Izhaja zveicr vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati >e (prejemajo in plačujejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. 3. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. Št 15. V Ljubljani, dnč 2. avgusta 1900. Leto XIII Naša gospodarska organizacija. Ob veličastni udeležbi je zborovala v četrtek, 19. jul. v veliki dvorani »Katol.doma« gospodarska organizacija. Dvorana je bila polna zavednih organizatorjev našega ljudstva, opazili smo na zboru tudi zastopnike goriških in štajerskih Slovencev. Ob 3. uri jo otvoril dr. Šusteršič občni zbor »Zveze kranjskih posojilnic«. Članov posojilnic je bilo 45, članov načelstva H, ustanovnih članov 7, podpornih članov 11, iz mej teh bilo jc zastopanih 18 posojilnic po svojih pooblaščencih. Promet je bil naslednji v I. 1898.: spre-jemki gld. 2,723 94, izdatki gld. 860-72, gotovine tedaj skupaj k 1898. letu gld. 1,863 22, koja pripada na dobro društvu »Gosp. zveza«, na katere korist se je društvo razdružilo. Po tem občnem zboru sledil je občni zbor »Gospodarske zveze«. Iz poročila načelstva, posnemamo, da je bilo v »Gospodarski zvezi« združenih 126 zadrug s 625 upravičenimi glasovi. Te zadruge so imelo 33.864 članov. Ta ogromna številka kaže, da je »Gospodarska zveza« v kratki dobi svojega obstanka dosegla lepe vspehe. Napredek »Gospodarske zveze« kažejo tudi naslednje številke: L. 1898. je imela »Gospodarska zveza« dohodkov 507 gld. in stroškov 500 gld., 1. 1899. pa prejemkov 197.469 gld. 4 kr. in 190.250 gld; izdatkov, v blagajni je ostalo 7219 gld. 4 kr Cisto premoženje je znašalo 2256 gld. 90 kr. Podpore od ministerstva je društvo prejelo 5000 gld Izmej v »Zvezi« organizovanih zadrug je 50 drugih zadrug, ostale so posojilnice. Poročilo načelptva b< zboro-valci soglasno odobravaje vzeli na znanje. Občni zbor je soglasno sklenil, da se sedanja »Gospodarska zveza" razdruži in prenese svoje premoženje na novo osnovano zadrugo „Gospodarska zveza." Začasni načelnik dr. Sustersič je takoj nato otvoril osnovalni shod nove skupne zveze zadrug »Gospodarska zveza« ter naznanil, da so zadruge doslej vzele za 33.400 K deležev. Pristopilo je tudi že 1166 trgovcev, obrtnikov in rednih članov. Izdajati je »Gospodarska zveza« pričela »Narodnega Gospodarja", ki prihaja mej ljudstvo v 5000 izvodih. Ob novem letu je opravljala posle tudi za »Zvezo kranjskih posojilnic«, v mnogih slučajih je članom preskrbela brezplačno pravno pomoč pri sodiščih itd Po tem poročilu je zbor sklenil na predlog dr. Šusteršiča, ki se je zahvalil poljedelskemu ministru za podporo, odposlati brzojavni pozdrav poljedelskemu ministru, ter je ob burnih „živijo"-klicih bilo sprejeto besedilo brzojavke. V odbor so bili soglasno izvoljeni: Iz rednih članov: Hladni k Ivan, župnik Trebelno; Jeglič Josip, zasebnik v Ljubljani. — Iz zvezinih obrtnikov: Rotar Josip, gostilničar Podsmreka ; Štele Ivan, mlinar Zalog; Ž u-mer Jakob, posest, in podjetnik Sp. Graben pri Gorjah. Iz zvezinih trgovcev: BonačAnton, trgovec Begunje pri Cirknici; Demšar Franc, trgovec Čežnjioe pri Železnikih; Korošec Val., trgovec St. Peter na Krasu; Rihar Valentin, trgovec, Polhovi Gradec; Tršar Franc, posestnik, Vrh nika. - Iz članov zvezinih zadrug: Avian Ferdinand, c. kr. fin. svetnik v Ljubljani, Belec Anton, posestnik in župan, Št. Vid nad Ljubljano; B organ t Luka, župan v Kamniku; Jaklič Franc, učitelj in posest., Dobrepolje ; Jarc Josip, veleposestnik v Medvodah; Kolar Matija, župnik pri Dev. Mariji v Polji; dr. Krek Janez Ev., državni poslanec v Ljubljani; K romar Ivan, župnik v Sturiji; dr. Lampe Evgen, prefekt v semenišču v Ljubljani; Lavrenčič A., kapelan v Cirknici; dr. Pavlica Josip, prof. bogoslovja in načelnik centralne posojilnice, (lorica; Pogačnik Josip, državni poslanec, Podnart; So mre k Ivan. kapelan v Maren-bergu; Stanov nik Ivan, posestnik v Horjulu; Šiška Josip, knezoškolijski kancelar v Ljubljani; Šubic Josip, posestnik v Gorenjivasi pri Poljanah; dr. Šusteršič Ivan. advokat v Ljubljani; doktor S c h \v e i t z e r Vilko, odvetniški kandidat, Ljubljana ; dr. Trinajst ič Dinko, advokat, Pazin; Venca j z Ivan, drž. posl. v Ljubljani. Razsodišče: Dr. B r e j c Janko, odvetniški kandidat v Trstu, dr. Jancžič Ivan, prof. bogoslovja v Ljubljani; Kalan Andrej, kanonik v Ljubljani; Kauschegg Karol, veleposestnik v Ljubljani; dr. Matko Laginja, drž. poslanec, Pulj: Pollak Karol, veletržec in tovarnar, Ljubljana; Rožnik Tomaž, kapelan, Jesenice. Dr. Pavlica iz Gorico je v ime goriških zadrug pojasnil ustanovitev goriške „C'-ntralne posojilnice", ki ima tudi namen, da postane zveza gospodarskih zadrug na Goriškem, ki naj bi stopile svoječasno v zvezo nove kranjske »Gospodarske zveze«. Dr. Š u s t e r š i č je nato pojasnjeval namen »Gospodarske zveze«, ki je pred vsem zadružna organizacija kmetijstva. O trgovskih in obrtniških koristih je dejal, da je neka politična strast iz političnih vzrokov polastila se zastopstva dozdevnih trgovskih in obrtniških interesov in iz političnih vzrokov planila po zadružni organizaciji. Vzroki, iz katerih izvira boj proti gospodarski organizaciji, niso stvarni, ampak politični. Djtičnim krogom je blagor trgovskega stanu ravno tako deveta briga, kakor blagor kmetov ali zadrug. Ujeti hočejo trgovski in obrtni stan, da ga izrabijo v politiške svoje namene. Govornik je šibal laži, katere širijo nasprotniki o zadružni organizaciji, in navado nasprotnikov, da zaradi kake malenkostne nepravilnosti, ki se bodo primerile vedno, dokler ne bomo vsi skupaj nezmotljivi, jezdarijo tega slona po deželnem zboru in po Kranjskem. In čim bolj mi molčimo, ker nimamo časa za razgrajanje in moramo delati, tem bolj vpije nasprotnik. Nezaslišano je, kako si drznejo ti ljudje s tako brezmejno nevednostjo v zadružnih in trgov- skih zadevah tako oblastno nastopati. (Burno odo bravanje.i Skrijejo naj se v luknje ali kamor hočejo, ne govore naj pa o stvareh, o katerih nič ne razumejo. Nihče izmej trgovcev in obrtnikov so ne moro pritožiti, da se njegove koristi niso varovale. Nam ni za boj enega stanu proti drugemu, ampak za skupno delo vseh stanov. Ako pa trdimo, da jo kmetijski stan tako imeniten, da sc mu morajo interesi drugih stanov podrediti, je naravno in je to v korist trgovcev samih. Koliko trgovcev je v Ljubljani, kateri bi brez kmetiškega ljudstva ne mogli izhajati? Ali je morda kak odvetnik v Ljubljani in morda c do na na Bregu, ki bi izhajal, ko hi no zastopal kmeta pri pravdah ' V interesu socijalnega reda je naše drlo vanje. Kadar ima kmet denar, imajo tudi drugi denar, pravi že pregovor. Govornik je opisoval koristi kmetskega združevanja v zadrugah ter koristi, ki jih imajo člani < d »< lospodarske zveze«. Ta daje brezplačno tudi pravno svete v gospodarstvenih zadevah in brezplačno naznanja, ako ka/.e preložiti dolgove, preskrbuje kmetijske potrebščine itd. Pozival je v navdušenih besedah k agitaciji /a krepko, številno organizacijo. Shod se jo zaključil z navdušenimi slava-klici cesarju. