Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
v
France Cufar Ana Prevc - Megušar
Josip Levičnik v devetdesetih letih 19. stoletja. Vir: www.dlib.si
Med osebnosti, ki so pomembno zaznamovale svoj domači kraj in tudi širši nacionalni prostor, prav gotovo lahko uvrstimo tudi Josipa Levičnika (1826-1909). S svojim za današnji čas neverjetnim vsestransko razvejanim delovanjem je močno zaznamoval kulturno življenje Železnikov v drugi polovici 19. stoletja. Poleg tega, da je bil glasbenik, kot glasbenika ga bova v prispevku predstavila nekoliko bolj natančno, je bil pisatelj, zgodovinar, šolnik, potopisec... Njegova prizadevanja niso ostala le v mejah Selške doline, ampak je presegel njihov okvir in se uveljavil tudi v širšem slovenskem prostoru. V prispevku bova Levičnikovo življenje in delo osvetlila zelo na kratko, le kot uvod k partituram njegovih pesmi Frančiškove devetdnevnice, v prihodnosti pa bi bila vsekakor zanimiva poglobljena obravnava njegovega dela tako z zgodovinskega, muzikološkega kot literarnega in pedagoškega vidika.
301
Železne niti 5
▼
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
Izhajal je iz stare rodbine Levičnik iz Železnikov, ki jo lahko zasledujemo le do Janeza, ki je umrl okoli leta 1766, kajti župnijske matične knjige so bile uničene v velikem požaru leta 1822. Janez je imel sinova, Jurija in Blaža, Blažu pa sta se rodila sinova Gregor in Luka, ki sta se ''s pridnostjo in poštenostjo povzpela od žebljarjev do večjih trgovcev z železni-no, zlasti z žeblji, in postala fužinarja. Trgovala sta, posebno Luka, večidel peš v Trst, na Reko. V letih 1816 in 1817 sta bila velika dobrotnika Železnikov in okolice, ker sta skrbela ljudem za delo in zamenjevala železninske izdelke za žito. Luka je zaposloval 16-40 oseb.'' (Koblar & Premrl 1925-1932, str. 647). Luka je imel z ženo Nežo Koblar sedem otrok - pet sinov in dve hčeri. Vse sinove je oče dal študirat. Najstarejši Jernej je bil duhovnik in je deloval v različnih župnijah na Koroškem. Bil je sošolec Prešernovega brata Jurija in velik občudovalec pesnika. Dve leti po njegovi smrti (1951) je napisal njegov prvi življenjepis. Tudi brat Franc Ksaver je bil duhovnik, medtem ko sta bila brata Peter in Jurij pravnika.
Josip se je učil najprej v domači šoli, leta 1835 v Ljubljani, v letih 1836-38 v Celovcu, gimnazijske razrede je obiskoval v Ljubljani v letih 1839-41. Ker ga je oče določil za gospodarja na domu, je hodil v Mahrovo šolo, nato se je pol leta učil orglanja pri Gregorju Riharju in leta 1843 je postal domači organist. Na prigovarjanje župnika Blaža Kersnika se je po smrti prvega železnikarskega učitelja Jakoba Demšarja začel pripravljati na učiteljski izpit in ga opravil leta 1857. V Železnikih je poučeval do leta 1903. Na njegovo pobudo je bilo že leta 1854 v Železnikih ustanovljeno bralno društvo, ustanovil je tudi farno knjižnico. Bil je poverjenik Mohorjeve družbe, občinski odbornik, v letih 1866 in 1885 celo župan. Kot novičar, kronist, zgodovinar - zase je pisal podrobno kroniko in zgodovino Železnikov, pesnik in pisatelj je sodeloval pri Slovenskem narodu, Domu in svetu, Zgodnji danici, Šolskem prijatelju, Drobtinicah, Vodnikovem albumu, Učiteljskem tovarišu, Koledarju Mohorjeve družbe in drugih takratnih slovenskih publikacijah. Pod članke se je podpisoval z zani-
mivimi psevdonimi: Joža Orglovski, Rodoljub Po-dratitovski, Jože Žlindrovič, Jože L. Železodolski, Neduhoven, Laicus.
Kot zgodovinar je opisal narodne običaje v Železnikih (Šolski prijatelj, 1854). Za zgodovino družine in kraja pa je zanimiv življenjepis njegovega očeta (Drobtinice, 1869).
Pisal je tudi potopise in še pred Levstikom uporabil zanimiv tip potopisa, ki vključuje opis kraja, zgodovinsko legendo in arheološke dokumente.
