Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji. Dne 23., 24. in 25. aprila vršila se je na Dunaju odborova seja »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji« spojena z intervencijo v posameznih parlamentarnih klubih in pri vladi. Seji so prisostvovali: predsednik St. Novak (Krakov), podpredsednika M. __ajny (Jankovice) in P. Skalickv (Usty na Labi), odborniki Marvan Jakymowsky (Stanistow), L. Jelenc (Ljubljana). B. Skala (Vysočani), J. B. Szado (Krakov). dalje gosta dr. Kanarek (Krakov) in J. Ludviček iz Dunaja; kot časten gost se je udeležil seje državnozborski poslanec tovariš Al. Konečny. Opravičila sta se A. Gebauerova iz Kromeriža (i. Stalmach iz Kunčic in Gangl iz Idrije. Predsednik St. No\vak se spominja najprej smrti češkega pedagoga Sokola, enega prvili glasnikov slovanske vzajemnosti. Spoinin njegov bo vedno živel med slovanskimi vzgojitelji! Obitelji umrlega se pošljesožalnopismo. Nadaljeopravičuje predsednik delavnost Zveze s tem. da je nevarno obolel tajnik J. Robak. A ker ima predsednik sam dosti dela v lastni organizaciji, se ni mogel popolnoma posvetiti delu za Zvezo. Ker je tajnik Robak uvidel. da ga bo bolezen zadrževala tudi nadalje od dela. je odložil tajništvo. Odbor je vzel z obžalovanjem odpoved na znanje, ter poveril tajniške posle do prihodnjega Zveznega delegacijskega zborovanja tov. J. Bron. Szado (Krakov. Plac Szczepanski št. 3.) I. Priprave za parlamentarno akcijo skupno z »Nemško učiteljsko zvezo« za Avstrijo in »Zvezo meščanskih učiteljev v Avstriji«. Nato pride v debato predloga glede izpremembe § 55. državnega šolskega zakona z dne 14. maja 1869. in glede sanacije deželnih financ. Debate so se ude- ležili vsi navzoči. Določilo se je. da je treba v tern vprašanju sporazuma in dogovora z nemškimi tovariši, da bo nastop učiteljstva enoten. Nemška učiteljska zveza stoji na stališču, da naj se izenačijo učiteljski prijemki s plačami državnega uradništva prvih štirih činovnih razredov, med tem ko je zavzelo zborovanje delegata »Slovanske učiteljske zveze« na zborovanju v Luchačovicah širše stališče in zahtevalo regulacijo učiteljskih p!ač v ti smeri. kakor jo ima.jo državni uradniki z dovršeno srednješolsko naobrazbo. Ako bi v tern vprašanju ne došlo do sporazuma, naj se pa predloži splošna zahteva, da se izpremeni § 55. v srnislu učiteljskih zabtev. Glede sanacije deželnih financ naj se pospeši kar najbrže rešitev teh predlog v iinančnem odseku, kakor tudi v plenu. Začasno so bile sklenjene intervencije pri ministrskem predsedniku grofu Sttirgkhu in naučnem ministru dr. Hussareku. dalje intervencije v vseh parlamentarnih klubih. Glede znižanja voznih cen po vseh železnicali za učiteljstvo. so pojasnili češki zastopniki, kar so že storili v tem vprašanju v železniškem odseku in pododseku. Sklene se. intervenirati pri železniškem ministru vit. Forsterju, v železniškem odseku in pri posameznih članih odseka. posebno pri članih pododseka. Deputacija naj bi bila skupna, torej slovanske zveze in obeh nemških zvez, ki naj bi intervenirale pri vladi in v parlamentarnih klubih. Izreče se zahvala poslancu dr. Al. Kolessi povodom povodom zadnje intervencije tov. Skalickega in Skale. V dolgi popoldanski debati se je obravnavalo vprašanje velikega demonstrativnega shoda vsega avstrijskega učiteljstva na Dunaju, a sklep se je odložil, da se doseže sporazum z nemškimi organizacijami. 2. Izjava o regulaciji materijalnega položaja učiteljstva. Sklene se objaviti in iz- ročiti vsem parlamentarniin klubom naslednjo izjavo: »Zveza slovanskega učitelistva v Avstriji« konštatira z največjim ogorčenjem vsega učiteljstva. da sedaj v veliki večini še niso rešene učiteljske zahteve glede zboljšanja materijalnega položaja učiteljstva. da se izpolnitev teh zahtev vedno boli oddaljuje; zato pa izjavlja vsem članom državnega zbora brez razlike strank in narodnosti najnujnejšo zahtevo. da se z največjo naglico rešijo predlogi, ki se nanašajo na ureditev sedaj nevzdržljivih materijalnih razmer ljudskošolskega učiteljstva. Obenem pa Zveza pričakuje od državnega zbora, da se ta v najkrajšem času pobriga za to. da bodo mogla kraljestva in kronovine zastopane v državnem zboru ugoditi upravičenim enotnim zahtevam učkeljstva v najkrajšem času. da bj mogle izpolniti vse svoje dolžnosti do šolstva in sploh vseh kulturnih potreb. 