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Pogoj življenskega obstanka vsakega naroda je njegovo narodno blagostanje. Zgodovina nas uči. da oni narodi, ki so v gospodarskih vprašanjih odvisni od tujcev, najpreje zapadejo potiijlujejo razven v Avstriji tudi na L-iškem, dalje one, ki raztezajo svoje delovanje na obe državni polovici, pač ne izkazujejo posebno ugodnih računskih zaključkov. To pa zaradi tega, ker so pesamezne dežele v celoskupni naši monarhiji mnogo nevarnejše glede požarnih škod, kakor druge. Med najsolidnejSe in požarnim škodam podvržene dežele pa spadajo osobito južnoavstrijske pokrajine, katere pomagajo pokriti delne izgube, ki jih imajo te, tako zelo razširjene zavarovalnice po druzih deželah, tako na Ogerskcm, HrvaŠkem in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini, osobito pa še v Galiciji, kjer so požari na dnevnem redu in so tako velikanski, da navadno vedno uničujejo po cele vasi, trge in mesta. Vprašanje nastane, ali smo mi ^Slovenci dolžni, prispevati na polju zavarovanja drugim kronovinam? Nato mora pač vsak razs:den človek odgovoriti, da ne; kajti dobiček, ki ga plačujemo tujcem, bo tudi nam dobro zalegel. Če kje, velja tedaj tukaj načelo; »Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal.« Prav ta načela vladajo zdaj v vladnih krogih, kje se je spoznalo, da je podivjanje v zavarovalnih zadevah pač posledica zanemarjenja tc stroke od vlade same. Vsaka dežela imej svojo lastno zavarovalnico in pri tej mora vsak hišni posestnik svojo stavbo zavarovati, tj je misel, koja zanima danes vladne in državnozborske kroge; in ako sc ta izvede, bo dobil detični zakon v novi vzajemni zavarovalnici v Ljubljani uže deželni zavod za Kranjsko deželo, kateri bo deželi in nje slovenskemu prebivalstvu na razpolago. Sicer je pa vsled vzajemnosti, ki je temelj novi zavarovalnici, zagotovljeno, da pride ves dobiček zavoda zavarovancem samim v prid. Kolikor več bo preostalo koncem leta v novem zavodu dobička, toliko manj bodo člani zavoda v nastopnem letu plačali zavarovalnine, in ker se bo delalo vse le z lastnimi dobrotnimi močmi, tudi troškov ne bo toliko, kakor tam, kjer iščejo ptujci le zaslužka in dobička. Z zavarovalnic) je storil slovenski narod zopet važon korak v dosego popolne organizacije; - noben pošten Slovencc naj torej ne zamudi pospešiti ta mladi zavod in storiti, kar mu veleva narodna dolžnost. Disputacija s soc. demokratom. Sklep Kanič je srečno odnesel pete razjarjenim možem. Nadučitelj pa je stopil na stol in govoril tako le: „Zdaj ste izvedeli iz mojih vprašanj in Kani-čevih odgovorov, kakšna je scc. demokracija. Skoda je, da je Kanič prehitro ušel. Jaz bi ga bil rad še marsikaj vprašal. Toda naj bo. Vam bom pa sam povedal, kar sem hotel še izvleči iz Kaniča. Preden se kdo sploh količkaj peča s socijalno demokracijo, mora pomistliti, kakšna nesreča bo tisti veliki punt, s katerim hočejo soc demokratje usta noviti svojo državo. Ali veste, možje, kaj je punt V Ni večje šibe, kakor je ta ! Še v litanijah se med šibami božjimi punt najprej imenuje, zato ker je med vsemi najgroznejši. In soc. demokratje ne mislijo napraviti le majhnega punta, ampak velikansko vstajo, razširjeno po vsem omikanem svetu. Ob kratkem vam bom popisal, kakšen bo ta punt. Ako se izpolnijo želje soc. demokratov in se ljudje res upro, bo nagloma nastopilo sto in sto soc. demokratičnih poglavarjev, ki bodo trdili vsak svojo. Saj že zdaj niso soc. demokratični voditelji edini, kaj še le čez nekaj let! Vsak teh voditeljev bo imel svojo stranko, to je svojo vojsko. In recimo, da bi socijalni demokratje res premagali vse cesarske ali kraljevske vojske na svetu. Ali bi bil potem mir ? O ne! Potem bi se krvavi ples še le prav začel. Tedaj bi se namreč posamezne stranke med seboj bojevale za to, katera bo prva, katera bo gospodovala. Tako je bilo še v vseh puntih. V mirnem času se stranke pobijajo druga drugo z jezikom, v puntu pa z nožem. Le berite zgodovino velikega franco skega punta ali francoske revolucije ! Videli bote, koliko je bilo v tem puntu strank in kako so se med seboj mesarile. Po celem Francoskem so imeli v tistem času postavljenih štiriinštirideset tisoč strojev, ki so bili narejeni nalašč za to, da so ljudem glave proč rezali/ Toda celo ti stroji so delali prepočasi ! Zakaj kakor hitro jc stranka zavladala v tem ali onem mestu, hotela je precej prvi trenutek pomoriti vse, ki so se prištevali kaki drugi stranki. Vsled tega so na smrt obsojene siromake postavljali v vrsto pred topove, tako da so jih z enim strelom iz topa pobili sto ali še več. Pa tudi to je šlo prepočasi. Na zadnje so svoje nasprotnike nalagali na stare, obrabljene ladije in so jih spuščali na morje. Tako je divjala stranka zoper stranko v francoskem puntu, tako se je godilo v drugih puntih, in ravno tako se bo godilo tudi v soc. domokratičnem puntu^ ako bo res Bog dopustil to nesrečo, Ob času punta polovica ljudij nič ne dela. /.ivi od tatvine in ropa. V takih razmerah ni naposled nič več varnega, ne blago ne življenje. Ako se pridružiš tej stranki, lahko jutri pridejo člani druge stranke in ti vzamejo premoženje in glavo. Ako nisi pristaš nobene stranke in nočeš v boj, še poprej pogineš; zakaj potem te sovraži vsaka stranka Ako gr»53 v boj in pustiš doma družino, ti pre < ej prvi dan kak nasprotnik lahko ugrabi ženo in pomori otroke. Ob času punta namreč ljudje ne spoštujejo nobene reči. Sploh v puntu ljudstvo popol noma podivja. Kakšne grozovitoBti so počenjali v francoski revoluciji! Le en zgled naj povem. Neka tolpa je med drugimi ujela priletnega moža z njegovo hčerjo Očeta so obsodili v smrt, hčer je pa hotel eden onih trinogov imeti za ženo. Hči je lepo prosila, naj nikar ne umore očeta. Uslišali bo jo vsaj na videz toda s tem pogojem, ako bi hči hotela iz piti kozanc gorke človeške krvi. Če prav seje hčeri neizmerno gnusilo, je vendar to storila iz ljubezni do očeta. Pa kaj je bilo? Neusmiljeni trinogi so vkljub temu očeta umorili, in sicer pred hčerinimi očmi! Poglejte, možje, take reči se gode ob času punta! Ali si morete misliti večjo nesrečo, večjo šibo božjo? In soc. demokratje očitno pravijo, da hočejo imeti punt, da hočejo zanetiti tako velik punt, kakršnega še ni bilo, odkar svet stoji! Ali ni potem naravnost nesramno, če socijalni demokratje pravijo, da so vaši prijatelji, in da vam bodo po magali ? Pa to še ni vse. Kakor ste danes slišali, hočejo soc. demokratje po tistem puntu narediti mir in ustanoviti svojo državo. Vprašam vas pa : Kdo bo po vsem »vetu pomiril puntarje? Kajti, kakor pravijo socijalni demokratje, takrat cesarjev ne bo, gosposke ne bo, vojakov ne bo, sodnikov, ječ in žandarjev ne b". Vse to bo poginilo v onem puntu Vprašam torej: Kdo bo pomiril one puntarje? Sami se ne bodo! Zakaj punt je kakor ogenj. Ako ni nikogar, ki bi gasil, ogenj ne ugasne, dokler vse ne pogori. Havno tako punt. Ako ne bo nikogar, ki bi pomiril socij. demokratični punt, ne bo miru prej, kakor šile tedaj, ko bo vse drobno! In v resnici nikogar ne bo, ki bi mogel takrat poseči vmes in delati mir ! Vidite, možje, v tako grozno nesrečo nas hočejo spra viti soc. demokratje! Jaz sam za se sem tega prepričanja, da vsa soc. demokratična stvar ni nič drugega, kakor strašna šiba božja. Moj rajni oče so mi večkrat pripovedo vali o starem prorokovanju, ki se je glasilo tako-le: ,Enkrat je Bog kaznoval ves človeški rod, enkrat ga bo pa še. Prvič ga je strahoval z vesoljnim potopom Ako se pa človeški rod izpridi še enkrat, ga bo B 'g udaril a tem, da bo ljudem zmešal glave. In takrat bo vladalo gorje na svatu.' Tako pravi tisto proro-kovanje. In sodim, da se nam ta kazen že bliža. Povejte, ali more razumen človek verjeti budalosti, katere uče soc. demokratje ? In vendar je na stotisoče ljudi, ki vse to verjamejo, kakor bi bili popolnoma zmešani ! Ali ni to čudno? Ne morem skoraj misliti drugače, kakor da se že izpolnuje ono prorokovanje. In če soc. demokratični nauk \scmu ljudstvu zmeša glave, potem mora priti nad človeški rod silno gorje! To tudi mi lahko naprej povemo, če prav nismo proroki, kajti prej bi se svet podrl, kakor pa bi iz takega nauka moglo priti kaj dobrega ! Lahko, lahko se zgodi, da bi se iz soc. demokracije spletla tako strašna šiba, kakor je bil vesoljni potop ! In tako grozne kazni nas Bog varuj!