St 124. torek dne 29. oktobra 1912. lahaja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Ooricl na dom pošiljana: vse leto . , 15 K 10 -Za-'Nemčijo1 K 10*00.''- Za Ameriko minQš^št\&%~Lfc.^ Posamične številke stanejo 10 vinT „SOCA" »rna naslednje* izredne ptiloge: Ob novern letu „Lažipot po Goriškem in Gradiščanskeur in dvakrat v letu „ Vozni -red železnic, paroikov in poštnih, zve?1.. M naročila brez doposiane naročnine se ne oziramo. iA* l^KijIL »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo • se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v L.nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici Št, 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Kdo se ne spominja »Vesele vdove« in uiiigm zabavnih dunajskih oper.et, v kater«) nastopajo eksotični Jugoslovanski ivnezičiiri.generali? V zasrhui so'bili Jugoslovani, ustvarjeni.za karikaturo, hvaležne žrtve nesramnih švabskih .karikaturistov. Jaujce kiadejo n\ polni so razne golazni. To je bila laskava slika. Se celo v naši ¦monarhiji, v kateri vendar živi šest liiiljonov Jugoslovane v:, veruje še jieste-J to 'nedolžnih in naivnin dušic v tiste bajke, ki jih črpajo iz svojih žurnalov; ob uiem pa smatrajo risarje »Muškete« in drugih podobnih literarnih repti-lijev za sijajne -poznavalce balkanskih socialnih in narodopisnih razmer. Pa prišli so dogodki, ki utegnejo .našim otočje naivnim sodržavljanom' nemške in italijanske narodnosti enkrat za vselej odpreti oči. Za-srauiovanja in zasmehovanja bo enkrat konec. Zgodilo se je nekaj, 'kar ni kilo me bi smatral za mogoče. V kratkem času so se izvršile izprememlbe, ki so nedoglcdnega pomena. :Male balkanske državice »o postavile na bojišče zmagonosne armade. Zmaga je rodila zmago. Trditi smemo, da že dolgo, morebiti nikdar še'ne, niso Ju-t.cslovarrov^piešinjali tako zanositi aipi in tuule, talka samozavest, ki je. posledica velikega preobrata, ki se je zgodil tekom nekaj dni. Srbi in Črnogorci so se .sešh na Kosovom poiju i orožjem v roki. Tam, kjer" je'.pred šestimi stoletji' padla/politična moč Jugoslovanov,, kjer je bilo uničeno nj'i!h"g'bspodstvo in kjer je bil križ premagan od polumesca. ram so . p,red nekaterimi dinevi srbski vojščaki prisostvovali pravoslavni božji službi. Kosovo jugoslovansko! Zavest, da je ta zemlja zfiptit jugoslovanska, bo vdihnila zmagovalcem mogočne sile, da ne-bodo omaho-val;, predno ne bode dnšmanih povsem p.emagan. Z bulgarske strani pa.prodira-j:. armade drugega jugoslovanskega plemena ki mu je v evropski zgodovini že dolečena velika slavna tfloga. Pri -Lozen- ČUDAK. Poljsko spisala Eliza Orzeszkova. Prevel Stanko Svetina. (Dalje.) \ >Hvala vam, gospodi« je rekel čeiz nekaj časa glasneje in bolj srčno, kakor je bil drugače navaljen govoriti," »srčna hvala vam za to, da ste mi to povedali... Zdi •>c mi... zdi se mi, da čim več' ljudje znajo in razumejo, tem lažje postanejo nele-boljši, ampak tudi srečnejši,« *Prav gotovo; omika podeljuje ljudem virc tolažbe in sre/če, neznane onim, ki jih nimajo.« »Da, da. da!« je pritrjeval-Činjski in Je pokimal za vsako besedo z glavo. Nje-cr-v cibraz se je ves -spremenil, ves razjasnil od notranjega veselja. Gledal, sem nanj radovedno s, pritajenim nasmehom. To živo zanimanje za abstraktne misli o izviru, iz katerega prihaja dobro ali hudo, človeška sreča ali nesreča, se mi je zdelo pri nbom tkanem, y zbiranju denarja največjo tolažbo imajo-Ceni človeku nova, nenavadna lastnost. gradu se je bila edna največjih bitk, kar jih pozna sedanjost in preteklost. Bulgari so postali sloveč narod vojakov in bilo je upravičeno, kc smo jih imenovali pred tedni balkanske Pnise. Z nedosežno energijo in gejiiaihio'sDj'0 so bulgarskj generali premagali Turka. . Ko so balkanska države mobilizirale, je bil vsakdo prepričan, da bo to huda borba, kakoršne niso videla stoletja, borba na življenje in smrt. Turki so bili dolgo časa najhrabrejši vojščaki v Evropi. Kako težka jo bila -borba Rusov proti Turkom 1. 78. Sin marsikatere ruske matere je padel pri Plevni in na Sipki. Ruska ar-, mada je imela celo vrsto neuspehov. Kazalo1 se je, da so turški generali skoraj sposobnejši ko ruski, turški vojščaki hrab-rejLšr in vztrainejši. Dolgo leto je trajala ta borba na Balkanu in v onih ičasih ni bilo ¦Slovanom -usojeno, da bi bili priče zmagoslavja kakorŠTio je letošnje. In ne pozabimo kouečuo tudi, da so isti Turki, ki so na balkanskih bojiščih tepcu i od Jugoslovanov, stružne nadlege delali našim Italijančkoni pred Tr;poh*,som. Ali se niso na aifrikaiiskcm bojišču kazaile vse turške vojaške vrline? Negotova, da dvomljiva je bila stvar združenih .Balkancev. Na dnu duše so se porajali dvomi, ali bedo Balkanci kos svoji nalogi. Vojna se je pričela in z njo se je začel zmagoviti pohod, kakoršni so redki; v svetovni zgodovini. V devetnajstem veku se je nekaj podobnega zgodilo, ko so združene armade nemških držav, pod Moltkejevlm vodstvom zmagovati e nad Francozi. Pa razlika je bila vendar velika. Fstina je, da je imel Bis-mark pred očmi velik smoter, dobro ve-d.oč, da je treba skupne .borbe "m- skupine zmage, ako bi naj. bila nova državna stavba krepka in 'kljubujoča vsem nepri-rkam.' Pa to so bili strogo1 politični, ne etični nagibi. Na Koso vem in pred D.rino-policm pa pomenja jugoslovanska, zmaga o v I ta namen K 10.000 in?