zagotovljena elektrika iz bližnjega Njeprostroja.
Že čez mesec dni je na površini 27.617 ha, kar je bila le dobra polovica površine avstro-ogrskega lazareta, gradilo tovarno aluminija 1.076 svobodnih graditeljev, 185 kaznjencev in 89 vojnih ujetnikov različnih narodnosti iz od Nemcev že zasedene Evrope. Marca 1943 so bili kot delovni obvezniki oziroma politični zaporniki privedeni tudi Slovenci (456), avgusta 1944 pa še 33 zapornic. Za oboje je veljal strožji režim kot pa za svobodne delavce in tudi vojne ujetnike. Vsi so bili razporejeni v 32 objektih za stanovanje in 9 za prehrano. Da je v osnovi projekt izgradnje tovarne aluminija spadal v sklop nemškega prisvajanja Rusije in še njihovih bodočih vizij, nam razodene tudi to, da je načrte zanj izdelal biro Bar-barossawerke A. G. iz Kaisers-lautna. Gledano lokalno pa je projekt ciljal na vizionarsko in megalomansko zasnovo - " Dolina zvezd od Sterntala
do Marburga", kjer naj bi se ta aluminij vgrajeval v letala. Vsa dela na bodoči tovarni aluminija v Sterntalu in na vzporedni gradnji elektrarne Mariborski otok kakor tudi v tovarni letalskih motorjev v Mariboru pa so se po ukazu istega ministra - Speera - zaustavila dne 23.3.1945.
Kot je ohranjeno kar nekaj dokumentacije o avstro-ogr-skem lazaretu iz prve vojne, je moč najti poleg ostalega tudi mrliško knjigo za poznejšo nemško taborišče Sterntal, ki navaja 18 mrtvih, in sicer:
•	3. delavci so bili žrtve pobega (dva Slovenca in Poljak),
•	7 delavcev je padlo ob bombnih napadih dne 1. 2.
1944,
•	2 delavca (Slovenka in Slovenec) sta bila žrtvi bombnega napada dne 3. 11. 1944,
•	3 Slovence je pobrala bolezen,
•	1 Nemec - pomočnik komandanta Friza Munkleta se je ustrelil,
•	1 zidar je padel (skočil) iz dimnika,
•	1 dojenček nemških staršev je umrl.
V sorazmerno kratkem vojnem obdobju gradnje to-
varne aluminija v Sterntalu, ko so graditelje v Sterntalu tudi preganjala sovražna letala, so Nemci vendarle uspeli zgraditi okrog 70% gradbenih del in privleči prav toliko opreme za bodočo tovarno glinice. Nekaj od opreme pa so tudi že uspeli vgraditi in celo nekatere objekte končati, kot:
•	sezidana in opremljena je bila mehanična (strojna) delavnica za glinico,
•	namenu sta že služili dve hali za skladišča,
•	montirana je bila ena rotacijska peč za sušenje boksita,
•	sezidan je bil eden od najvišjih dimnikov na svetu s pripadajočo kotlarno,
^foawleB'.
IU5
'51
'[«.Ji
m
5
■o
LU OC
■ pragarih« l*lBxnlc« PfuJ
mm
SfÉRNTAL.,
rr
i < i?
\
■e:
3
řC
•HimiČĚYú
I
I ijj
I t- F	^ / J Í
LEaEWOAî	r r.^T^iTi--1
-- l.Êtf.VOjA/A
— - lUSV.VOlWA
r fibTtJTil I »
f It» ■w«t«vnB vo|n*|
I__il'>!___I
«A
Ui
cv >
G -J
5
Ï? Hu
o
•	končan je bil skelet plinarne,
•	obratovala je že vodarna,
•	položen je bil kolektor
-	odtočni kanal do 7 km oddaljene Drave,
•	zgrajeno je tudi bilo več deset km železnic in cest.
Kronološko pa smo že spet pri novi - četrti oblasti in spet pri povsem novih prišlekih v tem kraju. Tudi komunistična sintagma kot prej nacistična; "... zdaj pa smo (bomo) mi... , " se je v času "še pijanosti" zmagovalcev v tem kraju še posebej negativno odrazila. Že v začetku maja 1945, ko so še po Slovenskih goricah tudi šarili bolgarski osvoboditelji, sta
-	visok oficir OZN-e (Organizacija za zaščito naroda) Mitja Ribičič in visok oficir vojaškega KNOJ-a (Korpus narodne zaščite obrambe Jugoslavije) Stane Polak svojim šefom poročala, da sta v kraju Strnišče našla prostor za 25.000 zapornikov in tudi prostor za vojaške ujetnike NOB. Kmalu za tem so se v tukajšnjih gradbenih barakah nemške zapuščine stiskali kot sardine v konzervi preprosti Slovenci, okoliški fevdalci in tovarnarji ter trgovci po večini nemškega rodu, pa tudi okoliški obrtniki in večji kmetje. Vojnih ujetnikov NOB, ki so bili za isto ograjo ločeni, pa je bilo znatno manj.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: arhiv
Kolnkištin filmski krožek
Končala se je retrospektiva filmov Novega Hollywooda
Kolnkištin filmski krožek je namenjen vsem ljubiteljem sedme umetnosti, ki od filma pričakujejo več kot zgolj zvezdniško zasedbo, osladno zgodbo, politično korektnost, črno-belo prikazana čustva in žive barve - skratka vsem, ki v filmih iščejo estetske dimenzije, izhodišča za kontemplacijo človeka, družbe, kulture in politike ter vsem z nezavednim hotenjem bogatenja lastnih imaginacijskih prostorov. član krožka lahko postane vsak filmoljub, ki izpolni pristopno izjavo, s čimer brezplačno pridobi člansko izkaznico, ki pa ni pogoj za udeležbo na filmskih večerih.
Zadnji izmed uspešno zaključenih projektov Kolnkištinega filmskega krožka Kluba ptujskih študentov je retrospektiva filmov Novega Hollywooda. Z retrospektivo so pričeli v začetku januarja s projekcijo filma Bonnie in Clyde, sicer pa je bilo v slabih treh mesecih predvajanih kar 12 filmov: poleg že omenjenega Bonnie in Clyde tudi filmi Plavalec, Goli v sedlu, Polnočni kavboj, Pet lahkih komadov, Woodstock, Harold in Maude, Zadnja kinopredstava, Panika v parku igel, Ameriški grafiti, Badlands in Vsi predsednikovi možje. Kot je povedala predsednica Kluba ptujskih študentov Nina Milošič, so z obiskom projekcij kar zadovoljni. Medtem ko je bil na začetku obisk več kot zadovoljiv, pa je proti koncu zanimanje za ogled filmskih predstav nekoliko upadlo. "Naslednji izmed projektov, ki jih pripravljamo, bo retrospektiva filmov Akire Kurosawe. Prva izmed niza filmskih projekcij bo v nedeljo, 24. aprila, ob 20. uri predvajana projekcija filma Rašomon. V nizu osmih projekcij pa bodo ob nedeljah, prav tako ob 20. uri, predvajani tudi filmi Živeti, Sedem samurajev, Prestol smrti, Telesni stražar, Dersu uzala, Kagemusha in Ran," je še pojasnila Milošičeva.
Mojca Zemljarič
Poročilo o kakovosti študija UL
Študentje v povprečju diplomirajo z zamudo
Poročilo o kakovosti študija Univerze v Ljubljani (UL) je pokazalo, da postaja študij vse manj učinkovit. Zaradi socialnih ugodnosti, ki jih omogoča študentski status, pa se podaljšuje tudi trajanje študija.
Samoevalvacijsko poročilo o kakovosti študija na UL navaja, da postaja študij na ljubljanski univerzi vse bolj neu~inkovit. V drugi letnik v predvidenem ~asu napreduje vse manj študentov, povečuje pa se tudi dolžina študija, saj povpre~en študent diplomira dve leti kasneje, kot je predvideno.
Poro~ilo je na podlagi vseh 26 ~lanic UL za lansko leto pripravil dr. Bogomir Mihevc, v za~etku februarja pa ga je potrdila tudi komisija UL za kakovost. V poročilu, ki so ga izdali že peto leto zapored, je dr. Mi-hevc strnil glavne ugotovitve sa-moanaliz ~lanic UL in njihove predloge izboljšav.
Poročilo navaja, da se je v študijskem letu 2003/04 na ljubljanski univerzi v drugi letnik v povprečju vpisalo le dobra polovica rednih študentov: v univerzitetnih študijskih programih jih je v drugi letnik napredovalo 55 odstotkov, v visokošolskih strokovnih programih pa jih je v drugi letnik napredovalo 51
odstotkov. To so najnižji odstotki v zadnjih letih, iz leta v leto pa se podaljšuje tudi trajanje študija. V visokošolskih strokovnih programih redni študij v povpre~ju traja 5,4 leta (leto poprej 5,1 leta), v univerzitetnih programih pa študij v pov-pre~ju traja že 7,3 leta (leto poprej 6,6 leta). Ve~ina študentov izkoristi vsaj enkratno ponavljanje letnika ali podaljšanje absolventskega staža.
Po mnenju fakultet z najve-~jim osipom je glavni vzrok zanj fiktivni vpis (študentje se vpišejo zaradi študentskega statusa), k tako velikemu osipu pa naj bi prispevalo tudi pomanjkljivo predznanje brucev in bruck.
Vzrok za podaljšanje trajanja študija UL vidi predvsem v socialnih ugodnostih študentov in delu prek študentskega servisa. Slednje ob odsotnosti štipendij in ugodnih posojilih marsikateremu študentu pomeni pomemben vir dohodkov.
Mojca Zemljarič
Gorišnica • Klub študentov
Dolgoletna želja mladih uresničena
Že več let je med dijaki in študenti v občini Gorišnica živela želja po ustanovitvi društva, ki bi mladim omogočilo, da bi lažje zastopali skupne interese, se družili in si medsebojno pomagali.
»Potem ko smo o naši veliki želji - ustanovitvi mladinske organizacije ali društva - večkrat razpravljali za gostilniškim omizjem, se nam je lani naš up le uresničil. Na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo, to je bilo 30. aprila, smo mladi naše občine ustanovili Klub študentov Gorišnica (KSG). Naš klub pod svojim okriljem združuje študente in
dijake iz naše občine, v okviru naše dejavnosti pa so organizirana razna predavanja, druženja in podobno. Menimo, da z našim delom veliko pri-pomoremo h kakovostnejšemu življenju predvsem mlajše populacije v naši občini, skrbimo za prijetno druženje in izobraževanje mladine. Trenutno nas je v društvu aktivnih kar 65 članov,« z zadovoljstvom poja-
snjuje predsednik KSG Bojan Purgaj.
Pred vrati je prva obletnica ustanovitve gorišniškega študentskega kluba. Kakšni pa so načrti za letošnje leto? Kot je povedal Purgaj, bodo ostali zvesti svojim tradicionalnim projektom: binkoštni spust po Dravi, dan mladih v sklopu občinskega praznika ter planinski pohod na Triglav ali katero dru-
SJBÏ«*			'ki	
Wk"				
Foto: Arhiv KSG				
Utrinek z dneva mladih, ki so ga mladi v Gorišnici praznovali v sklopu občinskega praznika.
Predsednik Kluba študentov Gorišnica Bojan Purgaj_
go goro. Naštete projekte so v KSG sicer izvedli tudi v lanskem letu, za letošnje leto pa imajo v na~rtu še organizacijo okroglih miz in predavanj, obravnavo problematike obdav~itve študentskega dela, visokošolske reforme, štipendij, šolnin in študija v tujini. Poleg že omenjenega pa so v program dela za letošnje leto še dodali literarne in kvartopirske večere, potopisna predavanja, športne turnirje, šolo tenisa, tečaj samoobrambe, paintball, koncert še neuveljavljenih glasbenih skupin ter kolesarske dneve.
Mojca Zemljarič
Portugalska • Kongres evropske socialistične mladine
Foruma se je udeležil tudi Mladi forum SD
Na Portugalskem, kjer so socialisti nedavno slavili zmago na letošnjih parlamentarnih volitvah, je konec minulega meseca potekal 7. kongres Evropske socialistične mladine (ECOSY). ECOSY združuje podmladke socialističnih in socialnodemokratskih podmladkov Evrope in je mladinska organizacija Stranke evropskih socialdemokratov (PES). Na kongresu na Portugalskem pa je dejavno s pripravo načrta aktivnosti ECOSY na področju izobraževanja in študentske politike sodeloval tudi Mladi forum (MF) SD.
Delegacija MF SD, ki jo je vodil predsednik Ptuj~an Dejan Levani~, je opravila tudi vrsto bilateralnih srečanj z dogovori o prihodnjem sodelovanju med organizacijami članicami. MF SD je edina slovenska mladinska politi~na organizacija, ki je ~lanica ECOSY. Znotraj organizacije je prepoznavna kot dobro uveljavljena in cenjena ~lanica. Kot so izvolili na kongresu, bo ECOSY prihodnji dve leti vodil Giacomo Fili-beck, kandidat italijanske Sinistre Giovannile, generalna sekretarka pa bo Anja Skrzypek iz Poljske. Oba vodilna predstavnika ECOSY-ja sta
Predsednik MF SD Dejan Levanič in njegova desna roka Petra Kurnik
dobra prijatelja Mladega foruma, ki je najve~ji poudarek na kongresu namenil programskim izhodiščem in razpravam za načrt aktivnosti v naslednjem obdobju delovanja. Pri tem je Mladi forum pripravil načrt aktivnost ECOSY na področju izobraževanja in študentske politike.
Na kongresu so bile med polnopravne članice sprejete tudi organizacije iz Hrvaške (Forum mladih SDP), Bolgarije (bSY in Euroleft YA), Latvije (JSS) in Romunije (TSD).
Mojca Zemljarič
Ptuj • Tiskovna konferenca Lokalne turistične organizacije
Od novega LTO bosta imela vec turist in domačin
Delo v LTO Ptuj je v. d. direktorja Aleksander Dolenc pričel z analizo stanja. Ugotovil je 158 odprtih postavk na strani dobaviteljev v vrednosti 16,8 milijona tolarjev in 69 odprtih postavk na strani terjatev v višini petih milijonov tolarjev. V tem času so jih okrog 40 odstotkov že uspeli počistiti. Preostale bodo rešili tako ali drugače v naslednjih šestih mesecih. LTO Ptuj je poslovanje v letu 2004 sklenil z 11 milijoni izgube, večina odpade na SAZAS, s katerim pa upa, da bodo odprte postavke uspeli na nek način zapreti. Pri sanaciji računajo tudi na ustrezen delež Mestne občine Ptuj kot ustanoviteljice LTO.
Sredi decembra so pričeli z aktivnostmi za prijavo na javni razpis ministrstva za gospodarstvo Slovenije - za razvoj destinacije turizma, območja I., II., kjer so uspeli pridobiti nekaj nad 31 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov od 96, kolikor je vreden celoten projekt, s katerim so kandidirali in bo namenjen razvoju širšega turističnega območja, v katerega se ob Ptuju vključujejo še Slovenske gorice, Haloze in Ormož. Od decembra do marca so izvedli več prireditev, največja je bila kurentovanje, ki letos ne izkazuje izgube, pa tudi ne dobička. Osebno ocenjuje, da so bili neuspešni, ker bi prireditev morala biti nacionalnega pomena, tega pa ni čutiti. Letošnje kurentovanje je brez medijskega plana stalo 41 milijonov tolarjev. Milan Gabrovec, programski vodja kurentovanja 2005, ocenjuje, da je bilo letošnje kurentovanje celo boljše od lanskega, kljub poznim pripravam. Za leto 2006 napoveduje, da bo udeležencev v nedeljski povorki že okrog 2500, da bo prireditev dobila večji mednarodni pomen, prizadevajo si, da bi v nedeljski povorki sodelovale pustne skupine iz najmanj šestih dr-
Foto: Črtomir Goznik
V. d. direktorja LTO Ptuj Aleksander Dolenc je na tiskovni konferenci, ki je bila 31. marca, predstavil trimesečno delo LTO.
žav, prizadevali pa si bodo tudi, da bi obiskovalce nedeljske povorke za dlje časa obdržali na Ptuju. Na Mestnem trgu naj bi že ob kurentovanju 2006 postavili tribuno, za katero bi bilo potrebno plačati. Predvsem pa je cilj karnevalsko povorko spraviti še na višjo raven, pri čemer resno računajo na to, da bodo znali bolj kot doslej privabiti večje sponzorje,
ki naj bi v blagajno kurentovanja prispevali med tri in pet milijonov tolarjev, zdaj so se ustavili pri enem milijonu. Večje angažiranje mestne občine Ptuj ob prireditvi pa je eden od osnovnih pogojev, da bo ta v bodoče še uspešnejša kot doslej. Mesto bi moralo bolj delati na spodbujanju občanov za maskiranje, prav tako bi jih moralo materialno
stimulirati, kot to na primer delajo v Belgiji. Kurentovanje 2006 so že pričeli promovirati, kartico kuren-tovanje 2006 so predstavili tudi na sejmu Počitnice. S prvo delavnico na temo 46. kurentovanja so pričeli konec marca. Celotni program naj bi bil pripravljen še pred poletjem.
Kavice na STO se že obrestujejo
Ambiciozno so zastavili tudi udeležbo na nekaterih turističnih sejmih (Linz, Dunaj, Celovec, Zagreb), v te namen bodo izdelali tudi novo stojnico, še prej pa potrebujejo več dobrih fotografij turistične ponudbe širšega območja, novi promocijski katalog Ptuja bo nared že v kratkem, kmalu bo izšla tudi nova turistična zloženka v nakladi 80 tisoč izvodov, ki jo bodo delili na hrvaško-slovenski meji, da bi privabili tranzitne goste. Tesneje so se pričeli povezovati s Slovensko turistično organizacijo, vsakih štirinajst dni se dobijo ob kavici, rezultati se že kažejo.