« S temi besedami je nadučitelj sklenil govor, možje pa so se razšli molče in zamišljeni. Nekaj pregovorov Za meieo veliki srpan. O Porcijunkoli (2.) če vročina, huda bo prihodnja zima. Sveti Lorenc ilO.j če jasen, tudi gozd bo strden, in vinčar bo glasen, prijetna jesen. Svetega Lorenca grozdje mehko, vinčar obeta Bi vino sladko. Kad8r velikišmarna (15.) solnce peče, tedaj dobro vino v sod poteče. Hent Jerneja meglice popijo strd za potice. Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. Če so megla vel. srpana zjutraj v zrak vzdiguje, slabo vreme napoveduje ; čc pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Srpana če veter zvedri, vreme dolgo še trpi. * * * Kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši. Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša. Kdor se pred bojem veliko hrusti, prvi mesto zapusti. Kdor se celim svetom peča, malo pravih prijateljev sreča. Kdor se v petek smeje, v nedeljo se joče. Kdor slabo vest ima, ljudem se sam izda. Venec in krona. Povest iz Časov apostolskih. Spisal Anton d e W a a 1. — Poslovenil J. V. (Konec.) Preteče cel teden, a Favstine še ni v vilo ali k bolnikovi postelji; zanjo je bila doba teli osem dni čas hudih notranjih bojev. O, ko bi pač ona, bogata dedična, smela položiti pred noge rešitelju svojega očeta, rešitelju svoje duše vse svoje premoženje ter tako mogla nadomestiti kraljevemu sinu izgubo vladarske krone s svojim bogastvom in še bolj s svojo ljubeznijo ! — A zdaj naj bi moral umreti, zdaj, ko bi mu ona po vsem dolgotrajnem trpljenju tako rada ponudila udobno, srečno življenje. „Nebo mi je pokazalo dragocen biser — pravi nazadnje sama pri sebi — ne da bi ga jaz imela zase, ampak le da bi ogrela ob njem svoje srce za milost in ljubezen božjo. Ta žlahtni biser je last Višjega, ki ga je izbral zase in sprejel v svojo posest." Faustina misli nazaj na ono uro, ko se je vrgla v smrtnem strahu za svojega očeta iz ognja mladeniču pred noge; spominja se dogodkov zadnjih mesecev, in vedno bolj jasno ji postaja, da je bil Evkarp po volji milosti polne previdnosti vodnik, ki jo je iz teme paganskih zmot pripeljal k luči krščanske resnice. Ko je služabnik izpolnil svoje naročilo — je rekla sama pri sebi — ga bo Gospod odpoklical, — in kaj je to, kar bi mu mogla postati jaz, v primeri s plačilom, ki mu ga nakloni Bog!" Ko čez osem dni Faustina zopet obišče Puden-tovo vilo, stopi k ležišču bolnega mladeniča s trdnim sklepom, da mu hoče biti samo zvesta sestra in skrbna postrežnica, — dokler hoče Gospod. Evkarp sam si v svojem stanju ni delal nobenih praznih upov. Ko je pomladno solnce privabilo na gredicah pred njegovim oknom prve cvetke iz zemlje, je smehljaje dejal: „Pognale so za venec, ki ga vzamem s seboj k nebeški ženitnini,'' Novo življenje, ki je jelo kliti v prirodi, in sveža sapica, ki je pihljala čez vrtne nasade, sta še enkrat vzbudila življenjsko moč v srcu bolnega mladeniča: — zadnjikrat jo še vzplapolal ugasujoči ogenj. Pridejo velikonočni prazniki. V predvečer zbero se verniki in katehumeni, ki so imeli ono noč sprejeti zakrament sv. krsta, v Pudentovi vili, da so ondi z apostoli čuli v molitvi in slavili velikonočno vstajenje. Kako rad bi bil Kvkarp še enkrat pri tem praznovanju! Tudi l avstina sprejme to noč sveti krst. Kot kristjana, oblečena v belo obleko novokrSčencev, z blaženim smehljajem nepopisne sreče na obličju, pride k Evkarpovi postelji; njemu je veljala njena prva pot. njemu je morala poleg Boga zahvaliti svoje spreobrnenje in vso sladko srečo, ki je polnila njeno srce. Bolnik jo sprejme z ve3elim, prijaznim smehljajem. „Kako naj slavim in hvalim Gospoda — pravi — da mi je dal doživeti današnji dan 'i Zdaj nimam nobene želje več na svetu, — Pač sem enkrat sanjal o drugi sreči," je nadaljeval, kakor bi govoril sam seboj, „toda čez noč se je razpočila zlata krona, je zvenil lepi venec, ki naj bi ga bila spletla ljubljena roka." . Krasnejši venec ti pleto angeli, venec, ki nikdar ne zvene.1' reče Faustina močno ginjena. „Bil sem žalosten, tako žalosten," nadaljuje Lvkarp, kakor bi ne slišal besed mlade device, „ko sem videl, kako se je krona razpočila na kosce, kako je ovenel cvetni vencc. Te da tu mi pokaže bliščeča postava — moral je biti kak angel — dva sveža venca, za katera so bile cvetice natrgane v rajskem vrtu, eden je bil iz rdečih vrtnic,... drug iz belih lilij. In ko sem slišal, katerima dvema sta določena onadva venca, sem bil zopet vesel. . . Pa morebiti so bile vse to le sanje.-' Pogovor jc prekinila Sabinila, ki je prišla bolnika prašat, če bi se ne hotel napraviti in v nosilnici iti J na prosto, ker je jutro tako mehko in prijetno- ,.Cvetice na vrtu," je dejala, „in ptičice v zraku so tako polne velikonočnega veselja, solnce se smeji tako praznično na zemljo, da ti bo gotovo ugajalo in te okrepilo.'1 Pol ure pozneje je sedel Evkarp, odet z ohlapnim plaščem, na zavarovanem kraju na kameniti kiopici pod košat m drevesom, in ker je Sabinila gostovala novokršeenee in imela še marsikaj drugega opraviti, je bil mladenič zopet sam s 1'austino. ,.Kako mil in poživljajoč dan ti je poslalo nebo," pravi deklica; , cvetice, tvoje varovanke, ki te že tako dolgo niso videle, te vesele pozdravljajo s svojim prijetnim vonjem, in ptičice v grmovji ti budijo nove nade.'- „Ce je ta zemlja," odvrne Evkarp, „ki leži na njej božje prekletstvo, vkljttb temu tako lepa, kako krasno je moralo biti še le v raju! In vendar jc bil ta le zemski posnetek nebeškega raja, kjer ang.;li in svetniki hodijo med nnvenljivimi cvetnimi gredicami, kjer teko reke večne radosti in kjer je solnce brez zahoda božje obličje, ki napolnjuje vse z ne skončnim življenjem in nepopisno radostjo. — Ver jameš li," pravi*po kratkem prevdarku, „da je tudi zame ondi pripravljen prostorček')'1 „Ali se ne kaže," odvrne deklica, ..najnežnejSa očetovska ljubezen božja v vsej ureditvi tvojega življenja- To je njegova ljubezen do ubogega po-zemeljskega črviča. Kako te bo šele nasitil s svojo ljubeznijo, ko se osvobodiš telesnih spon, in se duh na krilih nesmrtnosti dvigne k njemu v nebo ! — Ali vidiš — govori dalje — majhnega hrošča pred nama v travi? Kako se trudi, da bi pohitel dalje' Glej, sedaj je zlezel na večjo travnato bilko, že razpenja krila, srečno jih je oprestil ovoja, s katerim ima sicer pekrita, in sedaj se dviga nalahno in presto kvišku, da poleti od cvetke do cvetke in srka iz njihovih čaš sladki nektar." V tem trenutku pride Sabinila s svojima hčerkama ter prinese bolniku krepilne in poživljajoče pijače. Evkarp hvaležno pogleda skrbno damo ter pravi, nadaljujoč podobo, ki jo je ravnokar razvila Faustina ,,Moja dobra mati! Ti hočeš po vsej sili pridržati hrošča na zemlji; toda — pristavi smeje — uidem vam le. Krila so že razpeta v hrepenenju po rajskih cvetkah ; hrošč se kmalu dvigne kvišku." Nato se Kvkarp obrne k deklicama. »Ljuba otroka,« jima pravi, »ali mi spleteta vencc iz svežih cvetic in položita na oder, preden me denejo v hladni grob k večnemu počitku V — Cvetke sem imel vsikdar rad,« nadaljuje, obrnjen k damam; »kažejo nam najvišji razvoj življenja v rast lini, takorekoč njena oslavitev, zato so mc vedno spominjale, kako nekdaj iz grmičevja naših umrljivih teles vzklije v nevenljivi lepoti cvetka poveličane nesmrtnosti." »Še iz nekega vzroka,« doda čez nekaj časa zbravši obnemogle moči, »še radi nečesa ljubim cvetice. Saj so vendar podoba cvetice, ki jc pognala iz korenine Jese, one najslajšo milostipolne cvetice ki nam je prinesla blagoslovljeni sad, ki nasiti vse naše želje, uteši vsako hrepenenje.