PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ( ^EV.—NO. 938. CHICAGO, ILL., 3. SEPTEMBRA (SEPTEMBER 3), 1925. LETO—VOL. XX. UpravniStvo (Office) S6S9 WEST 26th ST„ CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. | - — *1 —■ bratske organizacije in delavsko gibanje. Bratske podporne organizacije služijo mnogo bolj kapitalizmu kakor svojemu članstvu, na-nireč tistemu članstvu ki ga tvorijo delavski sloji; in to članstvo je več ali manj v večini v skoro vseh ameriških bratskih organizacijah. Bratske podporne organizacije v Ameriki so sposobne uspešnejše ubijati zdravo mišljenje v delavskih glavah kakor kapitalistično časopisje, ali prižnica, ali kakršnokoli drugo propagandi-stično sredstvo. Kajti podporne organizacije, kakor jih v tej deželi v večini* poznamo, so sestre religij. Mnoge imajo svoje obrede, ki so enako "svečani" kakor obredi v katoliških in drugih cerkvah; mnoge imajo razne ceremonije, ki so enako slavnostne kakor kakšne cesarske slavnosti v bivši Avstriji. Svoje člane so sposobne fanatizirati kakor ne more niti vera fana-tizirati svojih pripadnikov. Člani mislijo, da drže v svojem spominu cel zaklad skrivnosti, katerih ne bi zaupali nobenemu živemu bitju. V resnici so samo hipnotizirani, kajti tajnosti, v katere so zamaknjeni, niso nobene tajnosti. Ceremonije, ki jih uganjajo, so samo slepilo, s katerim odvračajo pozornost članstva od drugih, mnogo važnejših stvari kakor pa so obredi in gesla kake trapaste "bratske" organizacije. r Več tisoč ameriških Slovencev je enako fa-natiziranih in hipnotiziranih z obredi v gotovih ameriških podpornih organizacijah, ki nosijo večinoma po krivici ime "podporne". Ti rojaki so se večinoma otresli verske more in prenehali občudovati verske obrede, pri tem pa zašli v enako religijozno atmosfero. Nič manj bedasto ni mnenje, ki je razširjeno med miljoni ameriških delavcev: to mnenje je, da če si član te in te "mogočne" ameriške bratske organizacije, ti bo pomagala kadar si v bedi, kadar si brez dela, kadar si v stiskah za sredstva, kadar te peste na sodiščih, kadar ti grozi bankrot, — pomaga ti torej v vseh slučajih kadar rabiš pomoč. Ni ti treba drugega kakor 'ti na ulico, ali v vlak, ali v kako drugo zbirališče ljudi, pa napraviti znamenje, po katerem 'bratje" spoznavajo "brata". Kako verno ti pripovedujejo hipnotizirani delavci, da so člani organizacije, ki pomaga v vseh takih slučajih. Če b{ mogli količkaj trezno misliti, bi jim moralo hiti jasno, da ne bi imeli razrednega boja, ne stavk, ne brezposelnosti, ne bede, ne zavodov za berače, ne pohabljenih prosjakov po ulicah, ne samomorov radi finančnih krahov in radi brezposelnosti, kajti njihove podporne organizacije so že rešile vse socialne probleme. Ljudska neumnost pa je brezmejna in verjame v prazna gesla, v trapasta trkanja, v priučeno seganje rok s tajnimi pritiski, v tajne pozdrave, v uniforme in parade. V krajih antracitnega premoga je izbruhnila stavka. Operatorji, bosi, in drugi lakaji kapitalizma so večinoma v istih "bratskih" organizacijah kakor odborniki in člani unije. Zakaj niso bratje ob tej kritični uri? Zakaj sedaj nič ne izda "skrivnostno" pritiskanje rok med "brati"? Ameriški delavci nimajo delavskih podpornih organizacij, ampak spadajo v tiste katere so ustanovili gospodarji. Ali mnogi delavci so se že spametovali ter prišli do zaključka, da je ce-nejo zavarovati se pri navadni nezakrinkani zavarovalni družbi, kakor pa pri "bratski" organizaciji, pri kateri mora plačevati tudi za ceremonije in druge stroške svoje stafaže "višjemu" sloju. Kakor cerkve, imajo tudi mnoge bratske podporne organizacije svoja pokopališča, svoje posebne ceremonije za mrtve člane, svoja zavetišča, sirotišnice, bolnišnice in podobne zavode. Mnoge podporne