Tudi na področju turističnih informativnih tabel v samem mestu se bo v kratkem izboljšalo stanje. Tako bodo vozniki avtobusov brez zapletov pripeljali na parkirišče
pod gradom, če bodo namenjeni na grajski hrib. Izboljšali bodo tudi ponudbo spominkov, zdaj intenzivno delajo na analizi povpraševanja po posameznih vrstah, končana bo do poletja. Prizadevajo si tudi za pridobitev lastne licence incoming agencije. Na višjo raven želijo postaviti tudi tradicionalne ptujske sejme. Že na jurjevo se bo na Ptuju drugače dihalo, predvsem na Slovenskem trgu, kjer bo Društvo cesarsko kraljevi Ptuj pripravilo srednjeveško tržnico in animacijski program. Aktivneje kot doslej želi LTO sodelovati pri Dobrotah slovenskih kmetij in festivalu Domače zabavne glasbe, prav tako bodo skupaj z ostalimi, ki delajo na turističnem, kulturnem in drugih področjih, skušali poletno razživeti Ptuj z organizacijo najrazličnejših prireditev. Intenzivno delajo na pridobitvi novih primernih prostorov, dosedanje bodo na novo uredili, na Slovenskem trgu 3 bodo že v kratkem postavili info tablo z vsemi potrebnimi informacijami za turista., da ne bo več izgubljen taval po mestu, ko TIC ne bo delal in ne bo vedel ne kod ne kam.
MG
Reportaže • Kitajska in Tibet
Železna cesta
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Sveti kraji
Pri vkrcavanju na vlak v Pekingu nisva imela težav. Številnim okencem za prodajo vozovnic, pred katerimi so se Kitajci vili v dolgih kačah, sva se srečno ognila. Na postaji je namreč klimatsko hlajena čakalnica za tujce, kjer sva brez problemov potrdila veljavnost najinih kart, kupljenih v Moskvi.
Pot naju je vodila proti Shangha-iu, vendar se nisva mogla premagati, da se ne bi ustavila v štiristo kilometrov oddaljenem Taianu. Cilja sta bila sveta gora Tai Shan in Qufu, rojstni kraj filozofa Konfucija.
Nočna vožnja z vlakom je bila doživetje, dejstvo, da sva izstopila na izbrani postaji pa pravi čudež. Na vlaku ni bilo angleško govorečih potnikov, nikogar, ki bi znal prebirati latinico, najina izgovorjava imen krajev pa pri poševnookih sopotnikih ni bila deležna nikakršnega odziva.
V jutranji megli sva, za robom prebujajočega mesta, komaj slutila obrise planine Tai Shan. Tisoč petsto štiriindvajset metrov visoka gora je, med petimi svetimi gorami Kitajske, najsvetejša. Lastijo si jo ta-oisti, budisti, konfucionisti in tudi maoisti. Hrib je za Kitajce simbol moči in veličine. »Močan kakor pla-
nina Tai,« ali »Niti z odprtimi očmi ne more videti planine Tai«, sta le dva pregovora, ki dokazujeta navezanost prebivalcev na goro.
Hotel, ki naju je bil pripravljen sprejeti, sva našla po nekajurnem iskanju. Ljudem se je poznalo, da so njihovi stiki s tujci tako pogosti kot stiki z Marsovci. Po opoldanskem počitku sva si ogledala svetišče božjega blagoslova - Daimiao. V tretji največji leseni stavbi Kitajske so se cesarji klanjali planini Tai in njenim bogovom.
Naslednje jutro sva začela vzpon na goro. Da sva zgodnja, sva si le domišljala, kajti na poti je mrgolelo obiskovalcev. Bili so mladi in stari, nosači po službeni dolžnosti, ki so oskrbovali gostišča ob poti, in romarji.
»Če splezaš na goro boš doživel sto let,« pripoveduje legenda, ki privablja ljudi. In res sva prehitela nekaj starih mamic, ki bodo kmalu proslavljale svojo stoletnico.
Sonce in dež sta se v vročem tropskem vremenu neprestano izmenjavala. Po poti, ujeti v sedem tisoč kamnitih stopnic, sva se mukoma prebijala proti vrhu. Ob stopnišču so številna svetišča, kapele in kapelice. Bog Tai je imel veliko družino. Napisi na kamnih in skalah pojejo hvalnico gori in njenim osvajalcem. Med njimi
so bili številni vojskovodje, filozofi, pesniki, pisatelji in slikarji.
Le pet vladarjev se je čutilo dovolj močnih, da so si z vrha gore upali darovati nebesom in zemlji. Mao je z njenega vrha ob sončnem vzhodu globokoumno izjavil: »Vzhod je rdeč.« Vsi so iskali navdih v naravnih lepotah gore. Le kje so, je med večurnim vzponom kljuvalo v meni.
Napisi, kapelice, templji, spomeniki revolucije, krčme, prodajalne hrane in pijače, vremenska postaja, radijske antene in žičnica gotovo ne sodijo mednje.
Tempelj Modrega oblaka, na vrhu, so objemali temni deževni oblaki. Pred stoletji je veljalo prepričanje, da je od tod začenjalo sonce svojo pot na zahod. Nekateri kitajski sotr-
Foto: Janez Jaklič
"Kakšen pa si?" so spraševale prestrašene otroške oči v neturističnih krajih.
pini so sklenili prebiti noč na gori in dočakati sončni vzhod. To je bilo iz verskega in domoljubnega stališča nemara hvalevredno dejanje, vendar v letnem času, ko je bil zrak nabit s soparo, jalovo početje. Vrh sva zapustila po enournem počitku.
Sto kilometrov od svete gore se nahaja mestece Qufu, rojstni kraj filozofa Konfucija, ki je še pomembnejše kot gora. Njegov nauk, ki temelji na tradiciji in posnemanju starih izročil, presega kitajske okvirje. Strogo upošteva in poudarja družinsko kot tudi državno hierarhično lestvico. Konfucij je menil, da je mogoče živeti moralno le v družini in družbi. Po njegovem prepričanju mora človek težiti k popolnosti zaradi trajnosti in napredka družine in države. Ker močno poudarja državljanske dolžnosti, je postal kon-fucionizem državna religija. Vendar vera, ki ji manjka mistični element, ni mogla zadovoljiti ljudskih množic. Na Kitajskem so se pravzaprav spojile tri religije in se strnile v celoto, ki je ni moč razvozlati. Kaj je pravzaprav Kitajec? Je konfucionist, taoist ali budist? Na to vprašanje se ne da odgovoriti.
Taoizem uči, da biva prvotno počelo brez oblike, imenovano Tao, ki je stalni vzrok vsega dogajanja in pojavnega sveta. Tao je v bistvu pokoj. Človek se mora odpovedati vsemu, tudi sebi, vsaki želji in stremljenju, če hoče priti do te enotnosti. Ker pokoj pomeni enako kot sprejeti usodo in se ji podvreči, svetnik ne posega v življenje drugega človeka, da ne bi izkrivil njegove usode.
Janez Jaklič
Nadaljevanje prihodnjič
Sonikov klub v UMAGU
3* Sol Polynesia app., darilo karta za koncert G. Karana in K. Montene
29.4/3D/NAJ/OS. od 7.500
Sonikov klub na CRESU
2* Kimen, aktivne počitnice, brezplačno za otroka do 12 let
29.4y3D/POL od 15.900
Sonikov klub v POREČU
3* hoteli, aktivne poStnice, brezplačna pijača ob večerji 27.475D/POL od 25.900
Sonikov klub "Narodni parki"
3* Borovnik (otok Murter), obisk 4 narodnih parkov, avtobusni prevoz
27.475D/POL+BUS 39.900
PARIZ	GRČIJA, Rodos
5-dnevni avtobusni izlet, Disneyland, 2* Als, polet letala iz Ljubljane, (14D od 91.900)
juniJ/7D/NZ od 76.400 TURČIJA
3* Sun Heaven, polet letala iz U, (14D od 124.800)
odlično slovensko vodenje
22.4/5D/NZ 39.900
GRČIJA, Kreta
3* Orfeas Resort polet letala iz U, (14D samo 105.900)
4., 11., 18.6y7D/POL 69.900
junij/7D/AI
od 92.700
TUNIZIJA, Hammamet
4* Excel, polet letala iz LJubljane, (14D od 140.800)
maJ,Junij/7D/AI od 95.900
ŠPANIJA, Mallorca
3* Venecia, polet letala iz U, (14D od 137.900)
junij/7D/P0L od 98.900
SONČEK
TUI potovalni niitar
Ptuj, Slomškova 5 • 02/749 32 82
Tal. prodaja: 02/22 080 33 • www,sanchgk.cam Worldof TUI
Kuharski nasveti
Beluši
Beluši so zelenjava, ki spada v rod asparagus in je ena izmed najbolj cenjenih vrst zelenjave, ki so jo poznali že pred več kot 2000 leti. Včasih draga zelenjava je danes dostopna skoraj vsem, saj beluši uspevajo tudi pri nas, in če posadimo to trajnico na naš vrt, lahko v dobro pripravljeni zemlji raste tudi do dvajset let. Izvrsten okus, sočnost in oblika poganjkov ponuja prvovrstno kulinarično izkušnjo. Posebej okusni so mladi poganjki, ki so glede na sorto in način pridelovanja različnih barv, od bele prek zelene do vijoličaste barve.
Vsaj deset let nazaj smo raje posegali po debelih bledo rumenih beluših, ki jih režejo iz kupov zemlje na gredah, preden pokukajo iz zemlje glavice. Francozi in Italijani pa že od nekdaj raje posegajo po zelenih in vijoličastih beluših, kot tudi pri nas v zadnjih letih. Glede na okus ima večina sladokuscev najraje tanke zelene beluše zaradi njihovega izrazitega okusa. Na okus belušev vpliva tudi svežost belušev. Tako naj bodo poganjki belušev čim bolj sveži, od takrat, ko so odrezani in od takrat, ko jih pripravimo pa naj mine največ ura. Le pri tako svežih lahko zaznamo najfinejši okus te zelenjave.
Sveže beluše pa lahko hranimo tudi v hladilniku. Sveži ostanejo tri dni. Če jih želi-
mo zamrzniti, jih najprej povežemo v šope, blanširamo v slani vodi 2 do 4 minute, jih nato ohladimo, primerno embaliramo in zamrznemo. Od toplotnih postopkov, ki jih poznamo, beluše skoraj vedno kuhamo, v redkih izjemah dušimo in cvremo. Kuhamo jih v vodi ali vodni sopari. Bele beluše moramo vedno najprej temeljito olupiti, ker imajo debelo olesenelo lupino. Pri zelenih beluših olupimo le spodnjo tretjino belušev. Lupimo jih vedno tik pred kuhanjem, da se ne izsušijo, od zgoraj navzdol. Pri dolgih poganjkih belušev je lahko spodnji del že olesenel, ta del pred kuhanjem odrežemo.
Kadar beluše ponudimo kot predjed ali kot samostojno zelenjavno jed, jih je priporočljivo pred kuhanjem povezati v šope, tako se nežni poganjki med kuhanjem ne poškodujejo. V posodo jih
Mokri smrček
Klopi pri mesojedih živalih
Vprašanje bralke Mojce iz Ptuja: Doma imamo muco, ki živi v hiši in tudi zunaj. Opazili smo, da je mačka polna klopov, zato smo v trgovini kupili zaščitno ovratnico, ki naj bi jo zaščitila pred bolhami in klopi. Kljub novi ovratnici opažamo, da so na muci še zmeraj klopi in bolhe. Kako pomagati, da mačka ne bi imela več klopov, saj spi pri nas v spalnici in se bojimo, da se s klopi ne bi okužili tudi mi sami?
Odgovor: Pomlad je letni čas, ko se po "zimskem spanju"ponovno množično pojavljajo bolhe in klopi. Predvsem klopi povzročajo ljubiteljem psov in mačk veli-
ko preglavic, saj so zelo trdoživi, zraven tega pa so nevarni prenašalci najrazličnejših nevarnih bolezni, ki pestijo tako ljudi kot živali (borelio-za, meningoencefalitis, pro-
postavimo tako, da stojijo pokonci. Najoriginalnejši okus belušev okusimo, če jih kuhane rahlo prelijemo s stopljenim surovim maslom ali po-kapljamo z nekaj kapljicami olivnega olja. V kolikor jih ponudimo kot hladno uvodno jed, jih prelijemo z mešanico olivnega olja in limoninega soka ali z omako vinegrete.
Tudi v Franciji beluše najpogosteje ponudijo kot hladno jed, prelite z olivnim oljem, v Italiji jih pripravijo s parmezanom in gnjatjo, pri nas jih pogosto prelijemo s prepraženimi drobtinami, jih pripravimo v solati, skupaj s kuhanimi jajci, pogosto pripravljamo tudi pretlačene in kremno beluševo juho, okusen je tudi belušev narastek, po okusu se ujemajo tudi s perutnino in drugimi vrstami pečenega mesa.
Preden damo beluše kuhat, jih operemo, sortiramo po dolžini, povežemo v snope, in sicer na spodnjem delu belušev in tik pod vršički. Snope kuhamo v slani vodi pokonci, tako da vršički gledajo iz vode. Kuhamo jih 4 do 5 minut, tako da ostanejo še čvrsti. Pri kuhanju se ne smejo razkuhati, vršički morajo ostat čvrsti, stebla pa ne smejo upasti, če jih primemo na spodnjem delu. Vodo, v kateri kuhamo beluše, lahko uporabimo za zalivanje zelenjavnih in mesnih jedi.
Zraven juh in že omenjenih jedi pa si iz belušev lahko pripravimo tudi kuhani narastek. Pripravimo ga tako, da beluše olupimo, povežemo v snope in jih v slani vodi skuhamo do polovice. Kuhane odcedimo
tozoarne inf, najrazličnejše viroze
Komercialne zaščitne ovratnice, ki se lahko kupijo v najrazličnejših trgovinah, so velikokrat neučinkovite. Za uspešno zatiranje in preprečevanje bolhavosti (cte-nocephalides spp.) in klopa-vosti (ixodes spp., rhipicep-halus spp.) dajemo zdravila - t. i. ektoparazitike v obliki kožnih nanosov oz. kapljic (ampul). Sodobni antipara-zitiki (fipronil, selamectin, imidakloprid) delujejo na živčni sistem parazita, kar se odraža v nekontroliranih gibih in poginu insekta. Omenjeni ektoparazitiki imajo razmeroma širok spekter de-
in ohladimo. Posebej si pripravimo mešanico jajc, kisle ali sladke smetane v razmerju ena proti ena in začinimo s soljo, sesekljanim peterši-ljem, muškatnim oreškom in po želji rahlo popramo. Visok ozek model obložimo s tanko folijo ali razrežemo vrečko za zamrzovalno skrinjo, vanjo naložimo kuhane beluše in zalijemo s pripravljeno mešanico, da so beluši pokriti. Model napolnimo do ^ visoko. Po vrhu prav tako prekrijemo s folijo. Model postavimo v vodno kopel, tako da voda ne prihaja do jedi, in kuhamo v pečici 20 do 30 minut. Na-rastek lahko ponudimo kot toplo ali hladno predjed, skupaj z omako ali kot prilogo h glavnim jedem.
Pripravimo pa si lahko tudi zapečene beluše. Zelene belu-še najprej do polovice skuhamo v slani vodi. Kuhane odce-dimo in ohladimo. Posebej si pripravimo bešamel omako, tako da stopimo maslo, dodamo moko in jo pražimo le toliko, da ne spremni barve in zalijemo z mlekom ter kuhamo, da se zgosti. Ohlajenemu bešamelu dodamo sol, peter-šilj, rumenjake,trdi sneg beljakov, malo parmezana in na male kocke narezano šunko. Beluše damo v omaščeni pekač in jih prelijemo s pripravljenim bešamelom. Nato jih v pečici pri 220 °C, pečemo toliko časa, da jed dobi zlato rjavo barvo. Tako pripravljene ponudimo kot samostojno jed skupaj z zeleno solato.
Nada Pignar, prof. kuharstva
V vrtu
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
lovanja, tako da učinkovito zaščitijo živali proti bolham, klopom, ušem in celo garjam ter pršicam. Delujejo tudi v smislu preprečevanja nadležnega srbeža, ki nastane po piku omenjenih parazitov. Zdravilo se enostavno nanese na kožo živali. Zaradi njegovega neprestanega izločanja iz dlačnih mešičkov in kože ostane žival zaščitena od 1 meseca pri mačkah do 3 mesece pri psih. V primerih močnih invazij se priporoča mesečna aplikacija omenjenih antiparazitikov. Ker gre pri opisanih preparatih za zdravila, ki se lahko dajejo v promet samo z veterinarskim receptom, jih lahko kupite le pri veterinarjih ali v lekarnah ob predložitvi veterinarskega recepta.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI V.M.V
8 02/ 771 00 82
Vrt v aprilu
v prijetno toplih in sončnih dneh je vzbrstelo vrtno rastje in ozeleneli so vrtovi. Začetek, uspešno rast in razvoj vrtnega rastja pa v tem zgodnjem spomladanskem času rado moti muhasto aprilsko vreme z nenadnimi vremenskimi spremembami: ohladitvijo, snegom, slano, vetrovjem, deževjem ali sušo. S pravočasnimi setvami, saditvami, obdelavo, nego, prehrano in varstvom rastlinja mu pomagamo, da se izogne poškodbam.
V SADNEM VRTU zaključujemo z zimsko rezjo jablan in hrušk ter grmičevja, pričenjamo pa z rezjo breskev in marelic. Mlade breskve v prvem in drugem letu po sajenju režemo na vzgojo ogrodnih vej, ki ustreza nameravani
vzgojni obliki kotlaste, palmaste ali piramidalne krošnje. Ker breskev rodi na enoletnih poganjkih, ki izraščajo iz dvoletnega lesa, pustimo le nekaj rodnih vzgojni obliki, enakomerno razporejenih šib, vse druge enoletne poganjke iz starega lesa v drevesni krošnji odstranimo. Marelice razvijajo cvetne brste in plodove na rodnih šibah in kratkih rodnih rozetah, zato ob cvetenju temu ustrezno izrezujemo bohotivke in konkurenčne veje iz notranjosti, da jo bolje odpremo in osvetlimo.
Mlademu sadnemu drevju in rodnemu drevju ter grmičevju s stalno talno obdelavo plitvo okopljemo in poravnamo drevesne kolobarje in obdelovalne pasove, da preprečimo nadaljnjo rast pravkar vzniklih plevelov in izhlapevanje talne vlage.
Pred okužbo s škrlupom in drugimi glivičnimi boleznimi poškropimo sadno drevje z delanom SC 750, proti pepelasti plesni pa škropivu dodamo enega od pripravkov na osnovi žvepla. Insekticide uporabimo le pri večji populaciji škodljivcev, pri čemer smo v času cvetenja sadnega drevja izredno pozorni na čebele. Ko te izletavajo ne škropimo.