V	poučevanju je bil izrazit Slomškov učenec. Nadarjene učence je spodbujal k nadaljevanju študija. Svoje članke z vzgojno-izobraževalno tematiko je objavljal najprej v Šolskem prijatelju, potem pa v Učiteljskem tovarišu, ki je na njegovo zahtevo vseboval tudi občasne glasbene priloge.
Kot pesnik je pisal vzgojne in nabožne pesmi, največ evharistične in Marijine pesmi ter pesmi v čast sv. Frančišku.
V	široki paleti področij delovanja pa je glasbeni pečat, ki ga je vtisnil domačemu kraju in širšemu slovenskemu prostoru, najpomembnejši. Več kot šestdeset let je opravljal službo organista v Železnikih, vodil pevski zbor in tako skrbel za lepoto bogoslužja v cerkvi sv. Antona Puščavnika. Ker je bilo notnega gradiva v tistem času zelo malo in je bilo tudi težje dostopno, se je Josip Levičnik tako kot številni drugi organisti tega obdobja lotil tudi skladateljskega dela. Tako je večina njegovih skladb nastala za potrebe petja v domači cerkvi. Pomembnejše cerkvene slovesnosti je krstil z novimi skladbami: npr. skladba Vzvišeni praznik sv. cerkvenega žegnanja je nastala ob posvetitvi nove cerkve leta 1874 (dejstvo, da je prav on izdelal tudi prvo skico načrta nove cerkve, kaže na to, kako vsestranska je bila njegova dejavnost), s krstno skladbo je pozdravil tudi nove Rojčeve orgle, ob pogrebu Josipi-ne Globočnik je napisal skladbo v njeno slovo in jo kasneje predelal v pesem, ki so jo peli na dan vernih duš.
Njegov opus šteje več kot dvesto napevov, med njimi je največ cerkvenih. Večina teh skladb je ostala v njegovi rokopisni zbirki, ki jo je zapustil svoji
302
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
učenki ge. Tereziji Demšar, roj. Rant, učiteljici na Ma-lenskem Vrhu. Nekaj teh skladb je danes ohranjenih v prepisih Franca Kramarja, organista v Poljanah. V pripisu, ki ga je Kramar dodal prepisom leta 1958, ko jih je zapustil Glasbeni zbirki v NUK-u, navaja, da se je originalna rokopisna zbirka Levičnikovih skladb žal izgubila (Glasbena zbirka NUK, Glasbena mapa Josipa Levičnika). Slovenski biografski leksikon (str. 651) našteva skladbe, ki se nahajajo v tej zbirki: 7 latinskih maš, med njimi 10 Tantum ergo, 4 latinski moteti, 1 adventna pesem, 16 božičnih, 2 na čast sv. družine, 3 velikonočne, 1 za križev teden, 2 za vnebohod, 3 za binkošti, 3 za telovo, 10 obha-jilnih, 6 v čast Srcu Jezusovemu, 27 Marijinih, 44 svetniških in druge.
Nekaj svojih skladb je Levičnik objavil v takratnih časnikih, ki so prinašali tudi glasbene priloge, največ v Zgodnji danici. Kot samostojni tiski so izšle naslednje njegove skladbe:
Glasi radosti - slovenska polka s petjem (ob prihodu cesarja in cesarice leta 1857), Slava Bogu na višavah - dva božična napeva (leta 1864) in Mali slovenski pevec - 17 dvoglasnih šolskih napevov (leta 1869). Že po njegovi smrti so leta 1929 v Čadeževi zbirki izšli trije božični napevi: Bodi pozdravljeno detece sveto, Pokonci narodi in Prišla je noč. Te pesmi so našle svoje mesto tudi v kasnejših zbirkah božičnih pesmi in danes predstavljajo "železni" božični repertoar slovenskih cerkva. Slovenska zbora Consortium musicum in Slovenski komorni zbor sta te pesmi posnela tudi na svojih zgoščenkah. V seznam božičnih pesmi pa se je Le-vičnik zapisal tudi kot avtor besedila znane Štolcer-jeve pesmi Rajske strune. Še bolj kot božične pesmi pa je cerkvenim pevcem poznana Levičnikova pesem Večerja zadnja v harmonizaciji Franca Kimov-ca, ki zazveni v večini slovenskih cerkvah na veliki četrtek.
Kot je bilo v sestavku že večkrat omenjeno, je Levičnikova dejavnost odmevala v širšem nacionalnem okviru. Tako ga Fran Rakuša v svojem delu Slovensko petje v preteklih dobah (1890) uvršča med pomembnejše še živeče glasbene ustvarjalce