« Naslednje dni sc jc vidoma hujšalo bolniku. Peter in Pavel sta se mudila pri njem, kolikor jima je dopuščalo njih apostolsko delovanje; z vzpodbudno pobožnostjo jc sprejel Evkarp zakramente za umirajoče, pri čemer je bil Pudent navzoč z vso svojo družino in vsemi služabniki. Na belo nedeljo ob jutranji zori se je ločila njegova duša lahko in brez boja od telesnega ovoja, med tem, ko mu je na ustnicah igral lahen smehljaj nebeške blaženosti. — Kdor je poznal plemenitega mladeniča, vsakdo je britko občutil njegovo izgubo. S krepko odločnostjo je znala Faustina premagovati svoja čustva, ko je neposredno pred pogrebom stopila k mrtvaškemu odru, za roko vodeč senatorjevi hčerki, ter položila na mrzlo čelo venec iz najdražjih cvetic. »Blagi prijatelj, rešitelj mojega očeta, in v višjem pomenu moj rešitelj,« je rekla /. drhtečim glasom, »sprejmi to kot zadnji dokaz moje iskrene hvaležnosti. Kako rada bi ti bila posvetila celo svoje življenje : nebo ni hotelo, in pokorno se uklanjam njegovi naredbi. V svojem nebeškem poveličanju se spominjaj mene, ki s teboj polaga v grob svoje najslajše nade.« 1'ogrebci pridejo in dvignejo nosilnico na svoje rame: med molitvijo in prepevanjem psalmov se pomika sprevod proti kapeli, kjer so vodile stopnjice v arenarij. S Pudentom in njegovimi je šla za truplom tudi Fauatina ; ostala je toliko časa, da so grobarji položili mrliča v skalno votlino in odprtino zadelali z marmornato ploščo. Po Pudentovi odredbi so jo pripravili že nekoliko poprej ter za napis vre-zali vanjo kratki rek: ..Eucarpe, (podoba sidra) in Deo, t. j. Evkarp, počivaj v Bogu !•' Poleg udolbena sidra, to najstarše krščansko znamenje upanja, je izražalo trdno zaupanje, da je želja in molitev uslišana. Na zaprti grob je Pudent obesil venec iz rdečih vrtnic, ki ga je prinesla Faustina. »Ubogi kraljevič,« je rekel, »daleč od groba tvojih očetov te polagamo v tujo zemljo, tamkaj gori pa te čaka krona večnega plačila in venec, ki nikoli ne zvene.« Faustina pritisne za slovo zadnji poljub na mrzli marmor; ne more se več premagovati, potok solza se ji udero po licih; tu stopi k njej Sabinila, jo prime prijazno za roko ter jo odvede od groba. Nekaj tednov pozneje, na binkoštni praznik, je klečala Faustina z belo lilijo v roki pred altarjem v domači kapeli Pudentove palače: pred prvakom apostolov je posvetila svoj življenje v vednem de-vištvu postrežbi bolnikov in revežev. Politični razgled. Deželni zbori se snidejo k jesenskemu zasedanju baje že tekom mestca septembra. Kako dolgo bo trajalo zborovanje posamnih zastopov, je odvisno največ od tega, kedaj bo sklican dunajski parlament in kake razmere bodo zavladale v njem. Isterski deželni »bor se je sešel k rednemu zasedanju v drugi polovici julija. Med tem ko ob največji vročini počiva delo v vsakovrstnih zastopili, zboruje isterski deželni zastop. Slovanski poslanci, Slovenci in Hrvatje se zasedanja ne udeležujejo, ker jim italijanska večina in nje predsednik nista toliko pravična, da bi jim dostavila dvojezična vabila in dovolila slobodo govora v zbornici, akoravno zastopajo slovanski poslanci ogromno večino prebivalstva. Državnim nadpravnikom v Gradcu je imenovan vkljub opetovani zahtevi slovenskih poslancev in vkljub temu, da je graškemu nadsodišču podrejenih pet slovenskih sodišč in le dve nemški, zagrizen nemški nacijonalec dr. Uiegler. Pravijo, da je bil prvi na vrsti. Za sodna svetnika v Celju sta sedaj prva na vrsti Slovenca, a bo nam »prijazna« vlada našla kak drug izgovor. Cesar pride v Gorico okoli 19. septembra, da s svojo navzočnostjo poslavi 4001etnico združenja (loriške z Avstrijo, ki jo sedaj obhajajo. Za vsprejem se že delajo velike priprave. Srbski kralj Aleksander se je koncem julija poročil z mnogo starejo vdovo izmej navadnega ljudstva, Drago Mašin. Njegov oče, razkralj Milan in prejšnja srbska vlada so morali pobrati kopita, ker niso bili zadovoljni s tem kraljevim korakom. Aleksander je naglo poskrbel za nove može v uradih in armadi ter odstranil vse ovire svoji poroki. Ruski car mu je brzojavno čestital, pa tudi srbski narod mu prireja prisrčne ovacije. Slovenski novičar. Kranjsko. Katoliški shod. —• Ta teden se začno razpošiljati vstopnice za II. slovenski katoliški shod v Ljubljani. Ker bo udeležba ogromna, nujno prosimo, da vsak, kdor se namerava udeležiti katoliškega shoda, takoj prijavi udeležbo svojemu g. župniku in ob jednem pove, koliko dnij: ali vse tri dni, ali le zad nji dan. Takoj z oglasilom naj se izroči tudi vstopnina: za vse tri dni 1 K, samo za zadnji dan 50 h, za sklepni banket 3 K. za tiskano poročilo 1 K, ali pa naj jo dopošlje naravnost blagajniku na naslov: Alojzij Stare, župnik v pokoju in hišni posestnik v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 5. Dopisi, ki so v zvezi z organizacijo shoda in razna pojasnila naj se nasljavljajo na tajnika: Dr. IJvgen Lamine, semeniški prefekt v Ljubljani. Naznani naj se tudi, ali želč udeleženci prenočišča. Pripravljalni odbor za II. slovenski katoliški shod v Ljubljani. Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Veleč. g. Valentin Eržen, knezoškofijski duhovni svetnik in podvodja v duhov, semenišču, vstopi v misijonsko kongregacijo sv. Vincencija Pavlanskega in č. g. Albin Ilovski, župnik v Javorjah pri Litiji, vstopi v cistercijski samostan v Zatičini. C. g. Matija K a s t e 1 i c, kapelan v Št. Vidu pri Zatičini, pride za podvodja v ljubljansko semenišče. C. g; Anton Plešic, kapelan v Smledniku, pride v St. Vid pri Zatičini; na njegovo meBto pride č. g. Adalbert II y baše k, kapelan v Zagorju. V Zagorje pride č. g. novomašnik Karol Č e r i n. č. g. Ignacij N a d r a h, kapelan v Tržiču, pride k sv. Jakobu v Ljubljani; na njegovo mesto pride č. g Josip K r ž i d n i k, kapelan v Črnem Vrhu nad Idrijo. Č g. Frančišek I n d o f, kapelan v Prečini, pride za župnega upravitelja v Javorje pri Litiji, na njegovo mesto pa č. g. Josip Mensinger, kapelan na Mirni. č. g. Alojzij Jarec, kapelan v Gorjah, je premeščen v Železnike, č. g. Anton Hribar, kapelan v Polhovem Gradcu v Spodnjo Idrijo. Č. g. Vincencij Č i baše k kapelan v Spodnji Idriji, pride za upravitelja na Goro pri Idriji. C. g. Lenart Zupan, kapelan v Planini pri Rakeku, pride v Polhov Gradec. — Nameščeni so novomašniki: č. g. Valentin Z a b r e t kot kapelan v Gorjah, č. g Karol G n i d o v e c, kot kapelan v Gradu, č. g. Jakob Ogrizek kot kapelan v Planini. C. g. Frančišek B i r k , komi vikarij in stolni kapelan v Ljubljani, vstopi v misijonsko kongregaeijo sv. Vincencija Pavlanskega. Na njegovo mesto pride č. g. Janez Kalan, kapelan v Kamniku. V Kamnik pride č. g. Henrik Povše, kapelan v Žužemberku. Č. g. Peter Mohar, kapelan v Rovtah, pride v Črm ošnjice. Nameščena sta č. g. Evgen Legat, novomašnik, kot kapelan v Žužemberku, in č. gospod Stelan Trškan kot kapelan v Št. Petru pri Novem Mestu. Kanouična vizitacija in birma bode v ljubljanski škofiji v mesecu avgustu: 15. avgusta na Brdu, 16. v Zlatem Polju, 17. v Ihanu, 19. v Gotenici, 20. v Borovcu, 21. v Reki, 22. v Fari pri Kostelu, 23. v Osilnici, 24. v Banji Loki, 25. na Zdihovem, 26. v Mozelju, 27. v Spodnjem Logu, 28. v Starem Trgu pri Poljanah, 29. v Nemški Loki, 30. v Kopriv-niku, 31. v Kočevju. 