V	OKRASNEM VRTU odcvetajo zgodnje cvetoče čebulnice. Z njihovo nego nadaljujemo enako kot smo pred cvetenjem. Jih plevemo, varujemo pred boleznimi in škodljivci, odstranjujemo odmrle nadzemne organe in po potrebi dohranjujemo, da se čebulice ali korenike bolje dorastejo in dozore za prihodnjo vegetacijo. Zvončkom, krokusom, narcisam in podobnim, ki jih gojimo na trati, ne pokosimo listov, dokler se jim sami ne posušijo, enako to storimo na negovanih nasadih.
Okrasne grmovnice, drevnine in iglavce lahko v tem času sadimo le z trdno koreninsko grudo. Pred izločanjem jih dobro zalijemo, med sajenjem pa se koreninska gruda ne sme zrahljati, da seji ne poškodujejo tiste najdrobnejše sesalne koreninice. Gnojila ob sajenju ne smejo v dotik s koreninami, v sadilno jamo jih namestimo toliko od njih oddaljene, da jih korenine zaznajo in prično črpati šele po nekaj časa, ko se v tleh dovolj razblažijo. Občutljivejše močno olistane sadike po sajenju po potrebi zasenčimo pred sončno pripeko.
Cepljenja okrasnih drevnin ni mogoče časovno opredeliti. Če ga nameravamo opraviti na načine cepljenja za lub, ga opravimo takrat, ko podlaga preide v muženo stanje, ko je lub sočen in se zlahka loči od lesa.
V	ZELENJAVNEM VRTU prvim posevkom na gredice, ki kale in rastejo v nekoliko hladnejših tleh, sledijo setve nekaterih sortzelenjadniczelja, ohrovta, kolerabice, glav-nate solate, graha in podobnih. Po dežju v minulih dneh, ko se je zemlja že nekoliko ogrela, na prosto sadimo sadike zelenjadic, ki smo jih pridelali v zaprtih setvenicah. Rastline sadimo na dovoljene razdalje za nemoteno rast, neposredne setve pa pričnemo čimprej po vzniku redčiti. Setve opravimo v več presledkih, da jih bo v svežem stanju dovolj za sprotno uporabo. Sejemo jih v mešanih posevkih, kjer upoštevamo njihov sosedski vpliv in velikost rastlin, da se med seboj ne zasenčujejo.
Miran Glušič, ing. agr.
15-Petek	16-Sobota	17-Nedelja	18-Ponedeljek
19-Torek *	20-Sreda	21-Četrtek	
Investiranje? Da ali ne?
Kako je z našo borzo? Ali bo še naprej tako rasla? Rasla bo zagotovo, vprašanje je samo za koliko in kako dolgo?! Znano je namreč, da novih podjetij ni, posebni vzajemni skladi pa bodo do maja usklajeni z novo zakonodajo, tako da bodo lahko brez problema vlagali, kamor bodo hoteli. Zadnji problem je zakonodaja, ki ni stimulativna za vlaganje na slovenskem trgu. Lani je bilo povprečje vloženega denarja cca. 7 mrd na mesec, sedaj je le okrog 4-5 mrd.
Že nekaj let imamo v Sloveniji le rastoči trg. Kdaj bo večji drastični upad indeksa, tega ne ve nihče. Borza in gospodarstvo nimata nobene skupne povezave, morda le psihološko.
Dobro pa je morda to, da so ljudje končno spregledali, da je investiranje na trg kapitala zanimiva in dobičkonosna odločitev, in da bo potrebno ukrepati tudi na tem področju. Ni v redu, da sosed šteje dobičke ustvarjene v skladih (1 EUR je v 13 letih v najboljšem skladu v Sloveniji prinesel 16 novih evrov - povečanje kapitala za 1700 %), v bankah in zavarovalnicah pa ... to si naj vsak sam ugotovi - ali je v 13 letih svoj evro v teh inšti-tucijah povečal morda vsaj za 200 %?
Pretirana varnost se nam očitno ni izplačala! Skladi še vedno funkcionirajo in nič še ni propadlo. Morda le naše zaupanje v ljudi, ki so nam pred leti modro svetovali, da je banka in zavarovalnica boljša naložba, kot tvegani vzajemni sklad.
Vendar pa strah pred investiranjem in izgubo denarja še vedno kosi med potencialnimi investitorji. Kar ne morejo se odločiti in investirati tja, kjer se 100 % da zaslužiti. Še kar razmišljajo, kaj bo, če ... ali kako bi bilo, če ... itd. Dobički pa drvijo mimo njih. Škoda!!!
Očitno bodo zopet zamudili tisto, kar je 99 % Slovencev zamudilo v času tranzicije. Finančno neodvisnost!!!
Očitno mora biti tako! Vsi si pač ne morejo privoščiti besede "biti bogat", temveč žal biti le "šljakar" - delavec in porabnik svojega časa za ustvarjanje dobičkov nekoga drugega.
Mitja Petrič, neodvisni finančni svetovalec
info@profitklub.net www.profitklub.net, GSM: 041 753 321
íPoíLiajlí Mí
na iuitoumm ifldu! RADIOPTUJ
tta <i/Ěíéeťee.
Numerolog svetuje
Mars in Anka
Šifra: Mars
Rojeni ste 6. v mesecu z naslednjim karmičnim zapisom: 13 + 27 = 40.
Vaš datum rojstva je lepa in močna energija, ki predstavlja ženskost, ljubezen, privlačnost, predvsem pa romantiko. Takšni ljudje so že mnogokrat rojeni s fizično lepoto (vlada jim Venera) in magnetično privlačnostjo. V zibelko so jim položeni smisel za romantiko, denar in taktičnost, pa tudi trma. To je sama po sebi dobra energija, le sebičnosti in trme se je potrebno izogibati.
Vaše ime pa je energija, ki je v velikem nasprotju z Vašim datumom rojstva - je energija, ki prinaša predvsem nenadne spremembe v življenje. V bistvu bi lahko rekli, da je to energija, za katero je značilno, da ne sme biti povezana s sebičnostjo, ker lahko v tem primeru pripelje do lastnega uničenja. To je energija, ki prinaša delavnost, vztrajnost, originalnost in domiselnost po eni strani, ekscentričnost in nekonvencionalnost pa po drugi strani. Ker je to predvsem nestabilna energija, je zanjo pomembno, v kakšnem odnosu je z ostalimi energijami oz. števili.
Energija priimka je dobra - prinaša tako moč, energijo,
pogum, smisel za pravičnost, kakor tudi naivnost in impulzivnost - in je ni potrebno spreminjati.
Energija skupnega števila imena in priimka pa je vibracija, ki je precej podobna energiji števila 13 po železnih pravilih numerologije energije števil 13 in 40 ne smejo biti skupaj v analizi, ker prinašajo preveč nestabilnosti, težav in blokad.
Predlagam Vam, da v kolikor se Vam bo življenje trgalo in se nikakor ne bo hotelo umiriti, spremenite ime v energijo števila 6 ali pa 9, ob tem da priimek ostane isti. S tem boste naredili mnogo za sebe. Umirili in harmonizirali boste sebe in okolico okoli Vas. Umirjen človek pa ima precej drugačno življenje kot nemirna in nestabilna osebnost.
Šifra: Anka
Rojeni ste 30. v mesecu z naslednjo življenjsko potjo: 11 + 19 = 30.
Vaš datum rojstva je energija razuma, logike, intuicije in tudi osamljenosti. To je močna vibracija, ki prinaša človeku močne energije, tako fizične, čustvene, duhovne kot tudi intelektualne, predvsem pa dober stik z zemljo in z vsem, kar je povezano z njo, ali bolje rečeno - z vsem materialnim. To je tudi energija avtoritete in ambicije, vlada zakonu, čas-
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako »Za numerologa« v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Kmalu izide!!!
Ptuj • Podpis donatorske pogodbe
Duševno zdravje
Življenje je splet srečnih in manj srečnih trenutkov
Toneta zanima, zakaj včasih za nekoga rečemo, da je rojen pod nesrečno zvezdo?
Ko so spraševali ljudi o sreči v življenju, so ugotovili, da je 70 odstotkov ljudi bilo v življenju srečnih in pričakujejo, da bodo v prihodnje še bolj srečni. Tudi skoraj dve tretjini ljudi je menilo, da so imeli srečno otroštvo.
Seveda so bili odgovori na vprašanje, kaj jim daje občutek sreče, zelo pestri.
Sreča je odvisna od tega, kako na življenje gledamo in ne od tega, kaj nam življenje prinese.
Štirje človekovi občutki so v najtesnejši zvezi s srečo:
-	da ima življenje smisel,
-	da nisi povsem nemočen in žrtev okoliščin, pač pa lahko na svoje življenje tudi sam vplivaš,
-	da ohraniš optimizem,
-	da ne pričakuješ preveč.
Zdi se torej, da bi lahko na Tonetovo vprašanje, kdaj za nekoga rečemo, da je rojen pod nesrečno zvezdo, odgovorili tako:
"Nekdo je rojen pod nesrečno zvezdo, če je nemočen in žrtev okoliščin in ne more vplivati na svoje življenje, ki zanj nima smisla in od njega preveč pričakuje in je ob vsem tem še pesimističen."
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
nikarstvu, denarju in veri. Je energija, ki ni zadovoljna v podrejenem položaju in si mora utreti pot na vrh.
V imenu pa nosite precej nemirno in tudi precej nasprotno energijo, kakor jo imate v datumu rojstva, ki prinaša težave tako na zasebnem kot na službenem področju. V bistvu je to energija nestanovitnosti, občutljivosti in navezanosti po eni strani ter domišljije, romantike, intuicije ter prijateljstva pa tudi dobrega stika z denarjem po drugi strani. Je
energija, ki kaže na pomanjkanje samozavesti in zaupanja vase ter kliče po duhovni rasti in po delu na samem sebi.
Po več tisočletnih zakonih numerologije se morajo energije števil 11 in 19, ki jih imate v imenu in priimku, izogibati energiji števila 30, ki jo imate v datumu rojstva. To so namreč precej neskladne vibracije, ki se v praktičnem življenju odražajo na različne načine. Najbolj se to vidi v tem, da človek težko najde tako pravilne presoje kakor tudi pravilne odločitve, naj si bo na področju službe ali dela na splošno ali pa v partnerstvu in ljubezni.
Če se Vam nekaj podobnega dogaja ali se Vam bo, potem je primerna rešitev kombinacija, ki Vam bo prinesla mnogo več, kakor pa imate sedaj in se glasi: 6 + 27 = 33. Tudi energija števila 9 (šifra) je precej boljša, kakor pa energija števila 11, ki jo imate sedaj - vendar tudi ob spremenjenem priimku. Za ljubezen in zadovoljstvo pa je vedno potreben tudi - pogum.
Numerolog Dan Sovina, osebne in družinske nu-merološke analize, tel. 771 07 68
Unichem za lepši Ptuj
V pisarni ptujskega župana so direktor Unichema iz Vrhnike Mile Radivojević, župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek 8. aprila podpisali tripartitno donatorsko pogodbo. Z njo vrhniško podjetje utrjuje sodelovanje, ki ga je s Ptujem pričelo v letu vstopa Slovenije v EU, ko je prvič prispevalo milijon tolarjev v naravi za ureditev ptujskega Evroparka.
Tudi letos bo prispevalo enak znesek, poleg tega pa bo sodelovalo tudi pri urejanju starega mestnega jedra, kjer bodo že letos na novo uredili več cvetličnih rondojev in postavili večje število klopi, posebej še v Prešernovi ulici in na Mestnem trgu. V Prešernovi ulici bodo tudi odstranili verige na pločniku, ki že leta in leta kazijo podobo tega mesta, prav tako korita, je povedal predsednik TD Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
Donatorsko pogodbo med Unichemom iz Vrhnike, Mestno občino Ptuj in Turističnim društvom so podpisali (od leve) Albin Pišek, Mile Radivojević in dr. Štefan Čelan.
Albin Pišek. Mestna oblast je namreč vse doslej na tiho podpirala takšno rezervacijo parkirnih mest, čeprav je bil pločnik v Prešernovi narejen zato, da bi se lahko z drugačno ponudbo oživila ta ulica. Prvi odmevi na to so seveda naleteli na negodovanje tamkajšnjih prebivalcev, zato jim bo Turistično društvo Ptuj pisno predstavilo novo ureditev Prešernove in še nekaterih ptujskih ulic, ki bodo letos dobesedno zacvetele, še bolj pa prihodnje leto, ko Turistično društvo Ptuj praznuje 120-let-nico uspešnega delovanja. Pri ocvetličenju mesta v jubilejnem letu bodo Turističnemu društvu Ptuj pomagali cvetličarji iz cele Slovenije. Direktor Unichema Mile Radivojević se je zahvalil za prisrčen sprejem na Ptuju in zato, da lahko sodelujejo pri urejanju Ptuja. Lanska akcija urejanja Evroparka je bila ena od odmevnejših v Sloveniji ob njenem vstopu v EU. Z njo so Ptujčani promovirali tudi Unic-hem, zato se podjetje z veseljem odziva na razširjeno sodelovanje. Nadaljnjega sodelovanja se veselijo tudi v Mestni hiši na Ptuju, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Pohvalil je aktivnosti vodstva TD Ptuj, saj predsedniku Albinu Pišku in podpredsedniku Valentinu Zamudi nikoli ne zmanjka idej za drugačno podobo in ponudbo Ptuja, ki bo v korist prebivalcev mesta in njegovih obiskovalcev.
Svečano odprtje na novo ocvetličenega Evroparka bo 30. aprila.
Info
Glasbene novice
Top novica zadnjih slabih dveh tednov je smrt Papeža Janeza Pavla II. Ob tem se zastavlja milijon vprašanj in malo odgovorov. Moje vprašanje je povezano z glasbo. Zelo me zanima, ali se bo našel kakšen prebrisan glasbenik, ki bo posnel kakšno pesem v čast preminulemu papežu. Pred leti so mu jo že posneli Kelly Family z naslovom We Love Te Pope.
Z zlatimi črkami si bodo zapisali leto 2004 člani banda MAROON 5, saj so dosegli neverjeten uspeh z zgoščenko Songs About Jane. In kdo je Jane? To je bivša punca pevca Adama Le-vina, kateri je tudi posvetil uspešnice Harder To Breathe, This Love, She Will Be Loved in Sunday Morning. Kvintet je zelo priljubljen in njihov novi poizkus je skladba MUST GET OUT (****) in ima zanimivo glasbeno oznako funky white soul.
Ameriška pevka SOPHIE B HAWKINS je v začetku 90. takoj omrežila množice z odlično skladbo Damm I Wish I Was Your Lover, ki jo je spremljal zelo erotičen videospot in ga je MTV predvajal le po 24. uri. Osebno me je najbolj osvojila s skladbo As I Lay Me Down. Po spremembi založniške etikete se pevka vrača s svežo popevko BEAUTIFUL GIRL (***).
Italijanska izvajalka LAURA PAUSINI je prvi veliki uspeh doživela leta 1994, ko je zmagala na sanremskem festivalu s pesmijo Strani Amori. Uspehi so si nato sledili v nizu z naslednjimi uspešnicami La Solitudine, Incancellabile, Tra Te E Il Mare, E Ritorno Da Te in Resta In Ascolto. Po zadnji uspešnici je naslovljena tudi velika plošča, medtem ko je nova kancona naslovljena s COME SE NON POSSE STSTO MAI AMORE (***) in skozi pop/rock glasbo prinaša popolno otožnost!
Švica ima z DJ BOBOM mednarodno uveljavljenega izvajalca. Rene Bauman je množice najbolj zabaval s hitom Chihuahua, medtem ko letos ni požel večjega uspeha s hitom Pirates Of Dance. Njegov aktualni poizkus se imenuje AMAZING LIFE (**) in je le še eden izmed njegovih pop plesnih štanc štiklov.
Kanadski pevec in raper K-MARO je presenetljivo uspel s svojim francosko-angleškim hitom Femme Like U. Naslednji korak mladeniča je seveda celotna plata z naslovom La Good Life. Tudi v drugem komadu CRAZY (**) ostaja produkcija enaka in rezultat je preveč podoben uspešnemu prvencu. Zal premalo izvirnosti za ponovni bum.
SNOOP DOGG je raperski car! Kje so časi, ko je zmagoval še s hitom What's My Name in njegovim g-rap vložki. V lanskem No 1 hitu Drop It Like It's Hot je že bila slišna njegova glasbena preobrazba, saj je dodal veliko elementov r&b-ja. Ti pa popolno prevladujejo v aktualnem zapeljivem komadu SIGNS (****), v katerem tako divje cvili Justin Timberlake, da vam lahko počijo tudi bobenčki in nič manj strastno rapa tudi Uncle Charlie Wilson.
Veze in poznanstva so v 1. ligo rap glasbe gotovo pripeljale tudi ime THE GAME, ki je že takoj na začetku bil deležen pomoči 50 Centa v hitu How We Do. Njegov projekt The Documentary sta produkcijsko v glavnem opremila Dr. Dre ter Eminem in uspeh ni mogel izostati. Sodelovanje med raperje-ma se nadaljuje tudi v vročem rap štiklu HATE IT OR LOVE IT (***), ki je že na 3. mestu ameriške Billboardove lestvice malih plošč.
Beli rap izvajalci skozi zgodovino omenjenega žanra niso imeli večjih uspehov z izjemo dveh izvajalcev. Prvi je bil na ježka ostrižen Vanilla Ice, kije izbral prave sample (pobral jih je iz hita Under Pressure zasedbe Queen) v hitu Ice Ice Baby. Drugi pa dosega še neprimerno večje uspehe in njegovo ime je EMINEM, kije že prodal več kot 8 milijonov kosov svojega zadnjega albuma Encore. Ob teh številka in dolarjih se marsikomu zvrti v glavi in številke se bodo še drastično povečale ob naslednjem umirjenem potencialnem rap hitu MOCKIN-BIRD (***), ki ga dopolnjuje zelo osebna zgodba v besedilu.