tistega časa. Ko je bila v Ljubljani leta 1872 ustanovljena Glasbena matica, je Levičnik postal njen član in pomagal širiti njen vpliv kot "poverjenik" za Železnike. V povezavi s to njegovo dejavnostjo je nastal Levičnikov portret, ki ga je poleg upodobitev še drugih zaslužnih in pomembnih članov ustanove izdelal znani slovenski slikar in skladatelj Saša Šantel.
Levičnikovo skladateljsko delo je zaznamovalo polletno šolanje pri skladatelju Gregorju Riharju, ki je bil je regens chori ljubljanske stolnice in vodilni skladatelj slovenske cerkvene glasbe v prvi polovici 19. stoletja. V cerkvene pesmi je vnašal ljudski, posvetno zveneč duh. Začel je pisati napeve, ki naj bi jih verniki zaradi prijetne melodike radi peli. Njegov glasbeni prispevek je bil bogat in pomemben in se je hitro širil po slovenskih cerkvah.
Levičnik je globoko spoštoval svojega učitelja in posnemal njegov stil ustvarjanja. Proti koncu 19. stoletja je ceciljanska cerkvena reforma in njeni predstavniki, ki so povzdigovali Palestrinov stil latinskega cerkvenega petja, do Riharjeve "ljudske" glasbe imela zelo odklonilen odnos. Levičnik je kljub temu ostal njegov velik občudovalec. ''Po smrti Riharjevi podal je Slovencem v Mohorjevem koledarju životopis tega mojstra ter mu pel v istem spisu pa tudi drugje slavo. Zaradi tega jeli so ga tisti, katerim Rihar s svojimi skladbami ni bil po godu, črtiti, kar ga je tako užalilo, da ne pošlje več svojih skladb v svet, četudi je še na polju glasbe vrlo delaven.'' (Rakuša 1890, str. 161)
Levičnikove skladbe so večinoma tehnično manj zahtevne. Ritmično so preproste, formalno oblikovane kot enodelne, dvodelne pesemske oblike. Stilno zvenijo klasicistično, mestoma v harmoniji prinašajo slutnjo romantizma. Melodika je lahkotna, emotivna, blizu ljudskemu duhu in vabljiva za preprostega človeka.
V Levičnikovem skladateljskem repertoarju je največ (44) svetniških pesmi. Med svetniki sta bila najbolj opevana sv. Anton Puščavnik, zavetnik glavne cerkve v Železnikih, in sv. Frančišek Ksaverij, zavetnik baročne cerkve na pokopališču. V ta sklop
303
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
spadajo tudi pesmi t. i. Frančiškove devetdnevnice. Devet dni pred praznikom sv. Frančiška (3. decembra) so se ljudje zbirali v cerkvi pri devetdnevnici. Za vsak dan je Josip Levičnik napisal svojo ''Franči-škovo'' pesem in jo tudi uglasbil. Slovenski muziko-log Aleš Nagode njihovo glasbeno podobo označu-
je: ''ciklus obsega devet kratkih skladb, ki nas tudi danes osvojijo s svojo preprostostjo in iskrenostjo. Poudarjena spevnost Levičnikovih melodij jasno kaže izjemen vpliv, ki ga je na skladatelja imel Gregor Rihar'' (Nagode 2001). Napevi pesmi so bili zapisani (dve pesmi sta namreč ohranjeni v Kramarje-
f / ' * t > r	+ *	r - * - "V"^- -i^ i'
r ^ J -----. v x	...
——.'.. —v	yf ^ j - J--	i f / „' .—1-i-r-		—»-— ^--■
			Al ¿rfTtir	
				£. N,
	- ' *	-----------	- v*	f S - ' .
' lA-ri,	,	£a ky~ ¿4' -i f-J -rŽS. fi	-n * /¿¿'¿M- iSt^f '¿f/,
kj-i-l 4, T** \ f f t-f * ** ■
^ 'f! T 1 r >'" C .-"t TJ t. i V
J -
Levičnikov rokopis: Večerja zadnja. Vir: Glasbena zbirka NUK
304
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
vih prepisih, ki jih hrani NUK), notni zapisi pa se v Železnikih niso ohranili. Pesmi Frančiškove devet-dnevnice, ki so se potem verjetno pele vsako leto, so se prenašale po ustnem izročilu in se tako ohranile do danes. Glede na svojo glasbeno in etnološko vrednost predstavljajo pomembno kulturno dediš-
čino Železnikov. Glasbenik in zborovodja France Čufar je ohranjene "ponarodele" napeve zapisal in jih harmoniziral. Mešani pevski zbor župnije Železnike jih je v letu 2001 posnel in izdal na zgoščenki z naslovom Vsi časi zapojte.
Josip Levičnik: Frančiškova devetdnevnica (prepis). Vir: Glasbena zbirka NUK
305
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
1. Pristopimo, počastimo
J
F»