1. septembra v Starem Logu, 2. v Polomu, 3. pri Stari Cerkvi, 16. v Cerknici, 17. v Begunjah, 18. pri Sv. Vidu, 19. v Grahovem, 20. v Starem Trgu pri Ložu, 22. na Babinem Polju, 23. na Blokah, 24. pri Sv. Trojici, 26. na Studenem in 27. septembra na Uncu. Umrl je 23. julija dopoldne v Ljubljani v Leonišču č. g. Rok M e r č u n , katehet na ljubljanskih ljudskih šolah. Rojen je bil v Dobu 1. 1855., v mašnika posvečen 1. 1878. Služboval je v raznih krajih, zadnja leta v Ljubljani pri sv. Jakobu, pri uršulinkah, kot podvodja v semenišču in sedaj kot katehet. Bil je izredno ljubeznivega značaja in obče priljubljen. Pogreb je bil v sredo, 25. julija iz sv. Petra cerkve nad vse veličasten. Udeležilo se ga je nad 60 gg. duhovnikov, učiteljstvo s šolsko mladino, »slov. kršč. soc. zveza« in »katol. družba za Kranjsko« z zastavama in nebroj občinstva. Pokopal ga je velečastiti g. kanonik Sušnik ob obilni azistcnci. N. p. v m.! Naši shodi. V mesecu juliju se je vršilo j,0 deželi več zanimivih in izredno številno obiskanih shodov. V nedeljo dne 15. julija so govorili na na shodu v Žužemberku gg. poslanci Povše, dr. Žitnik in Vencajz, na Vrhniki dnd 22. julija gg. dr. Šusteršič in dr. Krek, konečno je bil dni-29. julija shod v C i r k n i c i, kjer sta poročala g. poslanca dr. Žitnik, g. Zelen in g. dr. Evgen Lamjie, o katol. shodu. Od Device Marije v Polju se nam piše: Sv. oče Leon XIII. so z apostoljskim pismom z dne 19. ju nija 1900 podelili \sem vernikom, ki obiščejo župnijsko cerkev pri D. M. Polji na belo nedeljo, na praznik Vnebovzetja Marijinega ali v njegovi osmini, popolne odpustke pod navadnimi pogoji, kat ri se morejo darovati tudi za duše v vieah. — S tem je starodavna, nekdaj toliko sloveča božja pot k čudodelni M. D. v Polji ponovljena, katera s« je bila radi neprilik časa, zlasti preteklega stoletja, skoraj popolno opustila. Le na belo nedeljo in med Šmar nim je še dokaj vernikov tje pohajalo. Dvanajst gluhonemih deklic je v nedeljo 22 m. m, v Šmihelu pri Novem inestu prvikrat pristopilo k sv. obhajilu. Dj solz so bili poslušavci ganjeni, ko je veleč. g. župnik v svojem govoru naglašal, kako skrbno in pobožno so se te deklice pripravljalo za najlepši dan. Vse je utihnilo v cerkvi, ko so deklice glasno molile in odgovarjale na vprašanja pri krstni obljubi. Bog plačaj vsem za obilni trud ! Iz Dobrepolj. V nedeljo dne 5. avgusta po krščan skem nauku imamo ljudski shod v Dobrepoljah, kot pripravljalni shod za drugi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Upamo, da se častno izvrši za nas in da se razjasnijo megleni politiški nazori in da se še bolj utrdi naša gospodarska organizacija. Zat > uljudno vabimo vse prijatelje in neprijatelje našega okraja in sosednih občin na shod v obilno udeležbo. Dekliško meščansko šolo je dovolilo naučno ministerstvo v uršulinskem samostanu v Skofji Loki. Izborno ^urejenemu učnemu zavodu je le čestitati na tej pridobitvi, katere se bodo brez dvoma številno posluževale hčere loških meščanov. Nagla smrt. V Ihanu je 22. julija nenadoma umrl Fran Cvetko. Zjutraj istega dne je šel k sveti maši, nazaj grede jo je pa zavil v neko gostilno, kjer si je malo preveč privoščil žganja. Potem se je napotil proti domu, a obležal sredi polja, kjer so ga zvečer našli mrtvega. — Nagla smrt je zadela na Gojzdu Franceta Spruk, po domače Samca, ko je šel dne 20. julija zjutraj k sveti maši. Žena je šla že naprej. Od maše grede ga najdejo ljudje in žena na njegovi zemlji pod nekim orehom mrtvega ležati. — Bog mu bodi milostljiv! V bleškem jeiern utonil. Poroča se nam: Utonil je 28. m. m. ob 3 uri popoldan blizu Muhrovega kopališča na Bledu Adolf II a as, natakar v zdra-viškem domu (Curhaus) na Bledu. Haas je bil doma v Budjevicah na Češkem; zadel ga najbrž kap na srce. V kopališču je bilo polno ljudij, a nihče ga ni mogel rešiti, tako naglo je izginil pod vodo. Utonil je nedeljo, 23. julija v bohinjskem jezeru 201ctni Jan. Cerkovnik. Z dvema tovarišema s3 je kopal mej kršč. naukom, v vodi ga je pa prijel krč in se utopil. Tovariša ga nista mogla pravočasno rešiti. — V Krki na Dolenjskem se je utopil hlapec Franc Bakšič, zadnji čas v službi v Kostanjevici, ko jo napajal konje. Bil je krepak in pošten mladenič v najlepših letih. — Na Igu v grajskem bajerju je utonil grajski lovec Peter Kocjan. Obesil s« je v nedeljo 23. m. m. v Poljanah nad Škofjo Loko 431etni Jan. D. mšar z navadno trto, ki jo je moral še sam vleči. Bržkone se mu je zmešalo. Ogenj. V petek, 20. julija, je v Mali vasi, občina Podgora v veliko laškem okraju požar uničil štirim gospodarjem vsa gospodarska poslopja, štirim pa polovico, dalje vbo obleko in veliko žita. Škodo cenijo na 28 (XX) kron. Zažgali so bržkone otroci. Gasilci iz Dobrepolj, Ribnice in Velikih Lašč so za-branili še večjo nesrečo. — V Krašnji je v nedeljo 23. julija gorelo pri Lukčevih, kjer je zgorelo ostrešje. Rešili so pa vse sosedne hiše, akoravno so večinoma s slamo krite in večinoma prav blizu. — Dne 22. m. m. je začelo goreti seno na skednju Neže Kline iz Klenika pri Vačah. Zgorela je hiša z gospodarskim poslopjem in vso opravo. Škode je do 0000 kron. Zažgali so otroci. Strela. Dne 17. julija t. 1 po noči je strela udarila na kamniških planinah v zavorško kočo in ubila enega vola in eno kravo. Izmed treh pastirjev, ki so bili v koči, je le enega nekoliko omamila, ki pa se jo kmalu zavedel. Dva sprevodnika padla z vlaka. Dne 25. julija je padel s poštnega vlaka med postajama Gor. Ležeče in Divača neki sprevodnik. Sprevodnik Schon-egger je hotel dati znamenje, naj vlak ustavijo, a je pri tem sam zgubil ravnotežje in padel raz vlaka. Prvi sprevodnik ni poškodovan, Schiinegger pa je poškodovan na glavi, kolenu in negah. Štajersko. Petindvajsetletnih mašništva je praznoval dne 25. m. m. milostljivi gospod knezoškof lavant.nsk. dr. Mihael N a p o t n i k. Bog ohrani presvetlega vladiko lavantinski škofiji še mnogo let! Duhovniške vesti iz Iavantinske škofije. Župnijo Sv. Križa na Murskem polju je dobil bencficijat ptujski, č. g. Josip \Veixl. Provizorjema sta imenovana v Št. Lovrencu v Slovenskih goricah častiti gospod Anton R a u š 1, kaplan istotam, v Podčetrtku častiti gospod Jožef T r a f e n i k , kaplan na Slatini. Prestavljeni so čč. gg. : Ivan Ivane iz Vuzenice v Slivnico pri Celju, Fr. G a r t n e r iz Loke v Hoče, Anton Postružnik iz Hoč na Slatino, Jožef Ž, e k a r iz Sv. Martina na Pohorju v Stari trg. Na novo so nastavljeni čč. gg. semeniški duhovniki: G a š p a r i č Jakob v Št. Martin na Pohorju, Vinko Lovrenčič v Loko pri Zidanem mostu, Ferdo Pšunder v Vojnik, Ivan Vo g r i n v Vuzenico. Shod pri Št. Juriju v Slovenskih goricah, na katerem je poročal pcslanec dr. L. G r e g o r e