David Breznik
Glasbeni kotiček
7./RICH GIRL - Gwen Stefani & Eve -8. GIVING YOU UP - Kylie Minogue . /t'S like that - Mariah Carey & Fatman Scoop 10. GET DOWN ON IT - Blue
Vsab? sreÁo in nfdfiLi^ mfid \9.\0 in 20. uw
Kdo je glavni igralec v filmu Propad?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
NAQRADNO
K^ s M VPRAŠANJE
in
o
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Katja Topolovec, Arbajterjeva ul. 1, 2250 Ptuj. Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore poSljite do torka, 19. aprila, na naslov: Radlo-TednlkPtuj, Ralieva 6,2250 (^a Info).
Naughty But Nice - Sarah Connor
(2005 - Epic / Menart - www.sarah-connor.com)
Nemška pevka Sarah Connor zveni na plošči popolno ameriško ali bolje rečeno, glasba je tipična za njihov okus ali tržišče. To je logična posledica njenega dolgoletnega domovanja na Floridi in produkcije Georgea Gluecka. Čeprav malo manj znan gospod, se je za "blond raketo" izkazal, saj vseh štirinajst pesmi zveni tako, kot da bodo izdane na formatu singla ali male plošče. Bravo! Sicer plošča ni nikakršen bum, a je vokalno korektna in je sestavljena iz osnovnih soul, r&b in pop prijemov na visokem nivoju. Čeprav izvajalka ni podpisala posebnih gostov, so na njem skriti mlajši ter množicam neznani raperji in Shaggy. Pesmi zvenijo nekako "celuidno", saj je bilo uporabljenih preveč računalniških efektov, zvokov in samplov ter premalo klasičnih instrumentov. Če še malo razdelim pesmi, lahko dodam, da gre za črno-belo kombinacijo ali
bolje povedano za energične r&b komade in pop/soul balade. Vsekakor se torej najde na plošči Naughty But Nice nekaj glasbe za ples in nekaj glasbe za stiskanje.
Se še spominjate popevke Living To Love You? Lepa popevka, mar ne. Sarah je v njej izkazala svoj pevski talent. To je bil pravi hit tudi pri nas, saj gre za izredno poslušljivo romantično pop/soul balado. Zaljubljenci boste tako nedvomno navdušeni, ko vam bo pevka iz srca pihala na dušo v baladah Thank You (sanjska pesem upanja), One More Night (balada v stilu zadnjih soul uspavank Whitney Houston), Happy Anniiversa-ry (posrečena pesem za različne obletnice) in Call Me (prefinjena popevka s smešnim refrenom Baby Just Call Me If You Need Me). Malo več ritma in spogledovanja z novo vejo r&b-ja, ki ji rečemo crunk (glavna predstavnica je Ciara) imajo štikli Dolce
Filmski kotiček
Propad
OKE OF THE KEST WAR MOVIES EVER MADE!
APRIL 1945. A NATION AWAITS [TS...
DOWNRVLL

X r IFT MF l OVF YOU - MarioX 2. FROM ZERO TO HERO - Sarah Connor
3. DO SOMETHIN' - Britney Spears 4. OVER AND OVER - Nelly & Tim McGraw 5. CANDY SHOP - 50 Cent & Olivia ^ 6. SHIVER - Natalie Imbruglia
Sredi novembrske noči, l. 1942, skozi gozdove privedejo do Hitlerjevega Volčjega brloga v Vzhodni Prusiji skupino mladenk: potegovale se bodo za mesto firerjeve tajnice. Med njimi je 22-letna Traudl Junge, mlada in naivna Munchenčanka. Adolf Hitler za svojo osebno tajnico izbere prav njo. Neznansko je vesela, da ima priložnost služiti firerju. Slaba tri leta kasneje se Hitler umakne v zaklonišče pod kanclerskim uradom. Ruska armada stiska obroč okoli Berlina, mesto je v ruševinah. Poraz Nemčije je neizogiben. Le še peščica vojakov nadaljuje boj, pri tem jim je v pomoč teritorialna milica Volkssturm in otroci iz Hitlerjeve mladine. V bunkerju Hitlerjeva ljubica
Vita, I Just Started Being Bad in You're The Kinda Man. In že sem pri najboljšem komadu plošče. Saj ga poznate, mar ne!? Naslov je From Zero To Hero in je prava r&b bomba posneta tudi za animirani film ali po domače za risanko Roboti. Še več plesne energije pa imajo naslednji potencialni hiti Paradise, Ohhm in Keep Imagining. K tem sodi tudi groovy komad Change, ki pa ima posebnost v tem, da se v ozadju slišijo sampli disco evergreena Funky Town skupine Lipps Inc. Sveža in nadvse dobrodošla novost je tudi ragga komad You are My Desire. Naj najprej pojasnim, kaj je ragga. To je glasbena zvrst, ki združuje in povezuje med seboj reggae in r&b glasbo. Posebnost komada pa je tudi
v tem, da v njem minimalno sodeluje s svojimi pasažami tudi priznani Shaggy in da je pevka delček besedila odpela v španskem jeziku.
Album Naughty But Nice je lahkoten glasbeni material, ki ga priporočam v poslušanje ljubiteljem popularne trendovske r&b, soul in pop glasbe. Nikakor pa ga ne priporočam tistim, ki iščejo resnejšo glasbo z zahtevnejšimi besedili in aranžmaji, kajti teh Sarah preprosto ne premore. V končni fazi me glasba ni ne navdušila, pa tudi razočarala ne! Brez dvoma pa verjamem, da bo album prinesel še kakšen hit, ki ga bo sprejelo predvsem najstniško poslušalstvo.
David Breznik
Eva Braun pripravlja praznovanje firerjevega 56. rojstnega dne. Voditelji nacističnega režima se ob tej priložnosti še poslednjič zberejo ob kozarcu šampanjca. Firerja poskušajo prepričati, naj zbeži iz Berlina, preden se do njega prebijejo zavezniki, a Hitler trmasto vztraja pri svojem.
Pod gorečim mestom še naprej načrtuje svojo zmago, toda njegovi sodelavci, ki se nekoliko bolje zavedajo dejanske situacije, ga eden za drugim zapuščajo. Med njimi tudi Himmler, njegov najzve-stejši sodelavec, ki se je predal zaveznikom. Obupan, a odločen, da ga sovražniki ne bodo dobili v pest, se Hitler odloči za samomor. Z Evo Braun, ki je v zadnjih dneh postala gospa Hitler, poskrbita, da ne bosta preživela. Kapsulo s strupom podkrepita s strelom v glavo. Goebbels, ki ga je Hitler v oporoki imenoval za svojega namestnika, noče podpisati kapitulacije in nazadnje sledi svojemu ljubemu firerju. Magda Goebbels zastrupi njune otroke, on pa nato ustreli njo in sebe. Boji na berlinskih uli-
cah se kljub Hitlerjevi smrti nadaljujejo. Traudl Junge se pridruži peščici beguncev iz bunkerja, toda da bi se rešila, se mora srečno prebiti skozi obroč, ki ga je okoli mesta sklenila Rdeča armada.
Film so snemali v posnetku bunkerja, ki so ga postavili v studiih Bavaria pri Munchnu. Igralci in snemalna ekipa so cele tedne preživeli v klav-strofobičnem okolju, ki je bilo neverjetno podobno resničnemu prizorišču dogodkov. Za zunanje prizore so morali poiskati mesta, ki spominjajo na Berlin v letu 1945. Pregledali so več mest v Bolgariji, na Češkem, v Romuniji in na koncu pristali v Sankt Peterburgu, ki neverjetno spominja na vojni Berlin. Na prvi pogled je očitno, da je tam gradilo precej nemških arhitektov.
Eichinger se takole spominja snemanja v Rusiji: »Sankt Peterburg je bil prava pustolovščina. Nacisti so ga med vojno strahovito razdejali. Kljub temu se je nemška ekipa fantastično ujela z ruskimi sodelavci, kar je lep dokaz za to, koliko smo napredovali. Skupaj smo sposobni narediti film o teh dogodkih, v tem mestu. Nadaljuje: »Film smo želeli posneti v nemškem jeziku, z nemškimi igralci in nemškim režiserjem. Nacistični režim in druga svetovna vojna sta
vsekakor najbolj travmatična dogodka v nemški zgodovini. Moja generacija je bila rojena po vojni, toda zgodovina je tudi naša in tudi mi se moramo spopadati z njo. Naj bo film opozorilo vsem generacijam, da nestrpnost, rasizem in fanatičnost neizogibno vodijo v propad.«
Film je bil letos nominiran za nagrado oskar v kategoriji za najboljši tujejezični film. Posneli so ga po knjigi Der Untergang, pisatelja Joachima Festa.
Ksenija Podpečan / DB
Der Untergang Režija: Oliver Hirschbiegel Igrajo: Bruno Ganz (Adolf Hitler), Alexandra Maria Lara, Corinna Harfouch, Ulrich Matthes, Juliane Kohler, Heino Ferch
Na ogled je razstava CANTABRIA+10 - zbir nagrajenih fotografij na mednarodnem natečaju, ki je potekal v letu 2004. Natečaj so izvedli Španci, ki so tudi poslali fotografije za razstavo. Avtorji so iz 10 novih evropskih držav.
Petek, 15. april, ob 20. uri: JAZZ VEČER. Igrajo kitaristi, učenci Sama Ša-lamona, in gostje.
Sreda, 20. aprila, ob 11. uri: Okrogla miza o prostovoljnem delu. Organizatorji: CID Ptuj, CSD Ptuj in Dom upokojencev Ptuj FILMSKA SEKCIJA Sreda, 20. aprila, ob 19. uri: Veličastni Tenenbau-mi (The Royal Tenenba-ums, 2001, 109 min.), r: Wes Anderson
Četrtek, 21. aprila, ob 18. uri: predstavitev skupine za samopomoč pri motnjah hranjenja. Skupino organizira Društvo za osebnostno rast TARA. Vabljeni vsi, ki vas ta tema zanima poklicno ali osebno.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALIST)
GOZDNI LISTAVEC


Štajerski TEDNIK
ROD PTIC PENIC
AMERIŠKI JAZZOVSKI PIANIST (HORACZ)
LJUBEZNIVO V GLASBI, AMOROSO
ŠPORTNICA OBČINE PTUJ 82', 83' 84' (SONJA, 1966)
NEPREMOČ-
LJIVO GUMIJASTO OBUVALO
CIRIL OBLAK
NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ AUNLI
VPELJEVANJE TEHNIKE
TINA CESAR
SREDIŠČE VRTENJA
RMANOV ČAJ
ANTON OCVIRK
EVA HREN
PREVZETNOST, ZAMAKNJENOST
NAPRAVA ZA NAVIJANJE
NATALIJA OVEN
VAS PRI PODLEHNIKU
NOGOMETAŠ (DUŠAN)
ŽENSKO IME, IZABELA
KITAJSKA LONČARSKA PEČ
IZPITJE NA DUŠEK
TRAČNICA, KOLOTEK
LENARJENJE
DOLGA DOBA, VEK
ŠPANSKI FILMSKI IGRALEC (FRANCISCO)
GRŠKI KRALJ V EGINI
NAŠ PEVEC
(MILAN)
SUROVINA ZA PLATNO
DOBA, VEČJE RAZDOBJE
DEBELO ČREVO (ZASTAREL IZRAZ)
EGIPČANSKA ONOSTRAN-SKA DEŽELA
KONICA
STANOVANJE, BIVALIŠČE
ŽENSKO IME
NOBELIJ
IZ BESEDE OJA
USEDLINA
SL. IGRALEC GOJA (BOJAN)
SORTA OZIMNE PŠENICA
FR. IGRALEC (MAURICE)
NAŠ SKLADATELJ (BORUT)
MONGOLSKA IN TURŠKA LJUDSTVA
ETNOLOGINJA (DARJA, 1961)
ŽENSKI PEVSKI GLAS
ANGL. PEVEC
(JOHN)
DREVO TISA (LJUDSKO)
OLGA IVANOVIĆ
ERNEST ADAMIČ
100 m2
MNOŽINA, GMOTA
KARL ILLNER
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: sovta, Evert, Sirk, trias, spregled, mineštra, AO, Romaro, akantos, VR, abonent, srna, Piran, Vorster, kad, Te, oranžada, eks, evergreen, AI, loj, RO, Aach, osumitev, AR, Kser, Ernst Marischka, Atka, leto, Rop, Asta. Ugankarski slovarček: AERURIJA = izločanje plina s sečem; EARU = egipčanska onstranska dežela, sveto kraljestvo mrtvih; JAO = kitajska lončarska peč; ONJA = slovenska klinična psihologinja Tekavčič - Grad; SATA = japonska pisateljica (Ineko, 1904-1998); TAPSCOTT = ameriški jazzovski pianist (Horace, 1934-); TEKUT = kurja uš; TROL = slovenski pevec (Milan); ZAHIR = muslimansko moško ime.
Zanimivosti
Nova skupina znanstvenikov na postaji Severni tečaj-33
Sankt Peterburg (STA/Tanjug) - Na Arktiko, točneje na polarno postajo Severni tečaj- 33 (SP-33), je prispela nova skupina ruskih znanstvenikov, so sporočili iz ruskega arktičnega in antarktičnega znanstveno-raziskovalnega inštituta Roshidromet. Helikopterja z ledeniške baze Borneo, ki se nahaja 90 kilometrov od severnega tečaja, sta na plavajočo postajo dostavila člane sezonske ekspedicije in specialiste norveškega inštituta Sebastian Gerland. Na SP-33 so dostavili tudi okoli 4,5 tone tovora, v katerem so potrebščina in znanstvene naprave za ekspedicijo. S tem je sezonska ekspedicija SP-33, ki šteje enajst članov, začela z delom. Nadaljuje pa že več desetletij trajajoče raziskave osrednje Arktike, ki jih je Rusija začela že leta 1937 na prvi plavajoči polarni postaji Severni tečaj-1. Znanstveniki bodo raziskovali spremembe v naravnem okolju osrednje Arktike, kot tudi odkrivali vzroke globalnih klimatskih sprememb.
P. Diddy bo moral plačevati skoraj 22.000 dolarjev preživnine za otroka
New York (STA/dpa) - Prizivno sodišče v New Yor-kuje odredilo, da bo glasbeni zvezdnik Sean Combs, bolj znan pod vzdevkom P. Diddy, moral svoji nekdanji ljubici Misi Hylton-Brim mesečno plačevati 21.782 ameriških dolarjev preživnine za njunega enajstletnega sina. P. Diddy je v preteklosti Hylton-Brimoviplačeval »le« 5512 dolarjev na mesec, ta pa je nato avgusta 2004 na sodišču v Westchestru v
ameriški zvezni državi New York dosegla, da se znesek, ki naj bi ga po lastnih navedbah potrebovala za kritje stroškov sinove varuške, zasebne šole, varnostnih ukrepov in oblačil, poveča na kar 35.000 dolarjev. Sodnik za družinske zadeve v Westchestru je svojo odločitev tedaj utemeljil s tem, daje P. Diddy zgolj v letu 2002 imel več kot 16 milijonov dolarjev prihodkov, »raperski mogotec« pa je ob tem že plačeval več kot 30.000 dolarjev za svojega otroka, ki ga je imel z neko drugo žensko. Prizivno sodišče je sedaj znesek preživnine znižalo za 13.000 dolarjev, saj naj bi sodišče v Westchestru določilo preživnino na napačnih osnovah. P Diddy bo ob tem moralpla-čati vse sodne stroške ter preživnino, ki jo dolguje za nazaj. Po poročanju ameriškega časnika New York Post je tiskovni predstavnik glasbenega zvezdnika izjavil, da se P. Diddy namerava pritožiti na odločitev sodišča. Po navedbah spletnega portala E!Online je Hylton-Brimova frizerka hip hop glasbenikov, njeni letni dohodki pa naj bi znašali okoli 400.000 dolarjev.
Sončna očala tudi za pse
Los Angeles (STA/Tanjug) - Lastniki psov lahko na spletnem naslovu dogstory.net kupijo sončna očala tudi za svoje hišne ljubljenčke. »Doglas so zaščitna sončna očala, namenjena psom. Očala varujejo njihove oči pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki in pred nevarnimi predmeti. Oblikovalka je svoj prvi par očal izdelala za svojega psa, kije bil hiperalergi-čen na dnevno svetlobo in ni želel na sprehod niti po najblažjem soncu,«piše na spletni strani. Povpraševanje po očalih za pse hitro raste, predvsem za tiste, ki sodelujejo pri reševalnih akcijah. »Po tragičnih dogodkih 11. septembra 2001 v New Yorku so skoraj vsi reševalni psi med iskanjem preživelih nosili zaščitna očala,« je še zapisano na spletni strani.
Lujzek • Dober den vsoki den
Kak čista zagvišno že vsi vete, smo se ob kunci prejšnjega tjedna skoro vsi prebivalci totega sveta, še posebno pa katoličani, poslovli od svetega očeta papeža Janeza Pavla drugega. Celi svet mu je v dnevih žalovanja in ob pogrebi priznal, da je bija resnično prvi človik sveta, ki ga bo žmetno zameja kerikoli verski ali pa posvetni poglavor. Tudi v Sloveniji je bija na obiski in se pred tem med prvimi zav-zeja za samostojno Slovenijo. Jegove besede: »Papež ma vas rad,« so se zapisale v zgodovino vseh, ki verjejo ali pa ne verjejo v Boga. Ne ve se še, kdo bo novi popež, ve pa se, da bo žmetno zameja dosedonjega šefa rojenega na Poljskem. Je-gova smrt je živi dokoz, da se kunci živleja nemremo izogniti, saj se teta Matilda, kak pro-vimo smrti, ne do podkupiti ali kak drgačik prepričati, da bi se lehko izognoli jeni ostri kosi, ki vsokega vlovi in pokosi. Je pač tak, da bomo enkrat
vsi vmrli, mogoče jaz tudi«.
Pa se obrnimo od smrti k živleji, k veselji in trpleji: V vlo-di nič novega in posebnega, če ne upoštevlemo kadrovskih zamenjov. To je bilo itak predvideno, saj si vsoka nova vlo-da izbere svoje nove ministre, ministrante, azilante in prevarante, samo državlonov in državlank si nemre zamejati. Glih zaj poslušam po radii peripetije o belih malo boj »zapečenih« šolarih v osnovni šoli Bršlin. Jihovi starši in oblost si nemrejo zgučati kaj in kak se naj vičijo deca obeh forb. To je pravzaprav žalostno, saj deca ob vsem tem neso nič krivi, če glih so od cajta do cajta obojni višivi. S svojimi starši vred, ki bi vsi radi lizali samo med.