/' razpisuje prosto- I voljen prispevek eneljkrone (za moža in I ženo) za .člana ki,«afga!^U!pošIj'e društvo I čidn prej C O. S:v I ..' iSvoto se uporabi v imenu Sokolstva I sporazumno z Pomožnim komitejem pri I Slovanskem vanstvu\ za to jslužbo? Gluha je ob njegovem 'boju za svobodo, da, stavi se celo na stran tlačitelja. V svojem farizejstvu priznava le jnhaštvo tega, toda za junaštvo tlačenega ima le zasmeh. In -ko bi bili Slovanski junaki od vseh zapuščeni, mi jih v svetem boju ne smemo zapustiti. Mi se ne damo omamiti od žur-naiistike mamona. Slovani vkup! Veliki trenutek nas združuje, zato Vas pozdravljamo — Vi junaki, ki .greste pribori* svobodo svojiim sobratom. Zvezda edinstva je zasijala Slovenstvu — ona ne ugasne več. Med prvimi bojevniki stoje naši bratje iz sokolskih društev srbskih' in bulgarskah Junakov. Domovina j*h je pozvala, m oni, zapustiv-ši telovadnice, so se postaviH na gorske prelaze, poživljajoč zatiralce na junaški mejdan. (Naj njilhova silna pest osvobodi domovino! — Kdo bi se bjl nadeja?, Vi •Srbski Junaki, da se v tako (kratki dobi dogodi to, kar so predstavljate vaše proste vase na Letenski planoti — boj za osvobojen }e. — iNaše misli so z Vami. Na Vašo zmago! iirki. Grki so zavzeli kraj Kozani in okolico. 'Prestolonaslednik je preložil glavni vojaški kvartir v Kozani. Z veseljem in navdušenjem je prebivalstvo sprejelo -grške čete. Črnogorci. Skader. Ali je Skader že padel ali še ne? Ena poročiJa so trdfe, da so se Turki odzvali zahtevi kralja Nikite ter izročili trdnjavo Crnogorcent, poznejiše vesti pa zatrjujejo, da Skader je še vedno v turški« rokah, da pa se nadaljujejo 'boji in je pričakovati padec Skadra, ali le po 1'jutem boju. Ska-jder se more vzdržati baje celo še več časa. ."-.-. ' "i v Iz Rjeke glasijo izadnija poročfla: Napadi na Skader se nadaljujejo. Peč. 'Črnogorci pod Vukotičeni so zasedli važno postojanko Peč (Ipek.) — To se je izvršilo potem, ko sta se vojtaa oddelka^ srbski in črnogorski, v Sandžaku združila pri Sjetmci. SrM. Ritka Pri Kumanovu. Strašna ie bila ta bHfca, Na srbski strani je stalo 36.000 mož, Etika je trajala cela dva dni. Bilo je strašansko klanje. 1 Taikio na primer sta dva srbskia pešpolka I ; prisilila 500 Albancev, da se udajo. Divji I \ Albanci* so dali res zmamiepjej d#s^ udiajo, I I ali ko so se približali Srbom, so začeli I streljati na nje. Padlo je mnogo Srbov v I strahoviti borbi, ali tudi Albanci so ce- I pair na tla kot snopje. Sptolh je bila ta I bitka mfoti groznega: topovi so stresali; I bajoneti, bodi in sablje sekale, da je bKo- I neposisHo grozovito. Turki so pač divji, j Albanci se borijo hrabro, ali tudi vrli Srbi I ne ostanejo ničesar dolžni takemu kru- I temu sovražniku. I Srbska* vojakov je padilo baje okoli I 2000, ranjencev pa je 900. Turki so I morala zgubiti okoi i 8000 miož. 1 Število ranjeni nr znano. j ,. Turki so bili na dobrih pozicija«', I , streljala je njihova arti-lerija z gričev na I Srbe, ali Srbi so si z bajoneti osvojili >gri- I če -in na to je nastopila uspešno srbska ar- I tilerija. I Srbi so zaplenili 55 turšikilh poljskih I topov, 6 gorskih, več strojnih pušlc, 80 ve- I likih šotorov in potem polno drugega vej*- j nega materijalla. I Pri (Kumanovu je padlo večje števib I srbskih častnikov. I Srbi v Skoplju. Knmanovo je padlo. Za K u man o-vem Skopi je! Pri Kumanovem so bili j Turki tako strahovito ^jraženi, da niso I mogli držati več Skoplja ter je to mesto I hitro padlo. Zeki-paša je mislil poraziti P armado srbskega prestolonaslednika, I predino jej pride na pomoč srbsko-bulgar-I ska armada; mislil je, da iz zasede in z I varnih gričev postrelja in če treba iše 1 I pobije Srbe do zadnjega, ali varal se je v I svojih upih. Srbi so se borili kot levi in 1 zmagali. Zmaga pri Kumanovu je vzroči-I la pa še padec strategrično -tako važnega I Skoplja, : I Slovesen je bil uhod Srbov v Skopi je. I Zvonovi so zvonili. Duhovščina in ljud-I stvo je slovesno sprejelo srbskega presto^ I lonaslednika in njegove hrabre čete. Sko-I pije se je udallo brez boja, kajti Turki be-I žijo po porazu ori Kumanovem po dolini j ob reki Vardar. Te čete turške so uni-I cene. | I Skoplje. . j I Skoplje je važno prometno križališče. I V Skoplje vodijo ceste Skader-Prizren, I Bosna-Kosovo, Presevo-Bujanovce in Gi1-I lan. Važna cesta vodi v Srednjo Albaniijo I čez Tatov v BitoJje (Monastir) in OHirido, I Iz Skoplja vodi cesta skozi Kumanovo. I Skoplje je 'glavno mesto vilajeta Ko-I sovo. Skoplje šteje 24.000 prebivalcev, po