Copyr
Spesnil: Josip Levičnik Priredil: France Čufar Copyright © -26518 by F. Čufar
J
:p=r
1.	Pri-sto
2.	Ro-jen
3.	Zgo-daj
SU
i
j
' r
pi - mo,	po - ca
v„sla-vi	in bli
že - ne	hre - pe
J I	^
sti - mo šča - vi ne - nje
dons	Fran - ci - ška sve - te -
grad	Ksa-ver-ski dom mu
tja	v Pa-riz mla-de-ni-
i	».m

PJ
m
PiPJ
p!
n j j» j»
j
rl
r rrr
i
su
1.	ga.
2.	bil. 3. ca.
«t
Pe - smi Le - pih Se u
sve ce ci
te, naj mu dnost i - no ti um bi
pe - te bo - do ve - dnost se od stri - ti ve - se
j
i
1_J
y
LU

J_



n
frf
s„sr - ca vne star - šev je li Ksa-ve
i
1.	s„sr - ca vne
2.	star - šev je
3.	li Ksa-ve
te u ri
cil, ja,
bo-do
se od ve - se
te u ri
m
j. j» j. i»

J. J» J. .J»
r
-	ga.
-	cil.
-	ja.
34=
K i
m
306
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
2. V cerkev smo tvojo se danes mi zbrali
pi

Spesnil: Josip Levičnik Priredil: France Čufar Copyright © -26518 by F. Čufar U
r^Tf

1.	V.cer - kev smo
da bi ti
2.	Zdav -v mno
3. In
Sprej
naj ze gih te po njih mi ce
tvo sr pre za zgle šče
jo se čno hva dni - ki vah to du tud nje, ki
da le na la mi ti
nes mi znost ska ši ča zbo do se zbe ga da
zbra za sti bi re je
J; j
i. j r
r jj
a
li, li, li li, mo mo,
r p r
r p r
&
				j—			-Im		
				-)—m			'; J] J		
Vi/

77
ti Fran be v.tej krat v
JUL
rn1
j. j J
r
1.	sve
2.	Te
3.	več
či
cer
le
šek, oj kvi so tu pred
slav vne tvoj
ni sve to zve svet ol
tnik, sto, tar.
J; j> J



T?
mm
1.	ker
2.	mar
3.	pro
J;
si v.ne si - kak šenj tud
.M
be ču na
J;
r p j
sih naš dez po ših ne
JU.
f
zvest tr zvr
po-mo di nam
čnik. to.
kdar.
r p r
J. j> j
j; p j
s
307
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
3. Svetla zvezda zasijala
Spesnil: Josip Levičnik Priredil: France Čufar Copyright © -26518 by F. Čufar
	-■jjl	rj ri f m	
& J' p^JJ 1.	je Fran-či - šek 2.	hko bi znal i - 3.	gna - cij kli - če f. j■ J ?» f' J J f ■	j—n- svet, ves za met, kar po -ga v no-vo | "i i	J fjJ JJ bo - žjo sla - vo nu - ja svo-jim dru - žbo Je - zu - r: Jf j n	r ' vnet. svet. sa. ii—
U±J-J j-	'r j j	j j J j	-i--
308
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
4. Lahke perutnice imeti

J J^iJ
Spesnil: Josip Levičnik Copyright © -26518 by F. Čufar
rffFf
me - ti du - ša mo - je, slav - ni mi - le, ki se
P
rrn
pe - ru-tni-ce i -vr - zi pe - smi tu - di pro - šnje
UL
nr
mo - ja si že raj - ski po - mo k te-bi dvi - ga
J J>J jJj. J J
Sil
La - hke Ne za ■ Usli - ši
U>
li, gor v„ne-cnik, ki jo jo in o -
i
jJ J>
m
m
r ur n

nrn
m
r
&


klji - vo hre-pe ru-jem, o sve k teb vzdihu-je ■
1
r jU J
1.	be - sa se po
2.	v„po-če-šče - nje
3.	tmi vse hu - de
nn
spe - ti ne - izre tvo - je ti da si - le te, ki
J jJj
J JeT
MJ
U
r
ni. tnik. jo.
Da Naj po Svet Fran
sve - te vseh po - ci - šek.
ga Fran kraj-nah cu - do-