Zaj pa še nekaj za kunec prej, kak da zazvuni zvunec: bodite dobri, pridni kak bobri, ki na rekah jezove gradijo in za svoj naraščaj skrbijo. Te pa srečno in naj vam toto mojo pismo naj nede preveč tečno! Pište mi kaj za naprej in za nazaj. Lehko hvolite in šimflete, samo naj bo resnica, za kero se zavzemle tudi moja Mica.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-IO^Smhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 16. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
NEDELJA, 17. aprila:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30,
10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Zmago Šalamun). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Popularnih 10 Radia Ptuj (David Breznik, ponovitev). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
PONEDELJEK, 18. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 9.00 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Izziv podjetništva. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 15.10 Danes na Ljubljanski borzi. 17.30 POROČILA.
18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Zmago Šalamun, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
TOREK, 19. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (JUTRANJI PROGRAM). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.15 Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum).
SREDA, 20. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 AVTORADIO. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum).
ČETRTEK, 21. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45_ Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Skrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠpORT. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA.
18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum).
PETEK, 22. aprila:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.10 Evropa v enem tednu (BBC). 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Čas mineva tako hitro, vi pa imate v sebi občutek, da ste tako zelo počasni. Vsekakor je težko narediti vse, kar bi si želeli, si pa še vedno lahko prizadevate storiti največ, kar je v vaši moči. Ta moč pa je še kako raztegljiva.
BIK
Ne boste ravno najbolj zadovoljni s tistim, kar ste opravili. Sicer boste kar precej krivde pripisovali okolju, ki vam po vašem ni bilo naklonjeno, a na skrivaj si boste seveda na jasnem, da je bila težava predvsem v vas.
DVOJČKA
, Čudoviti dnevi so pred vami. J Deležni boste prijaznosti in velikodušnosti, ki si jih niti predstavljati ne morete. Pri vsem tem pa ni dobro, da vse preveč veste že v naprej, ker potem ne bi bilo presenečenja. Zamižite in potem se bo zgodilo.
RAK
Vaši najdražji venomer obljubljajo, da se bo tokrat zagotovo zgodilo, potem pa vedno pogrnejo. Nikoli se jim ne posreči. Ne veste več, kaj bi si sploh mislili. Vsekakor so nerode, po drugi strani pa so vam ravno zato tako ljubi.
LEV
Neka dolgotrajna skrb ali pa težava še ne bo šla iz vašega poslovnega življenja, boste pa zato imeli srečo pri sklepanju novih ugovor oziroma dogovorov. Ne bi bilo slabo, če bi pri tem prisluhnili mlajši osebi.
DEVICA
spremembe, ki se bodo dogajale v vaši partnerski ali ljubezenski zvezi, ne boste mogli kaj dosti vplivati, lahko boste samo opazovali dogajanja okoli vas. Prepustite vse času, da opravi svoje. Splošno počutje se vam bo izboljšalo.
TEHTNICA
Pri poslovnih zadevah dobro premislite, kaj je potrebno posodobiti, popraviti, izboljšati in šele nato začnite uvajati novosti v delovnem okolju. V prvi polovici tedna se boste dogovarjali glede novih poslovnih zadev, s podpisi pogodb pa le še počakajte.
ŠKORPIJON
Resni in zamišljeni boste, toda to je tudi najboljši temelj za velike dosežke, ki jih imate v mislih. Zbrano pojdite do cilja, naj vas nič ne odvrne od tega. V soboto vas čaka zelo prijetno in romantično doživetje.
STRELEC
Človek kar težko verjame. Nekaj mu je na dosegu roke, potem pa se nenadoma izmuzne in spet je treba iti od začetka. Temu se lahko reče tudi smola, a tudi nezbranost in površnost.
KOZOROG
Zaradi dogodka, ki se mu bo pripetil, se bo vaš partner kar precej ustrašil. Razložiti mu boste morali, da dogodek ne pomeni nič hudega, da je povsem običajen. K sreči vam bo verjel, boste pa precej v dvomih, ali ste s tem prepričali tudi sebe.
VODNAR
Kaj vam pomaga vaša samozavest, če bo vaš sodelavec prestrašen in prepričan, da se vama projekt ne bo posrečil. Vsekakor boste morali biti pri svojih izjavah in pogovorih zelo prepričljivi. Ne smete obupati.
RIBI
Sodelavec bo povedal zelo prepričljivo zgodbo glede vašega projekta in postavil na laž tako vaše mnenje kot mnenje vseh, ki so govorili drugače. Sprva boste sicer osupnili, a potem boste ugotovili, da ima tudi njegova pripoved marsikakšno luknjo.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
Sale
PREPOVEDANO
»Mladenič, ali kdaj odidete z dekleti v družbo in se zabavate?« vpraša psihiater svojega pacienta.
"Ne, nikoli!"
"Pa bi to želeli?"
"Seveda!"
"Zakaj pa tega ne uresničite?"
"Ker me žena ne pusti." RAZVAJENA
Mati je peljala otroka v živalski vrst. Ko sta šla mimo ograde, je sinko vprašal:
"Mami, kdo pa je to?"
"To je ameriški bizon!" mu je pojasnila.
"Kaj pa je tista dolga cevka pod njegovim trebuhom?" je spet vprašal sinko.
"Matije zardela in rekla: "Ah, to ni nič!" Od zadaj seje oglasil starejši gospod, ki je poslušal pogovor mame s sinom:
"Ja, gospa, če to ni za vas nič, potem ste pa res razvajeni!"
ARHITEKT
Ginekolog je pregledal mlado žensko in vprašal:
"Kaj pa je vaš mož po poklicu?" "Arhitekt!"
"Potem mu pa čestitajte! Uspešno je položil temeljni kamen za vajino otroško sobo!"
ODMEV
Planinec si je pred planinsko kočo naročil kozarec kuhanega vina, natakar pa mu je prinesel štiri kozarce.
"Saj sem naročil le enega!" je protestiral planinec.
"Oh, oprostite, spet ta odmev!" se je opravičil natakar. NA OBISKU
Frizer v manjšem kraju je vprašal neznanca: "Ste tu na obisku?" "Ne, prišel sem se obriti!" ŽIVALSKI VRT
Sonja je rekla prijateljici Mateji:
"Svojega moža sem spoznala v živalskem vrtu."
"In kako si ga dobila ven?"
Ustvarjalčki
Peljite katerokoli vznemirljivo Astro na poskusno vožnjo 15. in 16. aprila in spoznajte njene odlične vozne lastnosti! Navdušila vas bo tako športna Astra GTC, Astra s petimi vrati kot tudi prostorna Astra karavan. Izkoristite tudi prihranek 300.000 SIT in možnost zamenjave Staro za novo.
AVTOHI^A HVAIFC lovrenQkn reQtn 3 2325 Kidriřevo 02/ 796 33 31
Otroci ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izre žite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TED NIK PTUJ, RAIČEVA 6 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med pri spelimi rešitvami bomc izžrebali enega ustvarjal čka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karan tanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 19 aprila in ne pozabite pri pisati svojega imena in naslova!
Izžrebanec ustvarjal čkov iz 20. številke Šta jerskega tednika je:
Matic Pihler, Grajen ščak 40, 2250 Ptuj.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajen cu, ki bo knjigo prejel po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KAHAMTAUIJA
tf^viiAčm mm^m
vemo poJine^A ^umA zAvçAkéep!
LUBLJAUAt btc, hala a NOVO MESTO: BTC NOVO MESTC

Lio+ûri Hvû cvû+illzi c+o anolziO
DORRODOSLT NA 2. VLAK ZVESTOBE!
V SOBOTO. 21. MATA 200^
"'^DIOPTUJ
TEDNIK



Na vlak zvestobe bomo z žrebom povabili bralce, ki bodo odgovorili na vprašanja v tej in naslednjih številkah Štajerskega tednika. Danes vas vprašujemo, ali menite
□	da so novinarji Štajerskega tednika pri pisanju nepristranski
□	da sn novinarii Štaierskeaa tednika nri nisaniu nristranski
Ime in priimek:
Kupon nalepite na dopisnico in jo do srede pošljite na naslov:
Rsrlin-Tprlnil^ Ptiii n n QR Rqíppvíi iilio^ R 99^0 Pfiii	noKo^niu: (tiioKcUo/^o foriniuo
NA VLAK ZVESTOBE SO POVABUENI: Ivan Primožič, Kicar 13/a. 2250 Ptuj, Ema Kolarič, Podgorci 87/b, 2273 Podgorci, Rudolf Brunčič, Prečna ulica 9, 2327 Rače, Neža Flajšman, Dolič 32, 2253 Destrnik, Irena Krajne, Slovenja vas 27/a, 2251 Ptuj, Jožica Sluga, Pobrežje 19, 2284 Videm pri Ptuju, Srečko Vute, Sp. Leskovec 4, 2285 Zg. Leskovec, Milka Petek, Dornava 140/a, 2252 Dornava Helena Kirbiš, Cirkovce 56, 2326 Cirkovce, Marija Marin, Cvetkovci 30/a, 2273 Podgorci. Zlatko Čuš, Kicar 119/b, 2250 Ptuj, Anton Topolovec, Strnišče 7/a, 2325 Kidričevo, Branko Skok, Gorišnica 165, 2272 Gorišnica, Ivan Vesenjak, Mihovci 79, 2274 Velika Nedelja, Terezija Munda, Polenci 25, 2257 Polenšak, Terezija Macun, Podvinci 108, 2250 Ptuj, Majda Kokol, Lasigovci 10/a 2257 Polenšak, Jožefa Plohi, Rucmanci 48, 2258 Sv. Tomaž, Vladimir Bregovič, Goričak 4, 2283 Zavrč, Marija Leskovar, Kajuhova 11, 2325 Kidričevo, Jasna Mlakar, Tržeč 31/a, 2284 Videm pri Ptuju, Mojca Mlinarič, Ferkova 18, 2000 Maribor, Janko Štumberger, Hrastovec 107, 2283 Zavrč, Helena Horvat, Gregorčičev drevored 2, 2250 Ptuj, Ivan Turnšek, Golobova 3, 2250 Ptuj, Uljana
I ociolr DoničAa OQ/o OOQCTn I oclrrkwoo Mopiio ]it\Ar\r^ RiiLrrti#oi QO/o OOQ1 ^y|'lplrrtwr>■ RponLrrk Qi+op l^iinnrtfo 171; OQOi; l^irlpi^^owrt
IMaročite
v
Štajerski________
Vsak naročnik dobi:
-	200/0 popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (IV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
_ rk/^c+no	no rlr»m
NaroČite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju
AER0BIKE
z brezplačno prilogo pologa: TV okno -
48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
l'y CAT^ptQ tqViqat^p in OflQchpl


Ime in priimek: Naslov:_
Davčna številka:
Datum naročila:
RADIO TEDNIK Ptuj d.o Raičeva 6
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja
C T3-rloViirk fov Tv-rorflorl rlrvrfninni o at" Ç1 rkiT-oniii in T\n cat-o+ii
Štajerski
TËIINIK

AERèBIKE
Ta teden preimf osem brezpiač"
aprnhîU^^^^H^





Ponudba velja za omejeno količino vozil. Cenitev poteka po sistemu Eurotax. Slika lahko prikazuje opremo, ki ni standardni
Ptuj • Maya Maya za Unicef
"Stori dobro delo, pomagaj"
V trgovinah Maya Maya po celi Sloveniji poteka v sodelovanju z Unicefom Slovenija v aprilu humanitarna akcija zbiranja oblačil pod naslovom "Stori dobro delo, pomagaj."
Foto: Črtomir Goznik
Vsakega, ki bo podaril oblačilo v dobrem stanju in očiščeno, bodo nagradili s 30-odstotnim popustom pri nakupu novega oblačila.
Ptujska trgovina Maya Maya ima sedež v Murkovi ulici 4, kjer zbirajo oblačila, namenjena otrokom in mladostnikom brez starševske oskrbe, ki živijo v institucijah v Bosni in Hercegovini. Unicef Slovenije bo poskrbel, da bodo zbrana oblačila prišla do otrok, ki jih potrebujejo. Kot je povedala poslovodki-nja ptujske trgovine Ivanka Ornik, sprejemajo oblačila,
Prejeli smo
"Bodo Duhovi ostali brez hiše?"
(Odgovor na sestavek v Štajerskem tedniku, petek, 8. aprila 2005, stran 27)
V naši Skupini podjetij s pozornostjo izgrajujemo medsebojno povezanost poslovnih funkcij in življenja v okolju, zato smo izjemno presenečeni nad enostranskim prikazom zgodbe družine Duh iz Dravinjskega vrha v Štajerskem tedniku. Vedno smo tudi pripravljeni na dialog in bi na vprašanje novinarke, če bi jih ta na nas naslovila, seveda tudi dali odgovore. Pričakovali bi namreč vsaj toliko novinarske profesionalnosti in uredniške razsodnosti, da bi Štajerski tednik zgodbo predstavil tudi z dejstvi, ki so bistvena za urejanje stanovanjskega vprašanja družine Duh. Ta pa so zaradi senzacionalistič-nega javnega poigravanja s človeško izjemno občutljivim odnosom družine Duh do uveljavljanja stanovanjske pravice, do česar nismo nikoli bili ravnodušni, iz zgodbe enostavno izpuščena. Zato članek bralce Štajerskega tednika zavaja s poigravanjem pisanja. Enostranska socialna in občutljiva zgodba namreč prikaže tegobe in stiske družine Duh, zanemari vse druge okoliščine in črno belo trka zgolj na človeška čustva
ki so v dobrem stanju in očiščena. Vsakemu, ki prinese oblačilo, ob nakupu novega oblačila obračunajo 30-odstotni popust. Trgovine Maya Maya s tem, ko omogočajo popust pri nakupu novih oblačil, ob humanitarnem poslanstvu, spodbujajo tudi čiščenje omar. Maya Maya sodeluje z Unicefom Slovenija tudi pri nakupu majic, pri čemer vsak kupec ob nakupu majice da-
ruje 1000 tolarjev za nakup koze, ki bodo otrokom na ogroženih območjih in njihovim družinam omogočile preživetje. Sir in mleko bosta obogatila prehrano otrok. Naredimo nekaj za otroke tega sveta, zato ni zgolj fraza, je poziv k dobrim delom, ki bodo omogočila preživetje tisočim in tisočim otrokom na ogroženih območjih širom po svetu.
MG
Hrastovec • Praznovanje 1. aprila
Dan šaljivcev v zavodu
V Zavodu Hrastovec-Trate se vsako leto poleg drugih praznikov spominjo tudi na 1. april, dan šaljivcev.
Nekaj študentov fakultete za socialno delo je preživelo cel marec v Zavodu, kjer so opravljali obvezno študijsko prakso, ki so jo zaključili s praznovanjem prvega aprila, katerega namen je bil prispevati k sproščenemu vzdušju, izražanju pozitivnih emocij, zabavi ... Praznovanje se je pričelo z obiskom kantavtor-ja Milana Pečovnika - Pidžija. 1. aprila so potekale različne
delavnice, ki so jih izvajale študentke fakultete za socialno delo. V popoldanskem času je nastopil mladi kan-tavtor Tadej Vesenjak in njegovi prijatelji ter . Tadej je po nastopu povedal, da je ob nastopu v Zavodu dobil vtis, kot bi pel celemu stadionu, kar so sanje vsakega glasbenika. Nastopila je tudi skupina Bobnars United-Bu, ki nastopi vsako leto. Izvajajo pa afri-
ško in latinsko-ameriško etno glasbo. Ob koncu je nastopila tudi mlada rock skupina Granna iz Maribora. Praznovanje so zaključili v torek, 5. aprila, z nastopom skupine Rock'n'band. skratka cilj delavnic je bil dosežen, saj so bili stanovalci Zavoda srečni, nekaj se je dogajalo in bili so v središču pozornosti vseh zunanjih obiskovalcev.
Zmago Šalamun
Stanovalci so ustvarjali v raznih delavnicah.
in obtožuje vse druge brez kakršnegakoli dokaza in predvsem brez kakršnekoli želje prikazati tudi drugo stran dogajanja.
Tako v Kmetijskem kombinatu Ptuj do leta 2002 kot v Perutnini Ptuj po pripojitvi Kmetijskega Kombinata po tem času so vrata za reševanje vseh odprtih vprašanj zainteresiranih partnerjev ali posameznikov vedno odprta. Tako je tudi v primeru Duhovih. Takoj, ko je sodišče leta 2003 ugodilo zahtevku denacionalizacijskega upravičenca in mu vrnilo v last sporno hišo, so naši pravniki skupaj z odvetnikom Duhovih začeli iskati najboljšo pot za uveljavljanje njihovih pravic in reševanje zapleta, v katerem so se znašli. Zagotavljamo namreč lahko, da, podobno kot številne druge primere, tudi njihovo socialno vprašanje rešujemo s posebno pozornostjo in z občutkom za urejanje zadeve, ki neposredno vpliva na njihovo reševanje stanovanjskega vprašanja. Družbena odgovornost, zavedanje, da so odnosi, ki jih izgrajujemo z okoljem, v katerem živi večina naših sodelavcev, je bistvenega pomena tudi za naše poslovanje in je ena od dolgoročnih prioritet celotne Skupine podjetij Perutnine Ptuj.
Kmetijski kombinat Ptuj je v svojem poslovanju dosledno spoštoval zakonodajo, ki je postavljala temeljne ok-
virje izvajanja posameznih poslovnih funkcij. Zaradi izjemne širine področij, s katerimi se je ukvarjal, in zaradi svoje razprostranjenosti na širšem območju Ptuja sta nas še posebej temeljito tangirala dva zakona, ki sta na začetku 90. let prejšnjega stoletja bistveno posegla v uveljavljanje pravic ljudi - občanov, ki so imeli kakršnokoli povezavo s Kmetijskim Kombinatom Ptuj, naših sodelavcev, pa tudi mnogo širše v usode večine državljanov. Gre za Stanovanjski zakon in za Zakon o denacionalizaciji. Oba sta odločilno vplivala na primer urejanja stanovanjskega vprašanja družine Duh.