I veri so večinoma mohamedanci. I Skoplje tvori ključ za Albanijo in Ma-I cedonijo, in ta iključ imajo sedaj v rokah I hrabri Srbi. I Poleg navedenih cest se križajo tam | ¦ tudi železnice: Solun-Belgrad, Skoplje- j I Mitro\4ca; iz Skoplja hočejo Srbi zgraditi I progo Donava-Jadransko morje. I Skoplje je staro zgodovinsko mesto. I V Skoplju je bil rojen cesar Justinijan, v j Skopljem se je proglasil Dušan Silni za I čara Srbov, iBulgarov, Grsov -in Af-I banoev. I Mitrovica padla. I Belgrad, 27. oktobra. \iz glavnega I stana srbske vojske v Vranji se poroča, I da je armada generala* Jankoviča brez I posebnega boja .zavzela Mitrovico. I Svečanosti na Kosovem polju. I Belgrad, Zl. oktobra. Poveljnik tretje I srbske armade general Jankovič je na I grabovih carja (Lazarja in srbskih iuna-I kov, ki so padli leta 1389; odredil velikan-I ske svečanosti-. Na grobu carja Lazarja je I postavljena častna straža. Okolu groba1 je I srska armada položila orožje, s katerim je I je zopet osvobodila Kosovo ¦polite. Prebi-I vaisto pozdravlja Zmagovito armado s I kobsairrim navdušenjem. I Srhi zavzeli Veles in Štlpije. I Veles je odldaljen od Sk-oplja kakib I 50 km na poti proti Solunu, Štiplje je pro-I ti -vzbodu. Ta dva kraja so zavzeli*Srbi, J kakor trde poročila iz Belgrada. I Turki se vedno pomikajo proti jugu. I Po uradmem .poročilu se je turški od^-I delek, ki te bežal v Tetovo, udial srbski I kavaleriji, ki ga je zasledovala; -Na poti od I Skoptlai proti Tetovenru so vzeil Srbi * Turkom 125 topov. I 'Nemški generali vorr der Ooltz se I nahaja že dolgo v Turčiji in reformira I armado, dela načrte za utrdbe itd, Tudi I za Lozengradske utrdbe je napravil ma-I črte in izjavil, da taka armada [kakor Je pruska bi morala I priti, da zatvzame trdnjavo in Še ta bi I se mučlia tri mesece. — Ali prišli so Bufr-I gari in opravili v najkrajšem času tako I zavzetje! I Le izredma 'hrabrost in sveto nav-I dušenje Buigarov je zmogla tako delo ta-I ko htttro. I Bulgarski plen pri Lozengradu. I Bulgarii so dobili pri Lozengradu 50 I topov, 12 velifcJh oblegovalnih topov, 5o-I tore in dva aeroplaina. katera so pa Turki I pokvarili, da sta nerabna. K Ujetnikov je nad' 12.000. Padlo je pri I Lozengradu okoli' 18.000 vojakov. I Prodiranje Buigarov. I Bulgari so prodrli do kraja Baba-I Eski in ustavili tam turški železniški vlak, I ki je bil poln muntoije. I Zavzetje tega kraja je velikega po-I mena. ker je s tem: turški armadi povra-I tek po iželezniLci cd vezan. K e r j e p a d 1 a I Baba Eski, mora pasti kmalu I t u d i D r i. -n o p o 1 j e. Tako so rekli Bul-I gari in s strahom tudi Turki. I Drlnopolje, I Včerajišnja poročila so soglasno na-I znanjala, da je Drinopolje obkoljeno od j Buigarov ter da so pred trdnavo postav-I ljeni težki- topovi, iz katerih grmi na trd-I njave. Poveljnik turške drjnopoljske trd-I njave je vo'}ni minister Nazimipaša. I Novejša poročila glase, da Bulgari j napadajo Drinopolje in se pripravljajo na I pohod proti iLuie-Burgas, kjer so postavili I Turki novo armado za obrambo in k a-I m o r s o B u j ig a r i baje ž e d o s p e '1 i. I Bulgari prodirajo. I V dolini reke Strume so bulgarske če-I te zasedle prelaz Kresna, vzele Bunarthi-I zar,.ki. je južnoiztočno od Lozengrada, J kamor so še umaknili Turki. I Turški vojn! načrt v bulgarskih rokah. I Zagotavlja se, da ?so Turki, ko so be-I žali iz Lozerugrada, pustili tam tudi svoj I vojni načrt, ki je »tako prišel v roke Bul-I garov, Politični pregled; Avstro-Ogrska. Poslanska zbornica. — Pri nadaljevanju prvega črtanja o proračunu je izja-I vil sooijalno-demokratični poslanec Seitz: I »Ce bi se Avstro-Ogrska le z enim I korakom vmešavala v balkanske zmede, I bi nastale nepregledne .posledice za naro-I de v mornahiji. Ti so namreč odločno za I vzdr.žanje miru in vlada mora z ozirom na I zunanji položaj skrbeti za okrepitdv dr-I zave v njeni notranjosti.« I Inozemstvo. I Velevlasti so presenečene vsled do^-I godkov na Balkanu. Kdo bo interveniral I v prilog Turčije seveda, kako in zakaj. I Govorilo se je že o novih dveh držajvah: I Albaniji in Maioedoniji, sodilo, da se od-I žene zimagovalice z malimi dobitvami, to-I da zvezane balkanske 4'fžave se držijo j svojih oklepov in jih hočejo izvršiti. I no gledajo, kaj se godi", kako podijo Tur-I ka, to sramoto, ta večni spodtifcljaJf za mir I v Evropi, iz Evrope veni To je v korist I celi Evropi. I Ruski car |n vojna na Balkanu. — I Iz Belgrada poročajo, da je ruskit car če-I sita! brzojavno krallu Petru na zmagi pri I Kumanovu im na zavzetju Skoplja. V di-I plomatičnih krogiih je iizzva'la čestitka I vseobčo senzacijo. I Polncare o zunanjem položaju. — I Francoski min-isterski predsednik in zu-' nanjf minister je v iNa/ntesu tejavll, da med Francijo* Rusije in Amgdijia vlada popolno soglasje v vseh vprašanjih glede.Balkana. Velevlasti delajo na to, da bi vojno omejile in bodo skužaie v prvem »primernem