J j j
m
TT

¿j
&


j jjjij,
U U

rw=r
1.	ci - ška po - ca ■
2.	zem - lje se gla
3.	del - nik se jim
j n r j
Jr
sti - la, ga za si - la in na ska - ži,v vseh te
J JjJ J>
nr
du - šo in te ve - ko-maj te, ža - vah in na
J jM j
r nun
lo po-moc pro svet Francišk, sla dlo - gah jih to
rr
si - la. vi - la. la - ži.
M
m


PfP^


b
309
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
5. Kristjani vzdignimo svoj glas
Spesnil: Josip Levičnik Copyright © -26518 by F. Čufar

j .h j
J- J. j
J^

r J J j
vzdi - gni-mo svoj
T
ci
J
r jj
glas, svet-ga Fran
J. .
J J J
ška po - ca -
J J. J.
1.-3. Kri-stja-ni
J
j J J J
r r j j

&Ï J J. J J

#
S^SFSP
1
T
jj
r
1.	sti - mo, lju - be -co
2.	sti - mo, pro - sil - no
3.	sti - mo, za-hval-no
' J J'J..J.
pe - sem mu za pe - sem mu za pe - sem mu za
é
j J. J.
poj - mo. poj - mo. poj - mo.
¿4=
1.	Med in
2.	So
!ju -
3.	Ste -
Pn
vse - mi	sve
žar - ke	na
pre - dni	- ki
be - zen	mu
vil - ne	do
vi - dnih	nam
J".	J

m



&


' Ur -
1.	tni - ki kot cer - kev ka
2.	na - ši to sr - cno so
3.	bro - te nam cu - de - žih
b P - J
P
rjj
ci - šek, in - di -ci - šek kot ci - šek, do -
J. -h.-.
zve -	zda on to - li - ško
cer -	kev zi
^tem	iz - ka
on	je že
iz	ne - ba
J	- -
si -	je,
li -	je.
da -	li,
za -	li. spro - sil,
no -	sil.
1.	Fran
2.	Fran
3.	Fran
i

r r r

&



rr=j
po-stol, sla tron naš sla ve - lik, sla

l^J
bi - mo ga bi - mo ga le - žni bo
- J. -h
i^FJ
frf
to - rej tud to - rej tud di - mo mu
LLk
rrr
1.	jan - ski a
2.	do - bri pa
3.	bro-tnik naš
j j j
lju lju
hva
mi. mi. vsi.
jj-
J

'
310
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
6. Verni vsi se pridružite
Spesnil: Josip Levičnik Copyright © -26518 by F. Čufar
i

vsi se ji le tar zdaj

rr
in gla vne - to vro - ce
rr
so - ve z.na - mi sr - cno
rr
1.	Ver - ni
2.	Ro - mar
3.	Pred ol -
J *
pri - du -sem hi -po - kle -
zi - te ti - te, kni - mo,
po vsi vsi
vzdi-ca -vzdi
*



c r T r v ^r
&

rr
Pe - sem O - na Da bi
j b
T^r
na - ša k.zo - ram tu le -
JlJl
rr
v.čast Fran sve - tlo Pro - si,
J—J-
t r
ci - ška zve - zdo, svet' Fran
r
1.	gni - te
2.	sti - te
3.	hni - mo.
sve - te kra - sni ciš'k, za
r
ga. blišc. nas!





rr
r
&

fek
mjsi
r=r
rr
pe - va di - la, ve - li,
j j
r=r
in v.ne le - po en - krat
j J
T=T
be - sa sjaj - no vra - ju
L=l
r=T
rr
me - va ti - la, se - li
j J
rr
cast pa -vsem na bli pri
j J
1.	naj
2.	bo
3.	po
n J
o
bu zi
naj
nam
pa
od sve ve


n j


r r 'r r
&
P^J
m
TJ
rr
na - še v.pa - ra ve - cni
r
1.	tro
2.	po
3.	te
na ti bi
J
na - še v.pa - ra ve - cni
j J
ga, diz,
cas, j.