3. Šolsko vprašanie v Šleziji. Tov. M. Hajny poroča, da je naprosil tov. G. Stalmacha. da ta sestavi spomenico o šolskih razmerah v Šleziji. Prečita dopis tov. Stalmacha, ki javlja, da je v danem položaju težko sestaviti spomenico o šolskih razmerah v Šleziji tako, da bi bilo v kratkem in takoj človeku. ki ni iniormiran o šlezijskih zadevah, razumljivo. Za informacijo poroča le najvažnejše, da se uvidi, 'kako ie došlo do predloga glede izpremembe šolskega zakona, po kateri se uvede šplošna germanizacija šolstva. Starejši šleski učitelji, ki so končali svoje študije na nemških zavodih, imajo zrelostne in usposobljenostne izpite za češke in nemške šole in to za vse predmete. Njih aprobacija se glasi: Ist zum selbststandigen Lehramte an Schulen mit deutscher und bohmischer Sprache befahigt. Temeljem te aprobacije nastavile so poedine občine s češko večino samo čške učitelje aprobirane v obeh jezikili. Vsled tega je deželni odbor predložil izpremembo zakona. Pri definitivnem nameščanju se v Šleziji doslej postopa tako: Iz došlih prošenj sestavi krajni šolski svet terno (zakon pravi: nasvet) in jo predloži občinskemu svetu. Ta jo ali sprejme. izpremeni, ali pa sestavi novo in pošlje okrajnemu šolskemu svetu. ki s svojim poročilom odda akt deželnemu odboru s predlogom, katerega kompetenta priporoča za imenovanje. Kakor okrajni šolski svet. tako je vezan tudi deželni odbor na terno predlog. (Temeljem zakona z dne 6. februarja 1901 § 9. al 42: »Die Bezirksschulbehorde leitet den Ernennungsvorscblag unter Beifugung des einigen Gutachtens an den LandesausscbuB, welchem innerhalb des Ternovorschlag e s unter moglichster Beriicksichtigung der Reihenfolge der von der Schulgemeinde vorgeschlagenen das Erncnnungsrecht zusteht u. welcher den Ernennungsakt an den Landesschulrat zur weiteren Veranlassung leitet«. Deželni šolski svet sestavi na to dekret o imenovanju. V tem paragrafu kakor v vsem zakonu sploh ni niti najmanjšega določila, ki bi odločalo narodnost. P bi pa deželni odbor ne imel vezanili rok, se je predložila naslednja izprememba § 9.»Die Bezirksschulrate leiten den Ernennungsvorschlag unter Beifiigung ihres eigenen Gutachtens an den Landesausschuss, vvelchem das Ernennungsrecht zusteht. a) Derselbe hat sich in der Regel an die von der Schulgemeinde vorgeschlagenen Lelirp.ersonen zu halten undi kann nur ausnahmsweise iiber diesen Vorschlag binausgehen, wenn sich aus der Aktenlage ergibt, dass berechtigte, insbesondere nationale Schulinteressen in dem erstatteten Ternovorschlag ganz unberiicksichtigt gelassen wurden, oder b) wenn denselben die oifenkundige Absicht zu entnehmen _st, das Ernennungsrecht des Landesausschusses mehr, als es das Gesetz bestimmt, einzutchranken«. Ta izprememba se je vsled velikega odpora slovanskih poslancev stilizirala sicer drugače, a smisel je ostala ista. Druga izprememba se tiče § 13 istega zakona, ki dozdaj slovi: »Ueber die Errichtung neuer und die Er\veiterung bestehender Schulen entscheidet der Landesschulrat nach Einvernahme des Landesasschusses. Dem vollzugs einer aui Errichtung oder Erweiterung lautenden Entscheidung hat die Beistellung entsprechender Schullokalitaten vorauszugehen«. Po novem zakonu se ti določbi doda še sledeče: »Ebenso hat der Landesschulrat iiber Antrag dr Schulgemeinde und Zustimmung der Majoritat gemeindeangehoriger Eltern, deren Kinder die Ortsschule besuchen einerseits, sowie des Landes ausschusses anderseits zu entscheiden, ob an einer Schule mit Riicksicht auf die in einzelnen Schulgemeinden betehenden sprachlichen Verhalnisse zweckgriindlicherer Unterrichtserteilung in einer zweiten Landessprache iiber das durch den landesschulratlichen Erlass vom 16. Janner 1873, Z. 3502 ex 1872 vorgeschriebene Stundenausmass hinausgegangen werden soll. Wo eine derartige Erhohung des Stundenausmasses bereits besteht, kann sie iiber Antrag und Zustimmung der ervvahnten Faktoren wieder aufgehoben \verden.« Z uzakonjenjem te predloge bi se izpremenile vse slovanske šole na mah v utrakvistične ker bi bilo nemškim zavodom lahko poiskati v vsaki občini nekaj mož, ki bi podali zahtevo, da naj se v ljudski šoli posveti večja pozornost nemškemu jeziku. Izpodbijanje te naredbe je torej jako težavno, ali pa skoro nemogoče. Zato pa je treba v pravem času podvzeti primernih korakov v tem vprašanju. Tov. B. Skala povdarja, da je kriva vseh nevarnosti za slovansko šolstvo v Šleziji zloglasna Zenykova odredba, ki podpira splošno germanizacijo, a obenem podpihuje češko-poljski šolski spor. Edina odpomoč je, da se združijo Poljaki in Čehi ter skupno zahtevajo odprave Zeynkove naredbe, da bo mogoče slovansko mladež odgajati v materinskem jeziku. Sklene se, da naj tov. Stalmach sestavi obširno ssomenico z izrečno zahtevo glede odprave Zeynkove naredbe. Daljše korake pa podvzame predsedstvo zveze. 4. Češko šolstvo v Nižji Avstriji. Ko je začel poročati o češkem šolstvu v Dolnji Avstriji tov. Jan Ludviček, dospeli so zastopniki nemške učiteljske zveze za Avstriji. Vsled tega se je ta referat prekinil in preložil na poznejši čas. (Dalje prihodnjič.)