trenotku« napraviti zaključek balkanski vojni!! Če bo 'le »ratalo«! Darovi. Za »Rdeči križ« slov. balkanskih držav. Sv. Lucija. — Županstvo pri Sv. JLu-| ciji ob Soči je darovalo za »iRdeči ,Križ« i slovanskih balk. držav« 50 kron. ! Prinčič* Štefan iz Vipolž št. 25 da-rujie K 1.70. •Ferdinand Zarli v Gorici 2 K. j Za družbo sv. Cirila in Metoda da-! ruje g. Franc Repič, trgovec v Ajdovščini, j 70 vin. Za družbo sv. C. In.M. se je nabralo 6 K 80 v na izfletu birmancev iz Podlgore na Ajiševico; nabralo se. je na predlog blagajnika g. Trpina. iDenar.Je v,.rokah ; podružnice. '.' Domače vesti. I Vrtojba za Rdeči križ Črnegore. — I V nedeljo dne 27. oktobra 11. se je sesta-I vil v Dolenji Vrtojbi odbor za pobiranje I doneskov Rdečemu kriižu junaške Črne-I gore; odboru predseduje .župan: Fran pi. I Locateili: Odborovemu pozivu za prisipe-I vanje se je odzvalo do sedaj' že obilo da-I rovalcev. (Imena prilhodinjič.) I Skupna svota do sedaj nabranih da-I rov znaša ravno 150 K; nabiranje'se m-I daljuje prav intenzivno. Odbor upa, da se I tudi drugod pojavijo slični znaki simpatije I do junaških' bratov nepremagljive in zrna-I govite Črnegore. — Odbor za pobiranje I prispevkov Rdečemu križu Čnnegore v I Vrtojbi. I Posnemanja vredno! I Naša telefonska poročila. — Z našimi I telefonskimi poročili je poleg zaglavja I »Vojna1 na iBalkanu« .za isti dan, ko izide I list, povedano vse, kar je znanega do ure, I ko izide naš list. — Mnogi v'Gorici so I primerjali maša telefonska poročila s po-I ročili laškega »II (Pioooto della Sera«, ki I pride v Gorico po sedmi nri zvečer, in so j se prepričaili, da je vse, kar je novega z I jojišča, že izšlo v »'.Soči« popoldne ob 4. I »Soča« torej vriši važno1 delo, ker i >reskrbuje popolidan ob&tastyu' porpčHa, j na katera tako težko vsakdo čajka. Upa-I mo pa ,da bo na'še iObčipstvo to tudi c§^ I nijio v polni mori ter vedno 'pridnejše se^ I galo poi našem listu. I Naj se upošteva to tudi. po dežel/. I zlasti v naši okolici. Kupujte, naročajte I »Sočo«. I Veliko zanimanje za vojno na Balka-I nu vlada med našim ljudstvom po deželi. I Vse čita razne liste in vse se veseli zmag I hrabrih balkanskiilh Slovanov nad starim I sovražnikom našim, Turčinom. Poje'j'0 I »Šumi Marica«, Onamo, onamo in druge I primerne pesmi. Cista slovenska duša je I vesela in ponosna na balkanske brate'... I Predavanje dr. Gradnika o psiholo-I giji mase v soboto zvečer je privabilo 0-I bilo dbčinstva v Trgovski Dom. Preda-I vanje je bilo sikozi in skozi zanimivo, po-I dani zgiledi iz iživlj^nja iprifflior§k§ga I ljudstva, pa tudi' balkanski dogodki so I našli odmev v predavanju. Obisk je po-I kaza'1, da naša preidavanja vspevajio, Prav I je tako. — 0 predavanju dr. 'Gradnika ?ie-I koliko več prihodnjič. I Prihodnje predavanje se bo vršilo I dne 9. novmbra t. J. Predaval bo dr. Vo5" I njak o početkih demokraicile. -— Ta teden ] torej ne bo preidavanja. I Poroka. — (Danes «e je ;poroči!l L• I Josi'p Ivančsiič, trgovec v Oorici, z g.čtvo I Metodo iPaborJevo iz Prvačime. Vse naj-I bolje! I Oroi Waldburg-Ze31, nadporočnik pri j tukajšnjem dragonskemi polku, je dospel s I svojo soprogo, nadvojvodinio Elizabeto I pred' par dnevi v Gotico ter se nastanil I na Solkanski cesti v vili ©runetti. I Položnice »Dijaške kuhinje« smo pri-I k)žjli današnji Ste^Hkr in prosimo vse ro-1 poljube, da se spomnijo s kakim: darom i te prepotrebne ustanove. I Občni zbor »Slov. Čltalnfce« v Oo-I rlcl se bo vršiti 17, novembra t. I. ob K-¦ uri predp. v društveniih prostorih s spo- redom: a) Poročilo od/borovo in >p.rar giadMikov.; b) volitve; c) .'slutčajno&tdvj, "• V škčaju neskieipčriostd se' vrši1' tpol ure, pozneje izredni1, občpi 'izbor brez ozi-ra na Steyilo prisotnih Alahov. , Pevsko In glasbeno dru&tvo y Oprl. cl (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) bo imelo svoj-redni občni zbor v Četrtek, dne 31... ti r m; ob 8. uri zvečer iv. društvenih prostorih',' ul. Sv. Ivana Št, 7 z nasd edin jim dnevn^ireaj^i^l^Cj^t*: zapisnika zadnjega .občnega :Zbwa?2^^T4pii ročila: a) tajnika, b) 'blagajnika-. 3. 'Poro. čilo pregledovallcev računbiv k odobritev računov (preteklega teta. 4. Proračun za 1912/13; '5. Volitev: a) predsednika^ b)J3 odbornikov, c) .namestnikov; 6.''Določitev' društvenega glasila. 7. Slučajnosti. — Ofa-bor pevskega in glasbenega društva *y florici. * ' •'•l'-"t •¦»-'•¦¦ -.v , Novo vojno ladjo so spustili v morje v Tržiču v soboto dopoiludne.' ' To' |je »FOJiUt« Saftla; ladja¦ Jedftblki ladji »Admiral Spau'".: Pri spuščanju novo 'vojne- ladje V iittorje.sd-prisostvovale-orviine in v/>-¦ jaške oblasti.' ¦' '¦ -• '- •, •• "¦•' * Listnica uredništva: V K. in Sv: fea danes došlo,'žal; .prepozno. V četrtek!: ljudni oblStci iti ipoljudnem jeziku/kakor bi to sploh odgovarjalo' -splošnemu značaj^ in .potrebam* našega nahoda. Oni gg. pisatelji, ki. se izanimaijo1 za take vrste spise, bodici samostojno, bodisi kot' uredniki, s prit egnjei) jem strokovnih sotrudnikov, naj se blagovole oglasiti pismeno ;pod naslovom »Tajništvo »Socialne 'Matice«, Gorica.