c , je izrazil ogorčenje nad imenovanjem dr. Rieglerja višjim državnim pravdnikom v Gradcu, ker je dr. lliegler slovenščine popolnoma nezmožen in ker je pravosodni minister slovenskim poslancem obljubil upoštevati upravičene zahteve Slovencev. Shod je poslancu Gregorecu izrazil zaupanje. Matura na celjski gimnaziji se je 25 m. m. končala. Izpit je napravilo vseh 21 abiturijentov. Trije abiturijenti so maturo napravili z odliko. Nemška slavnost v Ptnju. Nemci v Ptuju delajo z vsemi silami, da bi slavnosti otvoritve novega gimnazijskega poslopja, ki bode 18. septembra, utis-nili nemški značaj. Dela se na to, da bi tedaj, ko bodo navzoči cesarski namestnik, deželni glavar ter drugi dostojanstveniki, izročil se tudi nemški MStu-dentenheim« svojemu namenu. Štajerski soeijalni demokratje so imeli te dni v Gradcu deželno konferenco. Udeležba je bila znatno manjša, nego preteklo leto. Na shodu je bilo 67 delegatov. Shodov je štajerska socijalna demokracija priredila tekom leta 1063! Doh(dkovje baje stranka imela na Štajerskem 21090 K 49 Y izdatkov 18.384 K 9 h. «Arbeiterwille- se 7500 iz- vodih in bode z novim letom izh 1 . julija, kot se nam poroča, zelo lepo izvršil. Delavsko izohraže\alno društvo je imelo lep dan in upati je, da ne ostane brez vidnih vspehov. Drž. posl. g. dr. Krek je govoril o pomenu katoliških načel za javno življenje. Iz sosednih krajev so se z obilno udeležbo odlikovali vzlasti Ložanje, na čelu s svojim vrlim županom. Duhovnikov je prihitelo, več tudi iz daljnih krajev, dvanajst. Ne ulivajte petroleja v ogenj! V Gorici se je prigodila strašna nesreča. Dvajsetletna Ana Prinčič iz Kobarida je bila v službi pri g. Josipini Paviji. Da bi hitreje /»netila ogenj, je polila drva s petrolejem. Nastal je velik plamen, kater« ga je hotela udušiti z vodo- Pri tem bo goreče kaplje odletele na njeno obleko. V hipu je bilo dekle vse v ognju. Ljudje so prihiteli na pomoč, pogasili plamen, a revica je bila tako opečena, da je skoro na to izdihnila svojo dušo. Nesreče. Nesreča v Vipolžah na Goriškem je zahtevala svojo žrtev. Sin Školarisev, katerega je razmesaril smodnik v kleti, je umrl. — Z balkona padel je v Gorici lHletni Job. Budin. Prizadel si je na glavi nekaj ran. — Ponesričd se je pri streljanju proti toči pri Kojskem 35letni Kristijančič. Mož se ni <>b pravem času odtegnil, zato ga je zadelo v obraz in mu tudi ranilo desno roko. — Strela je je udarila v Dornikovo hišo v Št. Ferjanu. Zadela je v kuhinji 1 kletnega gospodarjevega sinčka, ki bode težko okreval. — Požar je na Vidmaršči v Kihenbergu pcscetniku Iv Bandelju zadušil o goved n uničil hlev s senom. Drobtinice. Italijanski kralj 1'mberto umorjen. V nedeljo 2(J. t m. zvečer jeanarhist Gaetano Dres s i vMonzi na Milanskem štirikrat ustrelil na italijanskega kralja U m b e r t o, ter ga ranil v srce. To se jo zgodilo zvečer ob \11 uro in ob V, 12 uri je kralj v svoji poletni palači izdihnil dušo. Napadovalca so takoj prijeli in je dejanje obstal. Naslednikom I mbertovim je že oklican njegov sin Viktor Emanuel, kot Emanuel II, ki je poročen s črnogorsko princezinjo Heleno. Prva odveza. Iz Maria Plain se poroča z dne 20. m. m.: Danes je priromal k tukajšnji božji poti novomašnik pater Izidor Jehtenhamer s svojim c čelom, čevljarjem. Dolgo časa sta se mudila v cerkvi. Ko sta odhajala, se je oče na cerkvenem pragu zgrudil Zadel ga je mrtvoud. Prestrašeni sin mogel je samo podtliti mu odvezo in oče je umrl v njegovih rokah. Novomašniku bode pač neizbrisno ostalo, komu je prvikrat podelil odvezo. Dva škofa — mufenca v Kini. Telegral jc doscilaj naznanil, da sta bila v Kini v zadnjih nemirih umerjena dva škofa. Prvi je msr Guillon, naslovni šk< I emavški in apot-tolski \ikar Mandžurije. I moiili so ga rovarji v M u k d e n u ter ž njim še štiri misijonarje in dve usmiljeni si stri. Kodom Francoz il nadškofijc Chamberv je deloval v Kini od I. lK7s Star je bil 4»> h t. — Drugi je msr. Anion I a n-t o s a t i, rodom na Italiianskem I. 1842. apostolski vikar v II u n a n u. — Čast njunemu spominu! Anierikangkii. Zadnji solnčni mrak je bil baje neizmerne koristi /a Amerikance. Že pri prejšnjih inrakovih so opazovali, da postajajo kokoši jako nemirne, ko se potemni nrbo. Kokoši bo splezale na svoje spalnice, ker so menda mislile, da se je približala noč. No. ko je solnčni mrk pri kraju in je solnce zopet zažarelo na nebu, so se vzbudile tudi kokoši, misleče, da je napočilo jutro, — in zvalile so jajca. To je bilo dovolj. Neki žurnalist pripoveduje, da so ta veseli pojav kmetje v Georgiji prav prakti čno porabili. Vsak dan napravljajo kokešim umetno noč; spodč jih v kurnike, jih dobro zapro, da ne prihija svetloba vanje, in ko se neumna koke s prebudi. izvali razven jutranjega še popoludanski jaje Zelo priprosto. ko bi bilo res. Izredno prikazen je imela baje v nedeljo 1. m. m. kakor poročajo iz Prage, pastarica Pavlina Marcš na severnem Češkem. Na paši je I '»letna deklica zaspala in v sanjah se ji je baje prikazala Mati Božja, ki je zahtevala, naj se ji na mestu zgradi kapeli Jednako prikazen je imelo dekletce Se pozneje. Ljudstvo prihaja sedaj v trumah na ta kraj. Preiskava bo pokazala, kaj je na tem. Samomor s topom. V četrtek 19. m. m. je v topniški vojašnici v Lvovu korporal Bileta na grozen način končal si življenje. Nabasal je na dvorišču top in ga s pomočjo vrvi sprožil proti sebi. Zjutraj so dobili strašno razmesarjeno njegovo truplo v pesku. Iticiklje iz papirja namerava napraviti neka amerikanska tvrdka. Taki biciklji bodo seve sila lahki, in kakor zagotavlja zastopnik tvrdke J. Fischcr na Dunaju, bodo biciklisti na takih bicikljih tudi varnejši, kadar bodo trčili skupaj. Roparji ua pusti. Z Ogrski ga se poroča, da je na pusti Cakoš sest roparjev po noči napadlo hišo najemnika Kleina. Roparji so ustrelili skozi okno najemnikovo hči. Klein je ustrelil z revolverjem ednega roparja, drugi so pobegli, še le sedaj je opazil Klein, da mu hiSa gori, katero so roparji na več krajih iz jeze užgali. Hiša je pogorela do tal. Molitvenik ta slabe oči. Dobro znani in priljubljeni molitvenik »Dušni vodnik v srečno večnost« obsegajoč 014 strani, izšel je z novimi, nenavadno velikimi črkami, v drugem natisu. Dobiti je v pro-dajalnici »Kat. tiskovnega društva« (11. Ničman) v Ljubljani v usnje vezan z marmorno ali rudečo obrezo za 2 kroni, v UBnji z zlato obrezo pa 2 K 60 h. l>rago spalnico ima Amerikanec S. Marhand, katero si je naročil v Parizu za malenkost 4 882.200 frankov. Samo za posteljo, na kateri se je delalo 2'/, leta, ki je iz ebenovine, zlata in slonove kosti, mora plačati poldrugi milijon, Btoli stanejo 2'/, mil. miz;ca 200.000 frankov. Mnogo gadov jc letos na južnem Češkem. Več otrok in eden odrasel človek je umrl vsled gadovega pika. Po hostah osobito solnčnih kamenitih krajih ni varno bos hoditi. Koliko se Avstriji pokadi7 V minulem letu sc je prodalo v naši državi skupno za 102,638.418 gld. tobaka, smodk in smodčic, za 3,125 488 gld. več nego v letu 1898. »Kratkih« se jc pokadilo 515,514.138 komadov, kub 217,067 228, portorik 177,281.258, viržink pa 166,872.250 komadov. Skupno se je prodalo 1.257,952 264 smodk. smodčic pa 2.596,844 288 komadov in s ccr dram 1.336,739 820 ali 72.2 mili jona več nego v I. 1898., šport 757,439.707 in sultane 198.560.123 komadov. Zanimive številke, Od prebivalcev sveta je samo ."