Po stanovanjskem zakonu je Kmetijski Kombinat Ptuj namesto, da bi hišo na Dravinjskem vrhu 44 prenesel na Stanovanjski sklad RS, ugodil želji Duhovih in hišo prodal njim. Vrednost, ki je bila ocenjena in znižana po določilih tako imenovanega stanovanjskega zakona, je znašala okrog 760 tisoč tolarjev in po plačilu desetin so se Duhovi odločili, da bodo razliko odplačevali v naslednjih 20 letih. Mesečni obrok naj bi torej znašal okrog 3 tisočake, vendar pa tovrstnih natančnih podatkov nimamo, saj naj bi Duhovi to plačevali Slovenski odškodninski družbi, kakor je določil zakon. Reportaža v Štajerskem tedniku sicer ne pove, kakšen je status in kakšen je sedanji status plačil Duhovih slovenski odškodninski družbi, kakor tudi, kljub citiranju pogodbe, zamolči vrednost,
po kateri naj bi bili Duhovi kupili stanovanjsko hišo. V pogodbi je bilo tudi določilo, ki je bilo bistveni sestavni del vsake pogodbe, s katero smo v tistem času v Kmetijskem kombinatu Ptuj urejali uresničevanje stanovanjskega zakona. Gre za člen, ki je določal, da bo v primeru dena-cionalizacijskega zahtevka za posamezne nepremičnine ali lokacije pogodba prenehala veljati.
Prav to se je namreč zgodilo z lokacijo, ki zajema tudi Duhovo prebivališče. Zaradi tega so od takrat, ko je bila stavba vrnjena denaciona-lizacijskemu upravičencu, upravičeni do vračila vsega, kar so kadarkoli vplačali na račun kupnine, seveda v obliki revaloriziranih vrednosti. Vendar nam nikoli, tudi v času terenskega ogleda lokacije, niso dali priložnosti, da jim predstavimo možnosti in pravice, ki jim gredo. Vloge njihovega odvetnika pa preprosto ne moremo prevzeti tudi zato, ker že imajo svojega.
Duhovi tako v bistvu niso izgubili ničesar. Pozitivna zakonodaja jim namreč ne zagotavlja zgolj vračila celotnega in revaloriziranega zneska, ki so ga vplačali bodisi Slovenski odškodninski družbi bodisi Kmetijskemu kombinatu Ptuj, ampak tudi vlaganja v stanovanjski objekt. V ničemer tudi ni ogrožena njihova stanovanjska pravica. Le najemno razmerje z lastnikom, ki je hišo z zemljiščem dobil nazaj v denacionalizacijskem po-
stopku, naj sklenejo. Zakon o denacionalizaciji namreč v ureditev tovrstnih razmerij zavezuje denacionalizacij-ske upravičence. Če pa tega ne želijo ali morejo storiti, pa morajo prebivalcem v takih primerih zagotoviti nadomestno stanovanje. S tem, ko Duhovi zavračajo sklenitev najemne pogodbe za hišo z lastnikom, ki je nepremičnino dobil v last v denacionalizacijskem postopku, tvegajo izgubo stanovanjske pravice. Tudi to, sicer občutljivo informacijo, smo jim želeli večkrat pojasniti, kljub temu da ne opravljamo njihove odvetniške vloge, vendar naša pojasnila vztrajno zavračajo.
V Sloveniji poznamo veliko primerov, v katerih je Zakon o denacionalizaciji, ki je na eni strani popravljal neke krivice iz preteklosti, na drugi strani povzročil številne nove krivice. Na to pa je imel vpliv samo zakonodajalec in niti v Kmetijskem kombinatu Ptuj niti v drugih gospodarskih družbah nismo imeli nobenih možnosti, da vplivamo na izvajanje Zakona o denacionalizaciji, še manj na njegovo spreminjanje. Človeško sočustvujemo z družino Duh, ki so v hiši preživljali desetletja, vendar pa jim drugače kot z nasvetom, da so tudi sami odgovorni za spoštovanje zakonskih predpisov, preprosto ne moremo pomagati. Smo se pa pripravljeni angažirati pri vseh postopkih, ki jim bodo omogočili, da pridejo do sredstev, ki so jih že oddvojili za možnost olastninjenja, ki jo je na-
kazoval Stanovanjski zakon. Zakon o denacionalizaciji je pač nadrejen stanovanjskemu, na to pa Kmetijski kombinat Ptuj niti nobeno drugo podjetje v preteklosti niti danes nima nobenega vpliva.
Z upoštevanjem teh dejstev je vznemirjenje, ki ga je spodbudila reportaža v Štajerskem tedniku seveda postavljeno v drugačno luč. Družino Duh bomo še naprej podpirali pri uveljavljanju njihovih pravic in jim svetovali pri urejanju stanovanjskega vprašanja. Naša vrata in znanja ter strokovna usposobljenost vseh naših sodelavcev so jim vedno na razpolago. Le priložnost za to naj nam dajo in se sprijaznijo vsaj z ugotovitvijo, da v podjetjih ne moremo spreminjati zakonov, ki jih sprejema slovenski parlament. Zavedamo se, da gre pri reševanju stanovanjskih vprašanj za eno od najbolj občutljivih in čustveno intenzivnih področij vsake družine. Pri tem se zavzemamo za to, da bi tudi Duhovim uredili to področje v skladu s stanovanjskimi normami v Sloveniji, doseženim standardom in krajevnimi pričakovanji, vendarpa v podjetjih ne moremo vedno prevzemati odgovornosti, ki so zaupane posameznim javnim službam. Še manj pa lahko po svoje urejamo predpise, ki jih sprejema državni zbor RS.
Mag. Alojz Erlač, izvršilni direktor PP
Foto: ZS
Lecot, d. o. o. - Vse na enem mestu
Kakovostno pranje avtomobila že za tisočaka
Podjetje Lecot se ukvarja z opremljanjem in generalnim servisiranjem avtopralnic, v lasti pa ima tudi tri svoje avtopralnice, in sicer v Mariboru v Intereuropi na Tržaški cesti 53 in na Ptuju, v Rajšpovi ulici 22 (v bližini gostilne Medaljon).
Kot je med pogovorom povedal direktor podjetja Tone Lončarič, se je za samostojno podjetni{ko pot odlo~il pred desetimi leti. »Najprej bi bilo zanimivo pojasniti, kako smo pri{li do imena na{ega podjetja, torej imena Lecot. Ker se ukvarjamo s ~isto~o, imamo v sredini imena eco, črki l in t pa sta začetnici mojega imena in priimka. Pred desetimi leti za~eta podjetniška pot je bila usmerjena v prodajo, montažo, servis in generalno obnovo avtopralnic. Ker prodaja ni bila kontinuirana, smo se odlo~ili za ureditev lastne avtopralnice v mariborski Intereuropi. Trg, ki ga danes pokrivamo s prodajo pralnic, se je hitro raz{iril po vsej Sloveniji. S~asoma pa smo uspeli prodreti tudi na Hrva{ko in v Bosno. V Sloveniji smo doslej montirali 34 avtopralnic, od tega jih je 11 na Istrabenzovih ~rpal-kah,« pojasnjuje Tone Lončarič.
Kot smo že omenili, ima Lecot svoji avtopralnici za osebna in tovorna vozila tudi na Ptuju, v Raj{-
Avtopralnica osebnih in tovornih vozil Lecot v Rajšpovi ulici 22 na Ptuju.
povi ulici 22. Kot zagotavlja gospod Lončarič, vam osebni avtomobil v njihovi pralnici o~istijo za samo tiso~ tolarjev. »Za tiso~aka na{im strankam nudimo najkvalitetnej{o obliko pranja. To pomeni, da opravimo temeljito predpranje, talno pranje, regeneracijo in kompletno pranje z aktivno peno in voskom. Zraven tega pa na{im strankam brezplačno podarimo žeton za sesalec in jim omogočimo pet minut brezplačnega sesanja. V kolikor pa stranka želi, da avtomobil posesa na{ uslužbenec, uslugo seveda zaračunamo. Na{im strankam smo v avtopralnici v Raj{povi ulici na voljo med 7. in 18. uro med delavniki, ob sobotah pa delamo od 7.
ure zjutraj do prve popoldan,« je razložil Lončarič in dodal, da poleg vsega omenjenega podjetje Lecot nudi tudi vrhunsko avtokozmetiko in čistila znamke Sonax ter nove avtopralnice Karcher.
In kak{ni so načrti za v bodoče? »Trenutno smo v podjetju v zaključni fazi urejanja pralnice za PVC embalažo, ki bo v mariborskem TAM-u,« je {e povedal direktor podjetja Lecot d.o.o. Tone Lončarič in pogovor zaključil z mislijo, da ni dobro, če želi{ naenkrat doseči preveč. »Najzanimive-j{a stvar v življenju kakega človeka so neuspehi. Ti so dokaz, da je ho- „ tel prerasti samega sebe.« Ï
Z gradnjo, nakupom ali prenovo doma. Naši izkušeni svetovalci vam bodo pomagali pri izdelavi finančnega načrta, ki bo z ugodnim kreditiranjem prilagojen vašim finančnim zmožnostim.
Nekaj našili ugodnosti, kijih ne gre spregledati:
•	možna daljša doba odplačevanja - do 25 let
•	brezplačno strokovno individualno svetovanje, tudi na vašem domu
•	nakazilo gotovine brez dokazil (predračunov ali računov)
•	zavarovanje kredita s hipoteko
•	dolgoletne izkušnje na evropskem trgu
Odlikuje nas prilagajanje željam vsakega posameznika. Naj bo vaš dom narejen po meri.
PE MARIBOR, Titova 8, 02/235 29 30 Delovni čas: pon. - pet. od 9. do 17. ure
y J ^^ MODRA Številka ^^^^^^^
(((• 080 I802J
SÍWKASSE
Drugačna banka

iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.si!
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj, d.o.o.,
Raičeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
iUlale oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 34 10,
po faxu 02 749 34 35, ail po elektronski pošti justina.lali@radio-tednik.si.
^^	oglasi, označeni s to ikono,
^^	80 Objavljeni tudi na
spletnem mestu www.izberi.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogiaševanega predmeta aii storitve.
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56/b, tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
GSM- IN RTV-servis, baterije, slo meniji, dekodiranje, playstation, mobi paketi in naro~ni{ka razmerja. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 111 a, pri gostilni Mark 69. Tel. 041 677 507.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187.
33 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250-933.

ŽALUZIJE, lamelne zavese in tes-njenje oken in vrat s silikonskimi tesnili. Hi{ni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
^ÍASř^
IZVAJAMO vsa krovsko, kleparska in tesarka dela. Priporo~amo kritine Tondach, Jungmeier, Pflei-derer, Creaton, Bramac, Benders ter plo~evinaste kritine Decra in Gerard. Janez Lah, s. p., Mezgov-ci ob Pesnici 70 c, 2252 Doranva. Tel. 041 375-838.
}
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elektri~-nih in{talacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tu{ek, s. p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podalj{evanje las. Brigita Pu{nik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61, 779 22 61.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagi~, s. p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
POSEZONSKA RAZPRODAJA artiklov lastne proizvodnje v prodajalni AP-TVI. Na vse artikle lastne proizvodnje nudimo 30 % popust. Razprodaja se pri~ne 4. aprila in traja do 30. aprila 2005 oz. do razprodaje zalog. Inf. na tel. 02 794-41-01.
NOVO! PILATES in AEROBIKA vsak torek in ~etrtek ob 18h pod strokovnim vodstvom Bodifit inštruktorjev v Stari steklarski delavnici (Slovenski trg 1) na Ptuju. Info: 041 438 448, www.bodifit.net
AMBIOR, d. o. o. Bioresonanca z BIT aparatom-u~inkovito in enostavno pomagamo pri izbolj{anju imunskega sistema, alergijah, astmi, nevrodermitisu, revmi, kron. utrujenosti, kron. bole~inah, depresijah _ Homeopatija - obravnava celotne osebnosti in njenih bolezni, kot samostojna metoda ali v kombinaciji z bioresonanco. Biosfera aparat - polnjenje z bio-elektriko za ve~ bolj{ega po~utja. Per{onova ul. 50, Ptuj. Tel: 02/771 13 58, 040/742 758
NUDIM INŠTRUKCIJE iz matematike. Aksiom, Tea Stefanović, s. p., Kraigherjeva ulica 24, Ptuj. Tel. 031 371-187._
ŽIČNE MREŽE ZA OGRAJE: akcijska prodaja zelo kvalitetno cinkanih in plastificiranih mrež, razli~nih vi{in in gostote, po posebno ugodnih cenah: CINKANE od 239,00 SIT/m2 naprej; PLASTIFICIRANE od 348,00 SIT/m2 naprej - 10 LET GARANCIJE! Npr.: Cn rola: 25 m x 1 m za 5.975,00 SIT z DDV! Pohitite, akcija velja do razprodaje zalog! Tel: 778 87 51, (od 7.-17., sobota do 12. ure). Ži~no pletarstvo Rogina, s. p.,Raj{pova ul. 15, PTUJ (biv{i Agis)._
OGRAJE ROGINA, s. p., Raj{pova ul. 15, Ptuj, tel: 02/ 778-87-51, fax: 02/ 748-16-81, www.zicno-plet-rogina.si. IZDELAVA IN MONTAŽA (na klju~) RAZNOVRSTNIH OGRAJ, VRAT (drsnih, krilnih) z daljinskim elektro pogonom ^ Novo: PANELNE OGRAJE v barvi po želji!_
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647-234, tinlesasiol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljenja, prodajajo. Vzrejali{~e nesnic Sor{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor, obra~alnik, bo~no koso in ostale kmetijske priklju~ke. Tel. 041 579-539._
KUPIM bikce simentalce za nadaljnjo rejo in težjo neplodno kravo. Tel. 041 263-537.
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, zagotovljena takoj{nja nesnost, možna dostava. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
KROMPIR, primeren za nadaljnjo sajenje, ugodno prodam. Tel. 031 672-068.
PRODAM bukova drva: Tel. 031 623-356.
NESNICE rjave, ~rne, stare 14 tednov, prodam 600 SIT, dostava na dom. Mar~i~, Staro{ince 39, tel. 792-35-71._
PRODAM spalnico, pre{o in lu{~-ilec in drobilec za koruzo. Tel. 041 816-411._
PRODAM SENO v {tirioglatih balah. Tel. 757-08-41._
PRODAM traktor IMT 539 in nakla-dalko SIP 16. Tel. 041 565-005.
PRODAM jagnjeta, ovce za pleme ali zakol - JSR pasme A-kontrole. Tel. 02/ 761-02-41.
SEMENSKI krompir, lanski uvoz, diseree in sante Bio in 6-redno sejal-nico prodam. Tel. 02 790-72-21.
PURANE 6-tedenske za nadaljnjo rejo prodajajo, možna dostava, Re{ek, Star{e 23, tel. 688-13-81 ali
040	531-246._
PRODAM pra{i~a od 100 do 130 kg. Tel. 790-14-91._
SAMONAKLADALNO prikolico SIP in bo~no traktorsko kosilnico ugodno prodam. Tel. 041 809-381._
PRODAM kobilo haflinger, ujahano, staro 6 let, in dve žrebici haflinger, stari dve leti. Tel. 773-09-41._
PRODAM kostanjeve hlode za sohe ali kolje. Tel. 031 547-774._
PRODAM oves. Prvenci 15.
KUPIM samonakladalko SIP 16, travni{ke brane, dvoredno sejalnico OLT za koruzo in moped APN 4. Tel.
041	261-676._
PRODAM visoko brejo telico ali kravo ter 200 kg mlado svinjo. Tel. 757-08-51._
PRODAM slamo v balah in pra{i~a do 120 kg. Tel. 031 742 751._
PRODAM koruzo, lu{~eno ali v storžih, ve~jo koli~ino. Tel. 031 524 969, zjutraj od 7. do 8. ure.
PRODAM cisterno za olje, 2000 l, kovinsko. Tel. 041 421 749.
PRODAM koruznik d = 5 m, v = 2 m, { = 70 cm. Tel. 751 15 91.
PRODAM jedilni krompir. Tel. 031 853-672.
NEPREMIČNINE
sinus ne
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo ve~ pisarni{kih prostorov, skupaj ali po delih, cca. 300 m2 in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali tel. 041 632-836.
PRODAM ve~ gradbenih parcel v izmeri 8-9 arov na Ptuju. Telefon 031/445-448.
LUNA'
MENJALNICE II
Dvoslanovanjska iiiša, Cirim ■ okoliia, 1.1978,300 ni2 bw. povr., CK ■ olje, gosp. posl. 200 iii2, velb pripadajoče zenij. 4400 iii2, UGODNO: 19,5 mio SIT, ogled s UnraHiaml pod šifro 8474 na
www.luna-ml3.si
I02 22 999 22 041 66 28 281
INSA^
" nepremičnine
info: EUROPARK iUlaribor
PRODAiUO Starejšo brunarico na mirni ioicaciji v biižini Clricuian. Parcela meri 1672 m2, primemo
je za nadomestno gradnjo. CENA: 3,500 mio SiT (šifra 710)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s El. s i
MENJAM nelastni{ko 4-sobno stanovanje v Ptuju ali okolici za 1,5- do 2-sobno stanovanje. Tel. 774 14 91.
PRODAM gradbeno parcelo, 23 arov, komunalno urejeno, v Kicarju. Tel. 041 349 004.
DOM in STANOVANJE
NA PTUJU oddam komfortno opremljeno dvosobno stanovanje, pred-pla~ilo in kavcija. Tel. 031 677-514.
GARSONJERO na Ptuju, 25 m2, pritli~je, prodam. Tel. 031 649-980.
V NAJEM DAM VRSTNO hi{o na otoku Viru, povezan z mostom (pri Zadru), 50 m do morja. Tel. 02 745-130, mobi 031 546 518.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
DELO
VOZNI KE C-, E-kategorije za mednarodne prevoze EU zaposlimo zaradi {iritve dejavnosti. Lamotex-pres, Zdravko Lamot, s. p., Ulica Svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629-62-78.
Top 4 parcele: Ptuj, ID105, 750 m2, 4,7 mio; Ptuj, ID106, 950 m2, 4,7 mio; Podvinci, ID339, 808 m2, 4,06 mio; Gori~ak, ID399, 1549 m2, 2 mio . Informacije na 777 77 77, SIRIUS NEP d.d., Trstenjakova 5, Ptuj.