« »Prosvetna knjižndca« pa ..ostane ^bcffloi^^S^teiše' iinonografije in druge določenem načrtu. Zaradi jtt- stanovitve iti s tem. združenih'del pri »Socialni Matici« j? v izdvajanju »Prosvetne knj!i;žniqe«, ki-,«e \t starega' založništva prešla v ;zaitažbo' »Soc." M.«, nastal' 'Ipre-sTecleik, kar .se pa (popravi* čim prične »Matica« z rednim, poslovanjem, kar je odvisno od ugodnega uspeha pripravljalnih del. Vendar je obstoj in razmeroiha ugodni razvoj 'novoustanovljene 'institucije že danes zasiguran. • > G g, pisatelje, katerim je 'pred kra'tk|m bila razposlana okrožnica, ,prosimo skorajšnjega odgovora. ' " " ' ' 'i •¦: DOPISL i Domača politika. Radi Devina. —. »Novi Čas« se nekaj usaja radi Devina. Treba pribiti, da odkar so zagosipodarili v.. De vinski občini klerikalci,, se je naseiiio 'tam sovraštvo, kleri-kailci preganjajo dobro napredno bralno,. 1 društvo, ki je iže mnogo .storilo za narod-" no zavest in je v .čast Devinu, klerikalci preganjajo podružnico družbe sv. C. in *M., klerikalci so iDevinski Oboini prizadjali: že veliko sramot.' To naj ima »(Novi Čas« pred očmi in reče naj: .»Soča«' govori resnico. iDevm je tako1 važna nalša postojanka, da bi tam.' nikaikof h ne smelo biti toliko nasprotstva, kolikor * ga je, in tisto diivjaštvo, kr .so je uvedli kle-rikadci, mora izginiti-. Mir in sloga mora 'biti v Devinu; to je'narodna zalhteva, to je potreba za obstoj .slovenskega Devina. Če,se bodo domačini klali med seboj in prepirali, bo žel v Devinu — Lah! Če je »Nov. Času« kaj; za Devin, maj'nauči svoje kleriiikaine ljudi lepših manir in izžene' naj . iž.njft^ sovražnost 'do .naprednega življa; uči naj jih strpnosti in tatoci' stori, kat^mu" , veli^'r,.i.ž na. čelu. — iNaše. somišljenike pa prosimo, da nas sproti in točno obveščajo o vsem, kar se godi v Devinu; Devin mora .postati zopet slovenski in ne sme biti več talko strankarsko razdrt/ kakor je sedaj. Radi podkupovanja 'pri zadnjih.-dr-žavnozborskih volitvah so bili svoj čas vr Gorici obsojeni: tukajšnji magistratni u-raidnitk 'Cadorini na 5 din.i. .zapora ter M oseb iz Muškoli. Šlo je za laška liberalna kandidata Ušaja in iPetarina. Oni iz Muškoli so bili obsojeni na 48 ur .do1 14 dni. --• Z ničnostnimi 'pritožbami obsojencev se je bavila ipred kratkim najvišja sodnija ter odbila pritožbe in potrdila prve razsodbe. Prosveta. Socialna Matica. — V teku so obširna pripravljalna dela igftede poverjenii-štva, in sicer v dvelh etapah,. naprej za Kranjsko, Štajersko, Koroško, ipotem za Primorsko. V kratkem! bo izdan poziv na veliko število posameznikov za pristop. Vsajkogar pa zaradi prevelikega števila ne moremo vabiti ter prosimo, naj blagovolijo interesenti- sam-i pristopiti tej vele-važni knjižni organizmi Naslov »Socialna Matica«, Gorica. Gg. pisateljem-znaiistvenJkom. Izmed del, ki iprihajajo poleg poljudne literature («Prosvetna knjižnica«) za slovensko .znanost v -prvi vrsti- v upoštev, so Priročniki (Handbticlier, masnuali) iz raznin ved, tako u fizikalnega zemljeois-ia, geologije, ^astroaomije., politične ekor nomije, zgodovine umetnosti, .'družboslovja,, državoznanstva, politike Mi Rokopisov te vrste na. Slovenskem se.ni, vsaj ne znanstvenih. Rabimo pa take spise krvavo, za. svoje iprJhod.nje vseučtližče, za srednješolski pouk, za saimoizObvazbo učiteljstva, akademakiega in srednješolskega dijaštva, svobodnih poklicev in sploh uk«že#iin in, inteligentnih? mo« vseh slojev. Zato morajo biti takii.spjsi pi: sani sicer znanstveno, pa vendar V po*- v letu 1902. idosegel komaj 96 milijonov; sedaj doseza svoto 180 milijonov. Dohodke ima Bulgarija v izdatni meri iz monopolov, tako ima monopol na sol, žvepl!e-,n'] & .v \f,: .'/' ¦ . .. , .... . ¦ . UM * črnogorskih čet, v Plevlje. ' •• :Oethijei "Včeraj•popoldne se je vršil uhmd zmagovitih čraiogorskili čet v Plev-lje. Prebivalstvo mesta je burno pozdravljalo črnogorske junake. Veselje djudstva nad zmagatinj Qinogorcev je nepopisno. Turška grozodejstva. Dunaj: Semkaj' dohajajo od vseh strani z bojišča poročila o grozodejstvih, ¦ ki jih izivršujejo Turki povsod nad krščanskim- prebivalstvom. ¦Tudi. ranjenim bulgarskim vojakom-ne iprizanaša r.urska grozovitost. '•'¦'Pri Kočani so Turki.ranjencem režah • nosove ter jih na strašne načine trpinčili. Belgrad: V okolici Kumanovega so 'Po bitki pri Kunianiovem Turki razmesa--rili celo' vrsto vojakov. Ogorčenje, ki ga je tako 'okrutno ravnanje vzbudilo v srbskih vrstah na bojišču, pa tudi med prebivalstvom Srbije, je nepopisno. Kjer so v premoči in nad nedolžnim 'neoboroženim prebivalstvom se znašajo, 'iz boja pa bežijo. Kako /-vzamejo Bulgari Odrin : (Drinopolie)? Sofija: Mnogo se je ugibalo, kako zavzamejo iBulgari Odrin. Cula so se razna mnenja. Ali Bulgari so- dali sedaj.od-:govor; V informiranih