•'»O milijonov popolno oblečenih, 250 milijonov hodi popolno golih. Kar st: tiče ktanovanja: 500 milijonov ljudi) stanuje v hišah, 7<>0 milijonov v jamah in 250 milijonov spi pod milim nebom. Potres r Mostaru so jo več dni zaporedoma ponavljal, bil jc lahak in ga je spremljal podzem ski šum. Železnica na Montblank Več znamenitih strokovnjakov je sestavilo načrt in dognalo razne podrobnosti, ki prihajajo v poštev pri tej velikanski planinski železnici. Izhodišče bode pri francoski občini Ouches, kateri pripada Montblank. najvišji vrh evropski. Tekla bode železnica početkom skozi ve-ikanski predor navkreber kot vzpenjača. Gonilna moč bode elektrika, za katero se bode »porabljala ob montblanškem vznožju brzo tekoča reka Arvc. • Železnica bode 11 km dolga in bo imela dvanajst postaj, od katerih bode moči delati razne ture. Omogočila bode čudovit razgled po zahodnih Alpah. Zadnja postaja bode na „Petits Kochers Kougcs (4800 m) in bode imela posebne priprave, k. bodo potnike varovale neprijetnih vplivov nizkega zračnega tlaka in hudega mraza. Železnica bode stala 21 milijonov frankov. Za smeh in kratek čas. (Tudi sočutje.) „Kaj, ti prideš iz zastavnice, prijatelj ? Zakaj nc prideš k meni, kadar si v denarnih zadregah? Ko boš namenjen zopet v zastavnico, zatcci sc kar k meni, da tudi zame zastaviš kako malenkost." (V Šoli) Kattrhet: „Francek! Kaj pomeni to, da sv. Janez Nepomuk drži prst na ustih V — Franeck: „To pomeni, da bo vtaknil prst v nos." (Voščilo ) »Preljubi dedek, želim ti k rojstnemu dnevu vse dobro in voščim, da bi ljubi Bog še prav veliko let zdrav ostal." (Dobro namignil.) Žena: „Kam neki naj denem pismo, da ga jutri nc pozabim:" — Mož: „Vtakni ga za ogledalo, tam ga najdeš prav gotovo!" (Pred sodiščem,) Sodnik zatožencu: „Ali sc res nič ne sramujete, da imate vedno opraviti s sodniki:" — Zatoženec: „Ccsa naj sc pač sramujem.' Sodniki so vendar pošteni, ugledni možje!" Uganke I. Prvo zver je krvoločna, Drugo sestrica mi draga. V hipu prvo zver premaga Iz besed teh stvar priročna. II. K G N J T E L E V I D R A VOL LISICA OVEN P E S I) O M A Č I Z A J E C J A G N J E K O Z A Ako prav razvrstite imena teh živalij, vam povedo, kaj vso delajo. III. (Sestavil Kr. V.) J 6 7 8 ! del dneva j zločin ( divja žival ptič i dolgostna mera 1 rimski vladar vetrov opojna pijača. i Ako postavilo namesto številk primerno črke, dobite od leve proti desni in od zgoraj navzdol isto ime, ki vam znači znamenit kraj na Štajerskem. Rešitev ugank v zadnji številki: I. Popravljena šolska naloga. II. Kresnica — Resnica. 1 2 3 4 2 3 4 8 3 6 5 8 4 3 8 5 8 7 1 6 7 4 7 7 5 1 8 3 6 "H II. JL-z. t i < T X t « - 1 -n i^i i ' . » 1 : - 1 t • t Z l Ž * 1 nt i * t i - • t n Jk Z i 1 ; 1 : TI * "T * ' T "t * - ? - l I n«i kx -'.n.i Utreti S. :'nt«*^fcjL T-i r- ... » iaa JJ« ^ i 2. u m » > - — int — _ hi»:jL » » — — ® kivcr.c s nnno. ♦ £ 7 fa tit**«*;* HIbk ^ jmnrvs * Zi^L 1242234 T -r.ZJZZL * »-hminia 1/lAHlLJiJL*.' sit* mu H i^Umra !VU1 T-siiUi. k-,ii.ia-rtcjL UTJ,: - .t cu.T-j»ta_i -i i tu Anton Btlec v- ': t i.t i L. i r.M • rr.:. s n - i i n 1U rit z dih - v rn raiu. ~ rrtrzjozajk z i t i • i r - r. ; : t i i; i !*_ ^u^i« s maiin i :irui •• n.. * :m» 2 t » -1 * i i' r :. :: "n : • \ i * i* ; M na M ina ifu.^ia. . i-aa n :.iU :;» t* hk.-miB a ispjhi s ?>rau«a» er 'aftimo a mm i : 4. ' i i T.: -i. ,1 ni JCH - palsc.1 " : - : ' ■ " i' : r . * < : Ti f t : •■i— - i • i - • * i l A TI llKIkO. L-k. «- »dtai B^i S*ar L: r,: e u Anrverpni Novi Jork in Filadelfijo. i.n:. 't 1:1: . "Vi ; . :. c l»-RT M ? c^iaanua ta,« K« ct «t»r Llnte Duta, nr w €4 uniji......i......i............................i.............um........i...........um..................................................................t......i......mi m t ii iiiii t...........111111111111111111111]] | : U zo r ci po pošti na razpolaganje. — l |-D [•imi i ji.i if.it} it j i i i i i, i i i if i i i i %t ¥ > »< i ii f» ■ i Zobozdravniški in zobotehnični atelje. Zobozdravnik med. dr. Rado Frlan špecijalist za porcelanaste in zlate plombe, zlate krone in spone, zlata zobovja itd. naznanja slavnemu občinstvu, da je od 15 julija naprej pri njem U- zobni tehnik OTO SJJVJtL -H bivfti asistent v ateljeju zobozdravnika Sehueigerja v hotelu pri Maliču. 107 «i * »* * * * f* |'H!H'H'rt'HHI'( H * * li\viz O p jc 9 <" SL 3 < O a. f» N (U je tekočina, že 40 let v rabi po dvornih, vojaških m civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali Ce si zvinijo nogo, če jim odrevenš kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah. -Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajalnicah dišav v Avstio-Ogerski. Glavna zaloga Franc Jan, Kwizda, in k. avst-ofl. in kr. rumun In knežji bulg dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju. 7o ifi-i) i. Proda se prostovoljno ■mi lin s štirimi kamni in stope. Zraven Je dvoje stanovanj, hlev in majhen vrt. Cena je 1500 gld. Več povž lastnica Marija Poboviek, 94 2—2 Podkorenom št. 77. P. Kranjska gora. — Gorei\jsko. 104 Učenec 2-1 se iSče. Sin poštenih stariSev, kateri ima veselje do čevljarske obrti, se po dogovoru takoj sprejme pri Ivanu Zakrajšeku v Velikih Laščah št. 67. Iščem 103 3-1 rita učenca za mizarski obrt. Anton Marguč, mizar v Škofji Loki. Zmešane in strižene lase ioi 5-1 kupuje po najvišjih cenah od dveh kilogramov naprej Filip Well, velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu na Češkem. P. n. čitatclje te anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zrnešanih las. Naprodaj je posestvo: pet njiv, vinograd, travnik in vrt s sadnim drevjem in gospodarsko poslopje v Lafen-bergu pod Kalom, pošta Sent Janž, Dolenjsko. Cena: tisoč sto osemdeset goldinarjev. — 98 1—1 Posestnica je Alojzija Pleslcovlt. Za čevljarsko obrt sjirejmem pridnega, zdravega dečka kot 105 učenca. Natančneje po dogovoru. Ivan (iačnlk, Radeckega cesta v Ljubljani. Na prodaj je !)9 3-1 posestvo: novo zidana hiša z gospodarskim poslopjem, 15 oralov rodovitnih njiv in travoikov, pa gozda. Drži se vse skupaj in je oddaljeno četrt ure od mesta Slovenske Bistrice. — Več se poizvž pri posestniku samem. Anton Lacian, občina Cigonca, pošta Slovenska Bistrica, spodnje Štajersko. V zalogi tvrdke A. Turk v Ljubljani, Dunajska cesta, sta ravnokar izšli knjižici: Slovenski šaljivec, zbirka najboljših kratkočasnic v prosti in vezani besedi. Cena 60 h, po poŠti 70 h. Mrtvi gostač, povest. Cena 40 h, po pošti 60 h. iS • * •« s* > * 'i i * t* Ljudska posojilnica reoristrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani. Denarni promet za leto 1899. « m. Sprejemki gld. kr. K h Račun opravilnih deležev: Vplačila .... 45« _ 916 _ Hačun » hranilnih vlog: Vloge...... 1,77!). 187 87 3,558.375 74 » » posojil: Vrnena posojila..... 175.052 98", 350.105 97 » > tekočih posojil: Vrnena posojila . . . 213.033 15 426.066 30 * » tekoči: Vloge in vzdignen naložen denar 2,129.011 27', 4,258.022 55 » efektov: Prodani efekti...... 25.000 — 50000 — » » menic: Plačila......... 42.952 23 85.SKU 46 » nepremičnin: Sprejemki...... 7.542 23 15.084 46 • » pro diversi: Razni sprejemki .... 1.102 62 2.205 24 » » pristopnine: Vplačila...... 114 50 229 — > » inventarja: Prodali za...... o 50 -o — » posojilnih obresti: Plačila..... 42.933 41 85.866 82 » > obresti tekočih posojil: Plačila . . . 33.534 30 67.068 60 9 » tekočih obresti: Prejete obresti od na- » loženega denarja....... 