KUPIM dvo- ali trosobno stanovanje na Ptuju v vrednosti do 10 milijonov. Tel. 031 590-636, po 17. uri.
STANOVANJE 125 m2 s parkirnim prostorom v obnovljeni hi{i na Ptuju prodam. Tel. 031 609-885.
STANOVANJSKO hi{o pri Cirkula-nah prodam. Tel. 03 586-25-23 ali 051 348-302.
PRODAM gradbeno parcelo, primerna tudi za vikend, 17 arov, pri Jur{incih. Tel. 02 745-01 30 mobi. 031 546-518.
PRODAM gradbene parcele na Ptuju. Tel. 755-00-01.
GRADBENO parcelo na Ptuju prodam. Tel. 031 683 326.
iPosluhjk Mi M ivdomtm ^k!
RADIOPTUJ
tut á/Uetcc
www.radio-ptuj.si „-ç^^
ZAPOSLIMO SLIKOPLESKARJE in delavce z znanjem del na izolacijskih fasadah. Slikopleskarstvo Toplak, d. o. o., Grajen{~ak 62 a, Ptuj, tel. 041 646-067.
IŠČEMO ŠTUDENTKO, absolventko, za pomo~ v strežbi. Bar Danica Ranfl, s. p., Mo{kanjci 6, tel. 041 345-725.
KAVA BAR 2000, Ziberi Seit, s. p., Vodnikova 2, Ptuj, zaposli dekle v gostinskem lokalu. Tel. 031 200-377.
ZASLUŽITI JE LAHKO, vpra{ajte me, kako. Tel. 041 743-585, Edvard Kurnik, s. p., Na gmajni 29, Orehova vas.
IŠČEMO žensko za oskrbo stare-j{e ženske v no~nem ~asu (od 18. do 6. ure). Tel. 772-80-91.
MOTORNA VOZILA
KUPIM jugo, zastavo 101 ali golf 1-disel. Inf. na tel 041 837-077.
OPEL KADET 1,3, letnik 1987, vozen, neregistriran, prodam. Tel. 041 816-411._
PRODAM moped APN 6 in kolo na motorni pogon Plekser, hitrost 25 km, vozi se ga lahko od 12 let naprej, brez vozni{kega. Tel. 041 385-129.
PRODAM renault twingo 1.2, letnik 2000, bordo rde~e barve, dobro ohranjen. Tel. 041 521 778, po 18. uri.
RAZNO
KUPIM starine: pohi{tvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Pla~am takoj. Tel. 041 897 675 ali 779 50 10._
ČE SI ŽELIŠ ljubezni in si star 70 do 80 let, pridi živet k dobri gospe. Tel. 719-63-69._
IMAŠ 50 do 60 let, si sam? Pridi živet k meni. Imam 49 let. Mobi. 031 451-432._
PRIJETEN 30-letni fant, delaven, skrben, ustvarjalen, i{~e iskreno, preprosto dekle, lahko s kmetije, {e brez otrok. Tel. 041 579-784._
PRODAM sedežno garnituro in dva usnjena fotelja. Tel. 031 583-494.
GARDEROBNO omaro, staro leto dni prodam. Tel. 771 73 01.
PRODAM invalidski vozi~ek. Tel. 031 882 704.
PRODAM aluminijasta plati{~a z letnimi pnevmatikami 195/50 R15 in rotacijsko koso SIP BRK 1350. Vse informacije na tel. 051 413 652, 02 740 83 57.
Petek, 15. april
9.00 Slovenska Bistrica, Cvetlični sejem in Zlata vrtnica 2005 16.00 Ormož, dom kulture, območna revija plesnih skupin, Plesne miga-rije 2005
16.00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, Pravljična ura in ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 Slovenska Bistrica, glasbena šola, nastop pianistov 19.00 Ormož, Mladinski center, potopisni večer 19.30 Ptuj, minoritski samostan, Viktorinov večer, Škof Vovk - velikan
duha v krutih časih, predavatelj dr. Bogdan Kolar 20.00 Ptuj, Kolnkišta, dijaška sekcija KPŠ gosti slovenske dijaške sekcije 20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za izven 20.00 Ptuj, CID, Jazz ve~er
20.00 Slovenska Bistrica, dom Svobode, gledali{ka predstava Werner Schwab
21.00 Središ~e ob Dravi, Bar pub Akcija, koncert Hot shot - Čakovec
Sobota, 16. april
9.00 10.00
15.00 19.00 19.30 19.30
20.00
20.00
Slovenska Bistrica, Cvetli~ni sejem in Zlata vrtnica 2005 do 13.00	ptujski grad, Muzejski vikend za otroke in starše,
Tako so pisali neko~, spoznali in preizkusili boste stara pisala -anti~ne stiluse, kovinska in gosja peresa _ Ptuj, Kolnkišta, Turnir v Unu (enki) SNG MB, Hoffmannove pripovedke, VelDvo, za izven Ptuj, Mestno gledališ~e, Vohlja~, za izven Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, gledališka predstava, Izgubljeni stotak
SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma Drama vikend 8 in izven
SNG MB, Ti nori tenorji, MalOd, za abonma Drama sobota 3 in izven
Nedelja, 17. april
7.00
Hajdina, zbiranje pred šolo, pohod po haloški poti od Leskovca do Podlehnika
Borovci, ribnik, Ribiško tekmovanje med vasmi, prireditev ob 6. ob~inskem prazniku
Markovci, prostori OŠ, informativno predavanje o cestno prometnih predpisih
10.00 do 13.00	ptujski grad, Muzejski vikend za otroke in starše,
Tako so pisali neko~, spoznali in preizkusili boste stara pisala -anti~ne stiluse, kovinska in gosja peresa _ Prvenci, vaški dom, komedija Na kmetih, dramska sekcija KD Podlehnik
Vitomarci, kulturna dvorana, komedija Zadrega za zadrego, igra gledališka skupina KD Skorba
Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Izgubljeni stotak Ptuj, Kolnkišta, projekcija filma, Zgodilo se je ~isto blizu vas
8.00
9.00
17.00
18.00
19.00 20.00
Ponedeljek, 18. april
17.00 Polj~ane, osnovna šola, 25. obmo~na revija otroških folklornih skupin
17.00 Ruše, dom kulture, Obmo~na revija otroških in mladinskih pevskih zborov
17.00 Videm, komedija Mama umrla dvakrat, KD Videm, za ~lane DU Videm in izven
19.30 SNG MB, Krvava svatba, StaDvo, za abonmaje Dijaški 24, 25, 26 in izven
20.00 SNG MB, Enajsti planet, KomOd, za abonma drama 1
KINO Ptuj
15., 16. In 17. april, ob 20.00, Punčka za milijon dolarjev.
KOLOSEJ Maribor
Petek, 15. april, ob 16.20, 18.50, 21.20 in 23.50 Bodi kul. Ob 18.30 in
21.40 Brata v vojni. Ob 15.40, 18.20, 21.00 in 23.45 Prevajalka. Ob 20.40 in 22.40 Jesen prihaja, Dunja moja. Ob 16.50, 20.00 in 23.10 Propad. Ob 19.15 in 21.45 Wicker Park. Ob 16.10, 18.40, 21.10 in 23.40 Constantine. Ob 16.25, 19.00, 21.30 in 23.55 Krog 2. Ob 15.30 in 17.20 Medvedek Pu in Slovon. Ob 16.40 špangleščina. Ob 17.00 Srhljive skrivalnice. Ob 16.30 Popotovanje cesarskega pingvina. Ob 19.10 in 22.00 Punčka za milijon dolarjev. Ob 19.20 in 21.50 Zdravilo za sodobnega moškega. Ob 15.35 in 18.10 Njegovi tastari.
tli)|NTERA
IHTERAlo.o, I Osoinikova3-5 [ 2250 Pruj URL: www.ir?erq.si | E-poîtn: inio@iiîera.5r
ZAPOSLIWIO VODJO PRODAJE
Medse vabimo Itaniiidafa ali kandidatko z:
-	Vil. stopnjo iiohraihe,
-	izkušnjami na svetovaino-prodajnem podrofju,
-	3-5 let delovnih izkušenj,
-	poznavanjem poslovnih protesov v podjetju,
-	dobrimi vodstvenimi sposobnostmi,
-	abvladovonjem Interneta in spletnega komuniciranja,
-	veliko mero sam oin iciativn osti.
Vse zainteresirane kandidate ali kandidatke prosimo, da se nam predstavijo najkasneje do 24.4. Predstavitve bomo sprejemali izkljuiino po elektronski poîti na naslov intQ@intera.sí.
íZDePLSi
izberi.si - Vsesiovensici portai malih oglasov
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brsicanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
g»*" VESTNIK

CSLAS
Ptujska C. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.nniklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	BARVA
AUDI A31,8	1999	1.790.800	KOV. MODRA
BMW 525 TDS	1999	2.750.800	KOV. SIVA
CITROEN XSARA 1,6	2601	1.890.800	SREBRNA
OPEL ASTRA 1,616V LIM.	1999	1.520.800	KOV. BOR. RDEČA
0PELASTRA1,616V,LIM.	2601	1.798.800	KOV. MODRA
0PELVECI1U2.0DIKARAV.	1997	1.250.800	KOV. SVET. MODRA
PEUGEOT 206 1.4 HDI	2003	2.098.800	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.6 RN SCENIC	1996/12	950.800	DELA
RENAULT LAGUNA 1.8 RNKARAV.	1996	750.800	KOV. SIVA
VW POL01.0 SOI	2002	1.950.800	SREBRNA
VW GOLF IV 1.9 TOI UM.	2006	2.190.800	KOV ZELENA
VWG0LFIV1,9TDIKARAV.	2008	1.990.800	MODRA
VW PASSAT 1.0 TOI KARAV.	1999	1.950.800	DELA
VW PASSAT 1,9 TOI UM. 115	2D0D	2.590.800	SREBRNA
VW TRANSPORTER 2,40	1993	998.800	DELA
Na zalogi preko 40 vozil.
Rabljena vozila
		NA
TIP	LETNIK	MESEC
		SAMO
CLIO 1,2/16VBILLAB0NG	2003	28.024 SIT
CLIO 1,5 80 KM BILLA BONG	2003	33.537 SIT
CLIO 1,5/65 KM 5V	2002	32.618 SIT
CLIO BILLA BONG 1,2/16V 5V	2003	28.331 SIT
MEGANE COUPE 1,6E	1998	21.133 SIT
R LAGUNA 1,8 DEDI. KARAVAN	1998	16.080 SIT
R LAGUNA GT1,9 DCI	2003	62.021 SIT
R LAGUNA GT 1,9 DCI 100 EXP	2002	52.832 SIT
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT.	2001	54.823 SIT
R MEGANE EXPRESSION 1,8/1 SV 2003		45.175 SIT
R SAFRANE 2,0	1999	29.566 SIT
R THALIA 1,4/1 SV AIR	2002	19.449 SIT
Testna vozila		
R ESPACE INIT. AVT. 3,0 DCI
SCENIC EXP. CONF. 1.6 LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION
2004 8.750.000 SIT (celotni znesek) 2004 62.174 SIT 2003 64.011 SIT
Vitina mesečnega obroka je izračunana na podiagi {crédita dm mb NOiU 745 na dobo 84 mesecev.
RENAULT
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-	105 točk kontrole na vozilu
-	Tehnična kontrola po 2000 prevoženih kilometrih
-	Pomoč na cesti, vleka ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
[za določena vozila]
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 48; wwwř.petovia-avto.si
POMLADNE UGODNOSTI
V Metalki na Ptuju
•	Ugodna izbira cvetličnih korit, lončkov in podstavkov -10% POPUST
•	Aparati za pranje -10% POPUST
•	Kompostniki - 10% POPUST
EASY
•	Orodje Jt^m^Ù od 199 SIT naprei
•	Akcijska prodaja štedilnikov na trdo gorivo Fekonja -20% POPUST
Slike so simboEične
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj Rogozniška 7, tel: 02/749 I B 00
METALKA^ TRGOVINA
Darko Pintarič s.p., Ob železnici 11, Ptuj GSIVI: 070/791-037, Tel./fax.: 02/783-6591 email: perla1@volja.net
■ Pranje, likanje, sušenje vseh vrst perila -Izposoja prtov
(dnevno, tedensko, mesečno, letn»i)ogodbene stranke)
■Dostava perila
KMDestrih
IZBERITE KAKOVOST! 031/349^43
E
Miran KCHAEK:s.p. Ga^rel 6/a, 2272 C oi Huje ,i
POHIŠTVA
ra pslevice ploiate take
Izkoristite ugodne pogoje pri nalcupu nove Mezde. ■S^^ Ponudba velja za '	Mazdo2
Mazdo3 Mazdo« Mazdo B2500
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Tmionova 1, Itui (ob Maribonki essig, tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI VS DNEH
možnost obročnego odpločilo
UGODNA POSOJILA'
SollSd.0.0. 1 Razlagova 24, Maribor I
M

Prvo polovico plačate takoj,
p lota te ie drugo polovico,
drugo polovico pa čez dve leti, brez obresti!
Avto center SerbÍnekd.o....Zagrebžltaa5, Maribor, tel.: 02/4S-O3S-S0
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis P
Dornava 76a, tel
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 belcontdoo@siol.net vww.belcont.si
Energijsko varčno okno
PVC, LES, ALU.
DANA BESEDA OBVEZUJE
okna	II''
vrata	|i''
senčila	F
strešna okna	f
zimske vrlove	li''
garažna vrata	r
izolacijske steklene fasade in	F industrijska vrata.
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
KURILNEGA OUA		
Telefon:	02 754 00 66 |	
GSM:		04! SS7 SS3 1
Prodaja vozil
/namka	Letnik	Gena	
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.280.000	KOV SV MODRA
FIAT BARCHETIA 1,816V	2000	2.250.000	KOV SREBRNA
CITROEN XSARA 1,41 COUPE	1999	965.000	BELA
VOLKWAGENGOLFIVl,4l6V	1998	1.525.000	KOVZLAIA
VOLKSWAGEN GOLF IV 1,9 SDI	2002	2.360.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA 1,7 DIESa KABAV.	1992	470.000	BELA
RENAUH MEGANE 1,6 E RN SCENIC	1996	1.120.000	BELA
AUDI A6 1,8 T	1997	2.100.000	KOV SREBRNA
TOYOTA COROU 2,0 D4D	2002	2.590.000	KOV SIVA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI KARAVAN 2001		2.690.000	KOV SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 TDI	1998	1.590.000	RDEČA
FIAT STIIO 1,616V	2002	2.230.000	RUMENA
VOLKSWAGEN POlO 1,9 DTF,SET,	1996	725.000	KOV ZELENA
FORD ESCORT 1,616VCLI	1995	575.000	KOV SREBRNA
AUDI A41,6	1999	1.960.000	KOV ČRNA
HYUNDAI lANTRA 1,8 GLS	1995	565.000	ZELENA
FIArPUNT01,2SX	2002	1.240.000	KOV SREBRNA
OPEL ASTRA aUB 1,4 l6V	1999	1.540.000	KOV SREBRNA
FIAT BRAVA 1,2 SX	1999	1.040.000	KOV ZELENA
OPEL ASTRA 1,41 SWraG	1996	660.000	KOV VIŠNJA
RENAU1TR5 CAMPUS	1991	200.000	RDEČA
KIASEPHIA1,5	1999	980.000	KOV PEŠČENA
FIArPUNT0 55S	1997	615.000	KOV 7H,ENA
VOLKSWAGEN POlO 60	1996	840.000	BELA
OPEL ZAHKA 1,8	2000	2.280.000	KOV OT,ENA
DAEWOO NUBIKA WAGON 1,6 SX	1999	1.080.000	KOV VIŠNJA
RENAUirCU01,2BEB0P	1996	560.000	KOV ČRNA
FORD-D ESCORT 1,4 a	1995	560.000	KOV MODRA
OPEL ASTRA 1,41 CLASSIC	2000	980.000	KOV MODRA
FIAT BRAVO 1,2 16V	2001	1.350.000	KOV MENA
ROVER 214 SI	1999	1.195.000	KOV MODRA
RENADIICU01,2RN	1993	380.000	KOV SREBRNA
EKOLOŠKO
KURILNO GUE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
Podjetje AVTOCENTER PRSTEC
razpisuje dva prosta delovna mesta:
PRODAJALEC REZERVNIH DELOV
PRODAJALEC AVTOMOBILOV
če si komunikativen, ambiciozen, iznajdljiv pošlji pisno prijavo na naslov: Avtocenter Prstec ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, informacije na telefon 040 300 555.
Avtocenter Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, Ptuj

OBČINA VIDEM
Na osnovi 14. člena Odloka o priznanjih Občine Videm (Ur. list RS št. 36/98) objavlja Občina Videm
RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE VIDEM
I. Razpis daje za naslednja priznanja občine Videm, ki bodo podeljena ob občinskem prazniku
1.	Častni občan občine Videm
2.	Plakete občine Videm
3.	Priznanja občine Videm
II.	Področja, za katera se podeljujejo občinska priznanja, plakete in naziv častni občan: področje gospodarstva, kulture, športa, vzgoje in izobraževanja, znanosti in humanitarne pomoči.
III.	Drugi podatki, ki morajo biti zajeti v vlogi:
1.	vrsta priznanja, za katero se predlaga,
2.	natančni podatki (naslov, datum rojstva - ustanovitev),
3.	kdo je pobudnik,
4.	za katero področje se predlaga,
5.	v predlogu za podelitev priznanja morajo biti zajeti naslednji kriteriji (utemeljitev):
-	opredelitev življenjskega dela, posebne zasluge in izjemni dosežki,
-	dolgoletno in uspešno delo pri izvajanju in krepitvi organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti, pomembni dosežki na razvojnem in raziskovalnem delu, hrabra dejanja ali drugi izjemni rezultati,
-	prikaz dosedanjega dela, izraz sedanjih rezultatov in prikaz razvojnih možnosti za izraženo dejavnost,
-	pomen dejavnosti in podelitev priznanja, za rezultate dela v občini, RS ali tujini.
Pri pobudi je potrebno upoštevati kriterije zastopanja in predstavljanja občine, vrhunske rezultate na določenem področju dejavnosti. V predlogu morajo biti natančno in kronološko opredeljeni uspehi in posebej predstavljene izjemnosti doseženih rezultatov.