vojaških krogih se zatrjuje; da Bolgari ne nameravajo napasti Odi;.ina v naskoku,-ampak po pravilih moderne tehnike. -Koliko časa se bo še držal Odrin? Sotija: Stanje v Odrinu je obupno, j Trdnjava se nikakor ne bo mogla več dolgo obdržati. Pomanjkanje živil je..vedno bolj občutno. Razven tega pa preti mestu še druga nevarnost: v okolici leži že na tisoče tru-•pel, ki niso pokopana in prihaja v mesto nevaren, okužen zrak. Češki zdravniki odšli v Bulgarijo. Praga: Včeraj se je odpeljalo iz Prage 60 medicincev in več .zdravnikov v Bulgari j o, da se stavijo v službo »Buigarske-ga rdečega križa«. Mrtvi in ranjeni. Dunaj: iKorespondenčna poročila iz Belgrada prinašajo število dozda! -padlifh in ranjenih. Po teb je do se daj 4 tisoč mrtvih in 7 tisoč ran je n ih. Naš prestolonaslednik v Bosni? Dunaj: V vojaških krogih se zatrjuje, da je prestolonaslednik Franc Ferdinand, odpotoval v Bosno, da tam. inspicira vojaštvo. 12urha Jiiinisterska seja. Dunaj: Včeraj popoldne ob 4. se je sestal skupni ministerski svet, katerega seja je trajala neprenehoma 12 ur do da-* nes do 4. ure zjutraj. V političnih krogih se zatrjuje, da se gre za nove vojaške kredite . Z druge strani pa se zopet zagotavlja, da je bilo glavni predmet posvetova-nja- vprašajije o b« o s n i š k i ih žel e z-n i c,a ji,'. 0edc; kojih se Avstrija in. Ogr-ska ne morete zediniti. '' Stfirgkh o zunafijent položaju. ¦ Dunaj: Minister, predsednik, Sturgkh se je izjavil o zunanjem položaju, da se vrše dogovori med velesilami, ki delujejo z vsemi močmi na to, da \A vojska ijffla že skoro konCana; upa se, da bodo pogajanja uspešnal Avstrija brez «#re*ivlilti ten^iic, Dunaj: Po zatrdiilih milnlstersikoga predsednika naša prilitika nima aigTe^iv-, nih tendenc, vemdiaT' ;pa .da. ne "more biti 'Vse/kozj.mitovna. : ' ' •, Vesti o mobilizaciji naše armade so izmišiijene, .' -"' /'' Profdiranje $rbOiv, , Belgrad: Včeraj se je uidialoTetovo, — Tetovo je zatpadno-od ŠkopJja. Princ Aleksander, se je ootiiai oroti Stipu- ki je že v srbskih rokalh. < Tudi (Velesovo^ iob Vardarju je že padlo.' '" Belgrad: Pri'. Ve i e s o v e m je bilo 7,. tisoč' Turkov ujetiih. Belgrad: Srbi so včeraj popolnoma zasedli planino Ovčje Polije. Princ Aleksander preganja s kavalerijo turške čete; • že onstran VelesOvega proti jugu. Zasedenje Prizrena. Belgrad: Privatno se poroča, da so turške čete na divjem begu prišle do De- . mir tKapu. Albanske vasi ipri Dremici so se udale. , . , Zasedenje Prizrena se pričakuje v najkrajšem času. 6 vagonov petroleja za mrliče. Belgrad: Danes je bilo odposlanih iz Belgrada 6 vagonov petroleja, ki ga bodo • porabili na bojišču za mrliče, da preprečijo kugo, ker ni mogoče >pokopavati pra- » vočasno tisoče padlih. Po bitki pri Kumanovem. Belgrad: Detalljna poročila o bitki pri Kumanovem: pripovedujejo,, da sta od 7. s r-b s k e ig a regimenta o s tal a samo 2 oficirja živa. Boji pri Plevlju. Reka: General Božovič poroča, da so se pri Plevlju vršili dva dni neprestano krvavi boji. Turki in Araaivti so se Ijuto zoper-staviljali, a so bili 'končno popolnoma razbiti in pustili na stjtine mrtvih. Taraboš. Reka: Od sobote na nedeljo so 'pričeli Črnogorci po noči obstreljavati Taraboš na vseh straneh. 'Črnogorske pred^-straže so prišle v moči tik pred utrdbe in jih naskočile z bajoneti. Pričakuje se, da bo vsak lilp zavzet Taralboš. Črnogorski kralj med ranjenci. ¦¦' Reka: Črnogorski kralj je zopet o-biskal ranjence v hospitalu ter jih tolažil.. ¦Ko j;e videl njih muke. se je zjokal. Nekega vojaka je ginijen poljubil na čelo. Lukacs proti Srbiji. Budimpešta: Lukacs je pozval monarhijo, da pravočasno nastopi proti zmagujoči Srbiji fin da prepreči vsako povečanje kraljevine srbske! . (V Ogrih se oglaša sorodstvo s Turki! Taki klici bodo monarhiji 'le škodovali.) Razne vesti. Trije francoski aviatiki so dospeli v Belgrad. Oglasili/so se bili pri vojinem ministerstvu takoj po proglasu vojne. Legenda o Sveti Sofiji. — Sedaj, ko se vrši vojna štirih balkanskih držav sproti Turčiji, je oživela zopet legenda o Sveti Soitiji. / trenotku, ko je dn6 29. maja 1453. Mohamed iprijanal v baziliko, je bral,, duhovnik mašo. V cerkvi je nastalo kričanje, duhovnik ni mogel dokončati maše, marveč je vzel sveto posodo infcnjige ter •odšel pri stranskih vratJh. Turški vojaki so planili lza .rijfon, aili kjer ~so bila vrata, je Aiastai zid, duhovnik je izginil m vojaki ga niso mogli zaslledovati. — Kadar bo vrnjena Sveta So!fiia;kršdan«^emulk.ul,tu; '— i-pravijo Grki, takrai še bnr zid odpre, maš-: iiik %o stopil k ciitarjir in bral bo mašo do končam — Pa je še druga: iDve velikanski |sveči sta postavljeni ob strani '»imirhaba« in gorita ob veliki svečanosti. Pravi se, da kadiar .sveči . ;pojpoinpma dogorlta v notranjosti, postane, Svete .. Sofija'" zopet krščanska. Radi; te|a pa:"ite inastavljen.po-seben čuvaj; jki -čuva', da ^sveči ne ope-§a^; „_ -Morda le oOešalta in