17.245 69' , 34.491 39 » » efektnih obresti: Prejete obresti. . . 5 777 37 11.554 74 » » zamudnih obresti: Prejete zamudne » obresti........... 394 29 788 58 » » meničnih obresti: Prejete obresti . . 1.229 18 2.458 36 » » upravnega prispevka: Prejemki . . . 2.373 39 4.746 78 » Gotovina v blagajni začetkom leta 1899 . . 3.S93 07 7.786 14 9 > i | » Gotov 4.480.83> i>61 , 8,9«; i.67»; 13 1 Izdatki trld. kr. hranilnih vlog: Vzdignene liranilne vloge posojil: Izplačana posojila ..... tekočih posojil: Izplačana posojila v tekočem računu....... tekoči: Vzdijnene vloge in naložen denar pri raznih zavodih..... efektov: Nakupljeni efekti...... menic: Kskomptovane menice . . . nepremičnin: Nakupnina in invesiacijski stroSki......... pro diversi: Ka/.na izplačila . . pristopnine: Vrnena pristopnina . . . inventarja: Nakup inventarja . . . obresti hranilnih vlog: Izplačane obresti posojilnih obresti: Vrnene obresti . . obresti tekočih posojil: Vrnene obresti tekočih obresti: Izplačane obresti . . efektnih obresti: Pnvrnene obresti . . meničnih obresti: Povrnene obresti . . davkov in pristojbin: IMačani davki in pristojbine.......... dividend: Izplačane dividende razpolo/iu-ga zaklada: Dano darilo . . upravnih stroSkov: Izdatki..... 12 — 24 _ 1,076.959 60 2.153.919 20 534.374 67 1,068.749 34 I 391.807 11 783.614 22 j 2,088.936 38»/. 4,177.872 77 | 175.897 — 351.794 1 73.250 41 146.500 82 97.259 57 194.519 14 1.830 24 3.660 48 _ 50 1 — i 2747 16 5.494 32 ; 10.417 74 •/, 20 835 49-' 190 41 380 82 1.224 93 2.449 86 57 36 114 72 2.315 63 4631 26 17 36 34 72 ! 863 35 172f. 70 125 ■ — 250 — 50 — 100 — 8 946 82', 17.893 65 13.554 81 27.109 62 4.480.838 06' , 8.961.67« 13 Sprejemki Izdatki pld. 4.476 944 09' , K » 4 467.283 25', » 8.9i3.>89 99 8.9 U."66 51 ■ « t KI" .VI viu&nih Icnjiiir, >c bilo konrem letu lSiHt. -*?">' 7 v nku/>ni vrednotiti 4.H42 ~>4:l S(J Kron. iS m n s s s s i® m sg ss sg SS K iS 5 iS S iS Račun zgnbe in dobička. 6io — (ii; D e b e t gld. kr. K - 1 Kredit gld. kr. K h Račun posojilnih obresti . . . 408 10 816 20 Račun posojilnih obresti.......... 47.462 81 94.925 62 1 obresti tekočih posojil . . . 2.562 02 5.124 04 obresti tekočih posojil ....... 33.986 79 67.973 58 tekočih obresti: tekočih obresti od naloženega denarja) 18.247 5 S'/, 36 495 17 izplačanih gld. . . 57-36 K 114.72 meničnih obresti........ 901 86 1.803 72 kapitaliz. . . . 19286 , 385-72 250 22 500 44 efektnih obresti......... 6.107 05 12.214 10 | obresti hranilnih vloir: zamudnih obresti....... 394 ->9 788 58 i izplačanih gld. 10.417 74', K 20.83.V4H » upravnega prispevka ....... 2.373 39 4.746 78 | kapitaliz. . 78.199-58 .. 156.399.16 88.617 32Vt 177.234 65 Ti pristopnine ............ 114 — 228 — efektov (kurzna razlita) . 2.907 70 5.815 40 » nepremičnin............ 157 82 315 64 inventarja, odpis .... 171 53 343 in; i davkov in pristojbin . . 863 35 1.726 70 ! *» upravnih stroškov . . . 8-946 82'.. 17.^93 65 '— r» bilance: Čisti dobiček . . 5-018 52' , 10.037 65 | - 109.745 219.491 19 109.745 59' 2 219.491 19 l i 1 Račun bilance tlne :J1. decembra 1H99. D e b e t gld. kr. Račun posojila .............1,016.796 „ tekočih posojil......................715.73» „ tekoči naloženega denarja..........293.388 menj c............................30.298 efektov..........................176.913 „ nepremičnine ......................93.291 „ pro diverzi....................727 „ inventarja . . . . •................3.254 , posojilnih obresti . ........ i 7:290 „ obresti tekočih posojil................390 „ efektnih obresti....................3 243 „ blagajne.............. 13.554 . I 99l, 3+ 18 40 45 62 54 16 61 81 ,033.593 ,431.478 586.776 60.596 353.826 186.582 1.455 6.508 14.581 780 6.487 27.109 99 68 32 80 90 24 08 32 22 62 2.354.888 10' , 4.709.776 , 21 Kredit gid. kr. glavnih deležev .... 2.000 4.000 _ opravilnih deležev . . 1.820 — 3.640 — hranilnih vlot;: Stanje gld. 2.213.072-32 K 4,486.144 64 Kapital. 80 obresti .. 78.199 58 , 156.399-16 2,321.271 90 4,642.543 tekoči . . 6.955 13 13.910 26 posojilnih obresti . . 5.974 40 11.948 80 obresti tekočih posojil 983 64 1.967 28 meničnih obresti .... 309 96 619 92 dividend ....... 30 — 60 rezerv, zakada gld. 124915 K 2498 30 razpolož. zaklada , 4651-711 „ 9303.43 poseo. rezerve 10 j za zgube . 4623 68' 9247-37 10.524 55 21.049 zgube in doDička .... 5.018 52'., 10.037 05 | 2,354.888 10';, 4,709.776 21 1 1 V LJUBLJANI, dne 20. junija 1900. Za tin^-lstvo: Dr. Ivan Šusteršič 1. r. načeloik. Karol Kauschegg 1. r. Josip Šiška !. r. Anton Belec 1. r. Dr. Andrej Karlin I. r. Gregor Šlibar 1. r. Josip Jarc 1. r. Matija Kolarlr. Dr. Viljem Schweitzer 1. r. Dr. Aleš Ušeničnik 1. r. Frančišek Birk 1. r. Ivan Kregar 1. r. Za mi (1/oi-stvo: Alfonz Levičnik 1. r. Dr. Josip Debevee 1. r. Rok Merčun 1. r. Alojzij Stroj 1. r. Ivan Dogan 1. r. HERBABN1 -jev podfosfornasto-kisll 605 20—13 »p»e»o-žel0»ai sirup. Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja sles, upokojuj« kaielj. pomanjiuje p6t, daj« slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje m redil noat. telo Jadl in kr«pl. Železo, ki je t sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive foiforno - apnene soli, ki so v njem, pa po sebno pri slabotnih otroolh pospeiujejo narejenje kostij. 107 (20 - 9) Oena steklenlol 1. gld 25 kr., po poitl 20 kr. ▼«6 sa javljanje. 10F~ Prosimo, da se vedno Tečno zahteva Herbabny-Jev apneno - telesni sirup. Kot mak izvora se nahaja ▼ steklu in na zamaJku ime. ,,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov. varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osredke skladiiče Duna, lekarna „zu? Barniherzigkcit" vn.l. Kalserstrasse 78 in 75. V zal«|i v vsth lekarsah sa Dunaju, v Ljubljani Is drugod. (17-8) Največji izbor. duao afz;ufefg t EmetiškaposojilnicaLiubliansks okoliao • ■ j j registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I obrestuje hranilne vloge po 4 '/2 °lo brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica Bama za vložnike 10 (12-7) plačuje. Uradne ure razun nedelj in praznikov vsak dan od 8—12. ure dopoldne. Poitn. hran. urada štev. 828.406. — Telefon štev. 5. za hruškovim in vin-muškatclno-vinskim POKORI Andrej Pollak, J. Sajovitza nasl., trgovina s špecerijskim blagom pri .črnem psu" v Oradou, Annenstrasse 46 uljudno naznanja, da prodaja Izvrstne snovi domačo pijačo z jabolčnim, skim okusom (belo-rudeče in okusom.) Snovi so: I. vrsta po H gld.. II po 7 gld in III. po 6 gld. Snovi /. vlimkliu okusom vseh vrst so 1 gld dražje. Pošilja snovi od 50 litrov naprej. Prašek za izboljšavanje vina stane 40 in 60 kr; ovoji se najceneje zaračunajo. Potem ima v zalogi 80"/. ooetnl cvet i it-o-matom. t kg. tega cveta zadostuje za 40-50 litrov dobrega jesiha ter stane lc 75 kr. Nadalje prodaja sestave za rum In raznovrstna >l'*»Ju. /a po-skušnjo pošilja tudi v malih merah. Pošilja lc pod poštnim povzetjem in ako sc denar naprej pošlje, povsod pridcnc potrebna navodila v slovenskem Jeziku ter tudi slovensko dopisuje. Opomni še. da so snovi vsake »trupfue primesi proste, pijača nc postane frna in jc tem boljša, ako sc dclj Oasa hrani, kar sc bode vsak naročnik sam prepričal. S spoštovanjem sc priporoma 598 2—2 Andrej Pollak. Zahtevajte povsod! Izdajatelj: it. I. Jsssili. Odgovorni urednik: Ivas Raksvis. Tiska »Katoliška Tiskarna«.