cast pa -vsem na bli pri J J	tro - na po - ti te - bi j I		
			
-—f-			
j •
ga. diz.
#
5
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
7. Rajska zvezda ti
Spesnil: Josip Levičnik Copyright © -26518 by F. Čufar
&n
F^ff
i
fes
FR
1.	Raj-ska
2.	Slav-na
3.	Te v.Pa
si
zve-zda ti, zbra-ne tu Spa-ni-ja ver-nost bla ri - zu šo bolj - še te
JTJL
j
Fran-ci - šek ti hva-lo ti dom je ti zve-zda - la je spre u-cen-ce
Jj-ii-h
sve pe bi
mi -je ■
šte
ti, ti,
la, la, la, la,
mi - lo na- ših si v.Ksa-da le ko-maj že pre■
da-nes se o-zri
verskem gradu se ro star si o-sem-najst bil
1A
ji JU1
sf
f R J p f R
Ff
1.	mi - lo da-nes se o - zri na
2.	si v.Ksaverskem gradu se ro-
3.	ko-maj star si osemnajst bil
&
FPČ
J.
i
rf
T PPfPJ
ci - šek,slav-ni ti sve-zgo - daj že Fran-ci-šek gna - cij pa te pod-u -

rff
glas!	Svet Fran
cil.	Ka-zal
vzet.	Svet I -
1.	nas,
2.	dil, 3. let,
glej nas star-šev med naj ■
J. jb J
ti po-slu-šaj pro-šenj do-bre-ga si se u -ti na-puh te-be pre -
JiJUiJU J
Fl
I" F R

Ffff
F
f
r
cnik. ri. bi."
1.	tnik,
2.	si,
3.	ci:
J.
bod pri da tvoj „Vse zgu
i
ff
Bo - gu naš pri-po-ro ■ duh za na - uk ves go bi, kdor du - šo po - gu


Svet Fran Ka - zal Svet I -
i
cnik.
ri.
bi."
i
na
I


12
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
8. Cvetja venec
Spesnil: Josip Levičnik Copyright © -26518 by F. Čufar
13
Železne niti 5
Josip Levičnik in pesmi Frančiškove devetdnevnice
FRANCISKOVA DEVETDNEVNICA
9. Svet Frančišek zdaj končamo



Spesnil: Josip Levičnik Copyright © -26518 by F. Čufar
tf J J J

f?
1.	Svet Fran
2.	Za-dnjič
3.	Stoj na

či -	šek,	zdaj kon
glas	svoj	po-vzdi
stra - ni	vvsa-ki
I I	J>
gni
mo tvo - jo mo prav kre -li, svet Fran
I I -j^
de - vet-dnev-ni -pko k_slo-ve - su čišk, zve - sto nam
I.
A

rr
r r J J
r r J J

rr .j

J ;;J J
¿j;! j i J
rj
1.	co, v_po-slo - 2.	zdaj, vsi tu 3.	ti. Bod nam ?J-jj	vi - lo ti po -zbra - ni še vzdi -va - ruh, o - če J J Jj Jj		da - mo svo - jo hni - mo z.Bo-gom, mi - li, v vseh po - J J Jk Jk -J-J-	
}r J J 1	"•J J J H		J J J ^	
& 1J • k j j	-J-k—^	2. k """		M=
& I J J J 1.	za - dnjo pe-smi - 2.	z.Bo - gom, mi - li 3.	tre - bah za-dnjih ? J j j j	^-rr- co, v_po-slo -kraj, vsi tu dni, bod nam J-Jj	* J. J J L/ za - dnjo pe - smi -z.Bo - gom, mi - li tre - bah za - dnjih J. JkJ J		r co. kraj! dni. ^-
JJ J	r J j •'	J J J		
Viri in literatura:
Cvetko, Dragotin (1991). Slovenska glasba v evropskem prostoru. Ljubljana: Slovenska Matica. Koblar, Franc in Premrl, Stanko (1925-1932).Jožef Levičnik. V: Slovenski biografski leksikon A-L. I. knj. Levičnik, Jožef (1896). Ob stoletnici Riharjevega rojstva. V: Dom in svet. Mapa Josipa Levičnika. Glasbena zbirka NUK.
Nagode, Aleš (2001). Spremna beseda k zgoščenki Vsi časi zapojte. Železniki: Župnija Železniki. Rakuša, Fran (1890). Slovensko petje v preteklih dobah. Ljubljana: Narodna tiskarna. Trobina, Stanko (1972). Slovenski cerkveni skladatelji. Maribor: Založba Obzorja.
14