morda le pri-., de oni duh^"-nik fe'zidu "dokončat. mkw. Razsfat \unevnosti v Benetkah. —V Benetkah je le več č*i;sa.odprta razstatva umeliiosti; Ker prihaja .vedno več. tujcev;, • ogledat si to- .razstavo, rjstane Otvorjetui . še do 11. novembra t. i. ( .; ' ; .; ;, Grških rezervistov h Amelrke je pfl-§\q dtimo^v v.zadnjih dneh okoli .1 l.OOf). ¦, DaJje na 4; sirani. I Mforppolitov jaasvei. - mitropolit nasvetuje vsem omm, ki so - ostali doma, ,'tte to leto svoje gokfove proslavijo ;k.ar naiskroimnejše m s ikar najmanjšimi trošiki. iKoiač mu'- se speče in prereže, ali..gostiije naj ca letos, ko Je¦ vojna, izostanejo. V 5tf>iji je namreč običaj, 'da se godovi praznujejo kar najsijajnejše v krogu domačfh in vabljeftcčv. Bttlgarskii študentje iz Pariza so dospeli v Srbijo. iKalkiih 200 jiih je. (Navdušeni so dospeli v 'domovina borit se za svobodo Balkancev. Neki' bulgarski- dijak Popov je bili pozvan1 »pod zastave. Imel je promio-virati. Na .univerze v iPairku je povedal, da mora oditi. iDekan univerze je hitro telegrafrčno poklical profesorje, ki so bili izvein Pariza, Popov je' napravil Mt je proimoviral in šel domov na (bojno; .polje. Ruski aviattk AvramoviČ na Balkanu. —V Belgrad je prišel ali -pride v "najkrajšem .času ruski aviatik Avraimovič, ki bo vodja srbskih- pilotov. Nedavno je dobil Avrarriovrč prvo nagrado na mednarodni aviatični tekmi, na razstavi aeroplanov, najprimernejših za rusko vojsko, je dobil Avramovičev tip drugo nagrado od 4 razpisanih. Pomračenje meseca. — Na dam, ko je Srbija, Bulgarija m Grčija .napovedala vojno Turčiji, so videli v Belemgradu ,po-i mračenje meseca. Ta nebeški .pojav tolmačijo za zhalk zmage nad polumesecem; ob tej .priliki so oživele stare pravljice o znamenjih, ki so se pokazale ob začetku kake velite volne. Belgrajska občina izda v teku tega meseca 100.000 dinarjev (kron) za pomoč družinam sipomašnih borilcev za domovino. Podpore še deli za 10—15 dni. Nad 100 ruskih ženskih tekarničark in strežnic, ki so službovale v Moskovskih bolnišnicah, se je javilo slovanskemu' komiteju, da jih sprejme .za usmiljene sestre. Imajo obilo sredstev in so prišle na balkansko bojišče na svoje treske. Albanci so izborili strelci, to so korist at i r al i te idnr tudi v ibolnišnioi v Belem-gradu. Cela vrsta vojakov je ranjenih v levo roko. To se je 'zgodilo tako: Srbski vojaki so za okopi dnžalli ležeč puško naprej z levo .roko in Albanci so streljafli na te Toke in tuldi res ranili obilo vojakov v levo- roko. Bosanski Muhamedanci in balkanska vojna. — »Zeman«, mohaniedansko glasilo v Bosni, prinašaš poziv, da naj Moha-t medan^i pomagajo turškim bratom: Piše: »Osodepoln čas je nastopil. Islam v Evropi bije strašen-boj. Priskočite na pomoč. Naša pomoč bo sicer, naj bo taka ali taka, le majhna In neznatna, ali tu ne gre «a višino materijalme koristi imasr-več za idejo, ki veže nas Muslimane širiMn sveta v eno kolo.« — Tir Muslimani v Bosni izražajo svoje simpatije -TuTčinu, želijo zmago Turški in poraz Srbom in Bulgarom. Glas vere je pri njih 'močnejši od glasu ikr v i! Koliko ljudi $o poklali in pobiR Turki tekom enega stoletja? — Neki list navaja masakre Turkov tekom enega stoletja: 50.000 ljudi so ubili In poklali na otoku Kšos, 10.000 v Kurdrstanu, 11.000 na Libanu, 10.000 v B u ,1 g a r i j i, 300.000 Armencev. Znaša 381.000 oseb, ki so bile žrtve mohamedanskega zverstva. Grška kolonija v Parizu Je nabrala za *I?deči sKriž« in za družine igrških vojakov, ki se bojujejo v Macedoniji in Eprru, dosedaj že 180.000 frankov. Gospodična Helena Sohifezi je dala na razp> . lago svoj avtomobil in darovala 25.000 frankov. Indijanci v Argentuiiji se tudi vojska, jejo, — Iz iBuenos tAiresa poročajo, da so razni indijanska rodsovi iz Chiau ob meji Argentinski uddi v vasi jn naselbine ter masaikrirali vse, ki so jih doibili. Napovedal so vojno Argcntiniji. Vse farme okoli so -požga-li. Argentinska vlada je poslala proti divjakom 8000 konjenikov in pešcev. Sedem let W že zaprt pa hoče povedati svojega Jtaiena. - N Bru-slju imaj,> zaprtega nekega človeka, ki noče povedati^ kdo je in tudi drugače ni bilo še mogoče -dognati njegove ifetitete. Te dni je Stal zopet pred sodrjikom. Sodnik .ga je vprašal z mova, kdo je in s čim se peča in odkod je doma. Ali neznana je odgovoril, da ne pove, kdo je, in sicer toliko časa ne, dokler bo živ njegov oče, kateremu noče delati nečasti. Sodnik m je -obsodil na 6 mesecev ječe. (Neznanec je odšel ves zadovoljen v Ječo. Zavetišče za one, ki spijo PO dnevi, ©tvorijo v kratkem v Londonu. To bo velika stavba, ki bo služila izbomo osebam., ki morajo opravljati svojo sliužbo ponoči ter morajo torej spati po dnevu. Urejeno bo vse tako, da ne bodo culi pocestnega trušča in hrušča, marveč bodo lepo v miru spalli v svojih sobah. V Ameriki igrajo tudi ženske na borzi. Te dni so prišle iz Amerike vesti, kako je več dam igralo na borzi več časa pa tako nesrečno, ;dai