Predlog je potrebno posredovati najkasneje do 3. maja 2005 na naslov:
Občina Videm
Komisija za priznanja in odlikovanja Videm pri Ptuju 54 2284 Videm pri Ptuju
Župan občine Videm Friderik Bračič
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni gotovinski in avtomobilski krediti do 7 let za vse zaposlene, ter upokojence, tudi 09. Star kredit ni ovira, možnost obremenitve dohodka do 50 %. Pridemo tudi na dom. Ugoden odkup in prodaja rabljenih avtomobilov. Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame in stare mame
Marije Vidovic
IZ STRMCA 49
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji ob slovesu izkazovali zadnje spo{tovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala za cvetje, sve~e, svete ma{e, darove za cerkev, pisno in ustno izraženo sožalje.
Hvala govorniku, glasbeniku za odigrano Ti{ino, pevcem za odpete žalostinke. Enaka zahvala velja g. župniku in pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči: vsi njeni
Skromno si živela,
v življenju mnogo pretrpela.
Brez tebe prazen dom je in dvorišče,
zaman oko te naše išče.
Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo
tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dobre matere, tašče, babice, prababice in sestre
Frančiške Skok
IZ VELIKE VARNICE 69
22. 3. 1920 - 5. 4. 2005
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili v dom njenega zadnjega počitka, darovali za cvetje, sveče in svete maše, nam izrekli sožalje ter nam ob težkem trenutku stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali. Hvala gospodu župniku za opravljen poslovilni obred, govorniku Janku Kozelu za poslovilne besede, cerkveno-prosvetnemu zboru Leskovec za odpete pesmi in podjetju Mir.
Žalujoči: vsi tvoji

Cestno podjeýe Ptuj á.d.
Zagrebíka c. 49/a, 2250 Ptuj
vabi k sodelovanju
VEČ GRADBENIH DELAVCEV IN STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE
Delovna razmerja bomo sklenili za določen čas s šestmesečnim poskusnim delom in možnostjo podaljšanja za nedoločen čas z delavci, ki imajo delovne izkušnje na razpisanih delovnih mestih.
Pogoji:
1.	Gradbeni delavci - končana osnovna šola ali III. stopnja strokovne izobrazbe.
2.	Strojniki gradbene mehanizacije - veljaven izpit za upravljavca/strojnika gradbene mehanizacije.
Ponudbe z življenjepisom pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje Ptuj, d. d., Zagreb{ka c. 49/a, 2250 Ptuj.
Na Ptuju ODDAMO V NAJEM
skladiščne ali proizvodne prostore v izmeri cca. 1000 m2 In pisarniške prostore v izmeri cca. 100 m2.
Tames d.o.o., Ormoška c. 14, 2250 Ptuj, GSM: 041 620 126
Izruvane bile so tvoje žive korenine, a tistih v srcu ne uspe izruvati nikomur. Le čas poskuša zbrisati spomine, a duša in srce nikoli ne pozabita bolečine. Ni besed, ki bi nas potolažile v temnih nočeh,
ni solz, ki bi sprale bolečino iz naših src. So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
SPOMIN
Tiha in neizmerna bolečina spremlja spomin na jutrišnji dan, 16. 4. 2004, ko je prenehalo biti tvoje dobro srce, predragi
Ludvik Vogrinec - Luka
IZ CUNKOVCEV 6 b
Iz solz se spleta zate venec, namesto rož ljubezen vanj se spleta, ne v spomin, v zahvalo za ljubezen in toplino. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš. Kajne?
Sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Stanka Zupaniča
22. 10. 1927 - 27. 3. 2005
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče, nam stali ob strani in izrekli besede sožalja.
Se posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Marjanu za opravljeno pogrebno slovesnost, gospodu župniku Pavlu za opravljeno mašo, podjetju Mir, glasbeniku za odigrano melodijo, pevcem za odpete pesmi ter Bolnišnici Ptuj. Prisrčna hvala gospodu Francu Cartlu za opravljen govor.
Sin Stanko z družino in hčerka Silva z družino
VRTEC KIDRIČEVO Mladinska 9 2325 KIDRIČEVO Tel. 02/799-0130
OBJAVLJA
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v vrtec za {olsko leto 2005/2006
Obveščamo starše, da je vpis predšolskih otrok v Vrtec Kidričevo za šolsko leto 2005/2006 na upravi Vrtca Kidričevo, Mladinska 9, in v vrtcu v Cirkovcah, in sicer do 29. aprila 2005, od 7.30 do 15.30. ure. Starši, ki že imajo prošnje in čakajo, naj jih do navedenega datuma obnovijo, lahko tudi telefonsko.
Uprava Vrtca Kidričevo
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage žene in mame
Marije Mohorič
roj. Kramberger
IZ TRNOVSKE VASI 25
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, posebej družinam Krajnc iz Sovjaka, Ivančič iz Trnovske vasi in Potrč iz Ločiča, duhovnikoma gospodu Jožetu Rainerju in gospodu Ivanu Krajncu, domačim pevcem, trobentaču, županu Karlu Vurcerju, molivcu Zvonku in pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta.
Hvala Kristininim sodelavcem Mesarije Fekonja od Sv. Trojice, Slavičinim sodelavcem Tekstila Lenart, Ivankinim sodelavcem ZKD in OI JSKD Ptuj, ki ste nam v težkih in žalostnih trenutkih stali ob strani, ter za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala vsem, ki ste našo ženo in mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
Pogledi in smehljaji nežni - onemeli so, objemi in poljubi sladki - zamrli so. Takrat mi srce obdaja mraz, bila sva srečna prekratek čas. Tvoja nema usta mi nič več ne rečejo, ure brez tebe, ljubi mož, turobno tečejo. Vse molči, vse tiho je, nihče ne ve, kako mi je.
Z odhodom tvojim v hipu vse sem izgubila,
prav vse, kar si s trudom v zakonu složno sva zgradila.
SPOMIN
Neizmerno boleč je spomin na 17. april, ko si se za vedno poslovil od nas, ljubi mož, stric, svak, boter, prijatelj
Franc Sauer
1940 - 2000
UL. 5. PREKOMORSKE 18, PTUJ
V bežnem trenutku prebujanja, polnem želja, sem pomislila, molila, da bi bila tu nežna roka in toplota tvoja, a je ni ^ Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklonite cvet ter z lepo mislijo počastite njegov spomin.
Z ljubeznijo in praznino v srcu: žena Anica in vsi tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo
Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, dedka in tasta
Janeza Šmigoca
IZ BUKOVCEV 153
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, upokojencem in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena, hčerka Lidija z Damijanom, sinova Marjan in Janko z družinama ter brat Martin z družino
Reportaža • S palube Jadrnice Radia-Tednika
Regata Ptujcanka ali zgodba o politih psičkih
Nekateri se mogoče še spomnite tiste lanske reportaže o štiridnevnem jadranju po oblinah biograjske in otoške okolice, če ne po drugem, vsaj Po lušt-kanih, s soncem in nasmehi obsijanih fotografijah. Če se ne spomnite, nič hudega, dovolj je, da si v spomin prikličete podobe sinjemodrega Jadrana, kot ga prikazujejo ljubke razglednice.
S takšno podobo se je na letošnjo četrto jadralno regato Ptujčanka odpravila verjetno večina od več kot 200 udeležencev; med njimi tudi naša ekipa sedmih junakov in junakinj Ra-dia-Tednika. Saj je res, da so bile vremenske napovedi čisto drugačne, ampak saj veste, človek brez upanja lahko hitro umre. In smo aktivno upali, da so se vremenarji malo zmotili, sploh še prvi in deloma drugi dan. Potem pa ne več.
Od promiskuitete do Proksime
Začelo pa se je čisto OK. Tako, v našem stilu, smo se že prvi dan po startu zjutraj hitro vrnili na Ptuj, ker je naš direktor pozabil opraviti vse, kar bi moral, potem pa smo, že tam okoli poldneva, čudovito otovor|'eni s hrano in tekočimi zadevami, končno pustili Gruškovje in združeno Evropo za seboj. Na juriš, proti morj'u in razpetim jadrom! Pozno popoldne nas je pozdravila majčkeno s soncem obsijana biograjska marina s številnimi pozibavajočimi se jambori in nadvse elegantnimi barkami. »Hej, kje je naša? Kako se ji reče? Halo, kako? Promiskuiteta? Ne me basat'!«
No, jadrnica ni nosila imena promiskuiteta, ampak Proksi-ma, toda ljudje božji, kdo bi si zapomnil takšno ime, če je ono drugo nekako veliko bolj domače na uho. Seveda je pred vkrca-vanjem, ki tako ni bilo možno, dokler nismo dobili svojega ski-perja, bilo potrebno spiti en pir za moč. Pa ni ostalo pri enem, ker je bil naš skiper pristni Dal-matinec, kar je v prevodu pomenilo, da se je izpraznilo kar nekaj »flašk« pred njegovim prihodom in preden so potovalke ter vsa ostala krama pristala po kotih in kotičkih naše Proksime. Sicer pa smo bili vsaj pri vkrca-vanju definitivno med prvimi, saj smo s palube že krepko nazdravljali ostalim ekipam, ki so še tovorile potovalke in iskale svoja lesena zatočišča. Spoznavni večer v marini je bil čisto v redu, le trajal je hudičevo dolgo, ker se je moralo spoznati kar 27 ekip s po šest do osem člani in to ni enostavna stvar.
Centrifugiranje brez sušilnega programa
Petkovo dopoldne - o jutru bi težko govorili pod zaprtimi vekami - je bilo še čisto normalno. Sicer ne več posebno obsijano, zato pa toliko bolj vetrovno. Pogumno smo pljunili v roke in barke so se začele izmotavati iz objema marine na odprto morje.
Naš dragi skiper Marko, ki mu je bilo menda rečeno, da smo praktično profesionalci, se ni obremenjeval s posebnimi pojasnili. Pač, razpeti je treba genovo in glavno jadro, čisto jasno, ne? Težava je bila le v tem, da se med tistimi kupi »štrikov« človek, ki jadra enkrat na leto dva dni, težko znajde. In preden je Marko ugotovil, da nismo čisti profesionalci, ki takoj sami od sebe vedo, kam in koliko piha veter ter kako je treba zategniti kakšno vrv, smo že viseli čisto postrani. Komaj smo se dobro
ne bi kdo pomislil, da smo bili strahopetni, je treba realno povedati, da smo bili med tisto boljšo polovico ekip, ki se je ob divjih sunkih juga sploh spustila na pot proti Murterju. Veliko jih je namreč svoje jadrnice, ko so pomolili nos iz marine, raje kar obrnilo in se vrnilo v matično luko. Ostali, veliki junaki, pa smo se začeli spopadati z orkanskimi objemi jadranskega Pozejdona (bog morj'a, op. a.). Če se tako res izkazuje (morska) strastna ljubezen, smo si bili na koncu edini, da si je nikakor ne želimo doživljati v vsej svoji polnosti, saj smo bili srečni, da smo v murterski marini po štetju ugotovili, da smo še vsi na krovu. S tega vidika je bilo čisto razumeti šefa regate Borisa Ro-gino, ki se je ves čas plova proti vetru do Murterja zabarikadiral v kabini podpalubja. Mi pa smo vso pot ostali na vrhu. Ne bi sicer raje nič o tem, kako smo izgledali po vsakem pljusku vala,
Pred startom proti Murterju smo bili polni elana in napetega pričakovanja (na sliki: startni posvet).
poravnali, smo se že obrnili na drugo stran, čisto do roba, kot tisti magnetni pajaci, ki jih sprožiš in silovito nihajo od enega do drugega konca ter dajejo občutek, da se bodo vsak čas prekucnili. Jakost vetra je bila za naše začetno obujanje znanja in spretnosti prehuda, kar je sčasoma »kapnilo« tudi skiper-ju, in da bi nas po nekajkratnih akrobatskih obratih obvaroval pred tem, da bi z jamborom in razpetimi jadri poskušali loviti ribe pod morsko gladino, smo jih raje po kratkem postopku zvili in prižgali motor. Da pa

Z novimi premoženjskimi zavarovanji 3 x VEČ za vas
Večja varnost vašega premoženja, več rizikov, ki jih zavarovanja Idjejo, in rač variant zavarovanj, med katerimi lahko izbirate.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Icankaileva 3,2SII7 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
v dežju če drevo cvete -sadja ne daje.
Napoved za Slovenijo
Danes bo večinoma sončno, predvsem na zahodu bodo popoldne možne krajevne plohe. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne danes od 13 do 18, jutri še stopinjo ali dve več. Obeti
V	soboto se bo pooblačilo. Padavine bodo do večera zajele vso državo. Pihal bo južni veter, ob morju jugu.
V	nedeljo se bo na vzhodu deloma zjasnilo, v zahodni Sloveniji pa se bodo občasno še pojavljale manjše padavine.
Po pristanku v Murterju se je jadrnica spremenila v razstavo premočenih oblek.
ki nas je pribijal na klopi in nas tuširal do zadnje dlake na palcu noge ter padanju v grde ponore med valovi, ki so nekam čudno verižili naše želodce. V Murter smo pripluli premočeni kot cucki in tako trdi od mraza zaradi vetra, da bi nas lahko brez težav zamenjali za lesene šahovske figurice.
Kako smo bili drugi in potem še »orcali«
Sobota se je začela s pravo živčno vojno - izpluti na razburkano morj'e ali ne? Sonca ni bilo,
veter pa je po podatkih dosegal in presegal 40 vozlov, na odprtem 50. Regate naj bi se izvajale ob najvišji jakosti vetra tja do 35 vozlov. Rok Kvaternik, skiper perutninske ekipe Energija, sicer pa človek, ki je sam obplul svet, je jadranje odsvetoval.
Neodločnost, kaj narediti, se je vlekla do ene popoldne. Ampak jasno je bilo, da je barke tako ali drugače treba vrniti v marino v Biogradu. In tam proti drugi popoldne je padla odločitev, da plovemo nazaj. Za vsak slučaj z rešilnimi jopiči na dosegu roke. Pokazalo pa se je, da je veter v hrbet precej prijaznejši in razprti genovi se je za večjo hitrost kmalu pridružilo še glavno jadro. Do Biograda je bil občutek že tako dober, da smo si privoščili silovit pohod skozi cilj med bojo za tekmovalce druge, prav tako tekoče regate Kurent in sodniki so nam glasno piskali drugo mesto, mi pa smo se ponosno nastavili fotografom na obrežju. Šele pozneje so ugotovili, da nismo iz Kurentove regate, ampak nas to ni motilo. Vsi navdušeni, še posebej pa naš skiper, smo odpluli kar mimo Biograda in marine, da si privoščimo še nekaj užitkov.
»A sad čemo malo orcati, ljudi moji,« je napovedal Marko. »Nema problema, samo kaži nam, šta to znači,« je bil naš odgovor. In veste, kaj je bilo to? Obračanje jadrnice z razpetimi jadri v krogu, maksimalno nagnjene pod kotom, ampak tokrat pod kontrolo naših moških, ki so zategovali in spuščali vrvi za jadra, da se je kar kadilo. Pih, mi da ne znamo?! Ni govora!
Ledena burja, dež in mokre »cotke«
Dejstvo je, da smo po dvodnevnem napenjanju jader res
obvladovali situacijo, težava pa je bila v tem, da se naše »cot-ke« tudi po dveh dneh še niso presušile. Nedeljski dež nas je pozdravil kislih obrazov, zalepljene v mokre puloverj'e, vlažne jakne, cmokajoče čevlje. Občutek, ki ga ne privoščim nikomur. Zunaj pa ostri dežni curki, sivo morje in ledena burja. »Gremo jadrat?« Prvo vprašanje je padlo v prazno. Drugo in tretje tudi. Saj bi, ampak ko te zebe že takoj, ko nase navlečeš nekaj sluzasto mrzlega in mokrega, noge ti čmokajo v razmočenih čevljih, zunaj brije burj'a da te kap, te tisto navdušenje kar sproti mineva. Z obžalovanjem in kančkom zavisti smo opazovali ekipe z dragimi, nepremočljivimi kombinezoni, ki so se odpravljale na regatne plove. Še z obale jih je bilo težko gledati, prsti so dreveneli, nosovi in lica pa rdečili od ostrega burjastega škripanja, ki ga je zalival dež.
O kakšnem soncu, kratkih rokavih, bonaci (brezvetrju) letos ni bilo ne duha ne sluha. Edina prava bonaca je sledila napornemu večerno-nočnemu ja-
dranju med zdravicami, petjem, plesom in vročimi debatami o najbolj neumnih in pametnih potezah pri takšnih ali drugačnih strategijah plovbe. Tokratna Ptujčanka je bila res pravi ognjeni krst za tiste, ki so jadranje okušali prvič. Kljub temu ni bilo na koncu, ob podelitvi nagrad, ki so si jih prislužile prav vse ekipe že zaradi poguma, če ne zaradi rezultatov, prav nikogar, ki bi dejal, da ga na jadranje ne bo več. Še posebej zagreti so bili seveda zmagovalci, že drugič zapored ekipa Kapljice iz Rogaške Slatine, ki ne manjka na nobeni od slovenskih regat. Čast mesta Ptuj so tudi letos z drugim mestom ubranili perutninarji (ekipa Energija), tretji pa so bili prav tako Ptujčani, ekipa Tele-M. Res si zaslužijo vse čestitke. Ampak drugo leto bo drugače, pokal Ptujčanke vendar mora priti tudi v ptujske roke! Mogoče bomo zraven tudi mi - letos nam je namreč ostalo kar nekaj zlatega pelinkovca in Haložana ^ za naslednje leto. Na zdravje, Ptujčanka!
SM
^S^CENTER
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE,
UVOZ in IZVOZ d.0.0.
2250 PTUJ, ŠtukM, Tel.: 027879630
TRGOVINA • črna in ban/na metalurgija
•	ročno in elel<trično orodje
•	vodovod in toplovod
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02 78 89 210
'vuknmí
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavnlčarska dela
-	manjša gradbena dela
STE BILI POŠKODOVANI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PTUJ, vodnikova 2	080 1 3 1 4
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIia, GARAŽNA VRATA
PTUJ	Štufa26a EE^Í>
^H ^H iioajaii«iiiiiit.p. Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
Foto: SM
Foto: SM