je iprišio do fai imen tov z velikimi izgubami. III. slovenski protialhoboloi kongres. Ta kongres, »ki bo ob enem desetletnica protiaHikoholnega gibanja na Slovenskem, bo v nedeljo 17. novembra v Ljubljani. Kongres priredita vzajemno »Proti-alkoholna zveza Sveta vojska« in »Društvo zdravnikov na Kranjskem« s pomočjo drugih strokovnjakov rn veščakov. Ortfštvo zdravnikov — na čelu mu dr. Demeter vitez >B]ei\veis Trsteniški — se je zadnji čas začelo posebno zanimati za alkoholno vprašanje ju je izvolilo iz svoje srede v ta namen poseben odsek. .Na tem kongresu društvo prvič nastopi v tem smislu. Predava 1 i bodo š t i r j e zdi a v n i k i. Zborovanje v veliki dvorani »Uniona« prične ob devetih dopoldne ter bodo predavanja trajala cel dan! Proti večeru bo zborovanje za ženstvo posebej. Na Kranjskem je zanimanje za kongres precej veliko in se obeta obilna udeležba. Povabljene in zastopane bodo vse oblasti. Deželni odbor bo pozval vsa županstva, naj se kongresa udeleže, deželni šolski svet je upati bo dovolil učiteljem prost dan. Želeti je da bi1 se tudi izven-krajnski Slovenci, pri katerih je dosedaj našlo to gibanje razmeroma malo odziva, udeležili tega kongresa v kar največjem številu, ter naj bi bil ta kongres in ta desetletnica povod1 iin prilika, da bi se to •gibanje po vseh slovenskih deželah enakomerno razvilo in vnelo. Protialkofroilno delo, delo za strezhe-nje slovenskega naroda, je nadstrankar-sko, eminentno narodno delo, pri katerem se lahko najdemo vs>i, ki ljubimo rod in dom, ne oziraje se na druge razlike. Torej povabljeni in dobro do&li na kongres in protialkoholno delo vsi domoljubi. Odgovorni urednik in izdajatelj IvanKavciC v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. GabršEek (odgov. J. FabčiC Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Mali oglasi. i pristojbina stane 60 Tin. Ako Je oglas obsefnejil «e računa sa vsako besedo 3 vin. lajprtprareejše inseriranje ta trgovce in obrtnike. ._ .^ «ol*oJ»«n«njS0i trgovcev fn obrtnikov r Gorici, Kitonfc u danil (in celo t mestu) nihfio ne pome, ker nilrje* a« in««rir«jo. Skoda ni majhna. Mihalj Turk priporoča svojo brivnico. lloriGa, na Kom 6. 426-9 Družabnik se išče za lepo razvito industrijelno podjetje z lepim dobičkom. i Glavnice kron 15-20.000. Priglas pod zavitkom Dobiček" na upravo lista. Vodna žaga v Vrtovinu YJFZZLL, dobroidoca kupčija, se pod ugodnimi pogoji odda v najem ali proda. — Poizvedbe pri Josipu Zivic — Skopo. 435-3 Krasna stanovanja r^t & Zti. jeno od mesta. — Prvo stanovanj«; ima 3 velike sobe, kuhinjo in obširno dvorišče. Drugi dve stanovanji sti pa manjši. — Natančen naslov pove upravnišivo. 439—3 Mohinvano enha s prostim vhodom, v »re- ineuiUVdllO DUJJd dini mesta, velika, z dvema oknima, čista, zračna, za 2 osebi, se odda takoj. Plača 30 kron mesečno. Kje, pove upravništvo. 440—1 naravno uino staro in nouo, beio in črno 43i-8 = po 52 vin. liter. — MaramiD žgsnle po K im Pošilja se tudi po pošti v zavojih od 5 litrov. ilovica, VSa Teatro 250. Vidmar. \) do 3000 K se išče za trgovino brez konkurence in brez rizika. Ponudbe pod F. J. na upravo lista. Slovenska mesnica v Gorici, ulica Treh kraljev 16 (Dia Ire Re 16) pri kauarni Dogana Največja izber v Gorici govejega Biesa, tele- tine in svinjine. Meso je prve vrste. Dobi se vedno svežo divjačino in doma pitano kuretnino. Cene zmerne, brez konkurence, postrežba uljudna. — Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom. ; Za obilen obisk se toplo priporoča udani 424—27 Andrej frandolič, mesar. Glavna zaloga Palma podpetnikov A. Drufovka Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hl&l, flosposk« ulica *t. 7, I. nadstr.) ~ Talafon it. 78. HaCnn poltne hranilnice Štev. 837.315. . Ne občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 4V, %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica tarna. Hr&Dltae vloge se sprejemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Posojila ae dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni dolažl se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec. 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kron. — Hranilne vloge: 1,103.254 98. —Posojila: 1,068.002-—. — Reaervni z a k 1 a d: 100.4,51 56. — Vrednost hiS: 38353829. ^&mmm$x$mwm mm^mmmmmmmmm^imm® naročajte tf Sočo" in »Primorca". Inserirajte u .Soči In ..Primorcu * i * i * i. • i * k .*. i * .i .* i¦¦ i •.-i-* i • TTTTTTTTTTT 4^^L Kupujte samo dvokolesa tiR\tZUStu, ki so najboljši francoski sistem in najtipežnejše vrste bodisi za navadno rabo aH za dirke. Šivalni stroji Original VlCtUrtti so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako- vrstno šivanje in štikapje (vezenje). Stroj 'teiej bie2?unto in je jako-trpežen. Puške, samokrese, siamoreznice in vse v to stroko cpadojcče; predmete se dobi po to- \&ir.iiški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk i, na Stolnem trgu it. 9. GORICA.