organizacije, ki ne delujejo v imenu nobene oficielne religije, so vendarle religij ozne v svojem bistvu in jedru. Tako je cerkev raztegnila svoje funkcije, kamor bi jih kot cerkev ne mogla. Človeška družba ni razdeljena v skupine bratskih organizacij; ne deli se v člane in nečlane bratskih podpornih organizacij, ampak v posedujoče in neposedujoče sloje. V tej ekonomski borbi se prav nič ne vpraša, če si "Mason" ali ce si član "Odd Fellows" ali kake druge "velike" in pompozne bratske organizacije. Vsaka ekonomska borba, vsaka stavka to potrjuje. Brat operator v vzhodni Pennsylvaniji, pripadajoč k isti "bratski" organizaciji kot brat delavec ki je na stavki, je šel v borbo proti bratu delavcu radi svojih ekonomskih interesov in brat delavec stavka proti svojemu bratu gospodarju radi enakega vzroka. "Bratstvo" med njima je torej farsa, ki škodi bratu delavcu, koristi pa bratu gospodarju. Brat delavec je neveden in ne razume te igre, ker so ga "bratske" organizacije popolnoma omotile s svojimi "tajnostmi", ki jih ne pove za "ves svet ne!" Ubogi revež ne ve, da se s pomočjo teh "tajnosti" norčujejo z njegovim razumom, da so mu razum takorekoč omotili. Podporne organizacije so tudi drugače steber sedanjega reda. S svojo "dobrodelnostjo" in svojimi podporami odvajajo delavce od problema socialnega zavarovanja, in tako so tisti ki bi morali nositi glavno breme zavarovanja tudi tukaj na profitu. Namesto, da bi družba, z drugimi besedami, država, skrbela za svoje člane, kadar so v potrebi, je s sistemom bratskih organizacij tako urejeno, da mora delavsko ljudstvo podpirati drug drugega in ob enem plačevati za ceremonije in stafažo lakajem kapitalizma. Na konvenciji bratske organizacije "Elks", ki se je vršila pred par leti v Atlanti, Ga., je dejal njen predsednik (z visokodonečim naslovom Grand Exalted Ruler), da je njegova organizacija za uredbo kakršna je, to se pravi, za "ameriške institucije" in proti radikalnim delavskim organizacijam. Ne le to, kajti svoji izjavi je tudi dodal, da bo njegova organizacija, ako bo potrebno, pomagala tudi forcirati izvajanje zakonov. To je 1 e primera, kajti skoro vse "bratske" organizacije so enako bratske do delavcev, kateri jim nosijo svoje težko prislužene dolarčke. Ena ovira razvoju delavskega gibanja v Ze-dinjenih državah, kakor ga razume zavedno delavstvo, so torej tudi "bratske" podporne in "dobrodelne" organizacije. ^ Več o tem bomo govorili v prihodnjem članku. Mednarodne tekme za varnost v rudnikih. 150,000 premogarjev na stavki. Trgovinski tajnik Hoover je povabil governerje 28 držav, kjer se nahajajo rudniki in premogovniki, naj imenujejo državnega zastopnika na četrtem mednarodnem tekmovalnem shodu za prvo pomoč in reševanje v rudnikih, ki se bo letos vršil v Springfieldu, 111., v dneh 10., 11. in 12. septembra pod avspicijami federalnega rudniškega urada. Take tekme prireja rudniški urad vsako leto in pri njih sodelujejo tudi Rdeči Križ, National Safgty Council in razne organizacije rudniških družb in rudarjev. Rudniški urad je dosedaj treniral približno 140,-000 rudarjev v metodah prve pomoči in reševanja v rudnikih. Letne tekme pa služijo k vzpodbujevanju splošne kampanje, ki gre za tem, da se ustvarijo bolj varne razmere za miljon ameriških rudarjev. — FLIS. Če sovražiš socialiste, pa nočeš da bi ti kdo rekel da si nazadnjak, se proglasi da si komunist in da kipiš od samega radikalizma. Ni treba, da bi spadal v njihovo organizacijo in delal zanjo. Glavno je, da znaš dobro napadati socialiste. Kakor je bilo pričakovati, se je dogodil 150,000 delavcev v industriji antracitnega Dr 'I moga je zastavkalo, deset tisoč drugih, ki so hil" zaposljeni z odvažanjem premoga in podobni^-deli, pa je ob posel. Premogarji bodo izgubil; vsaki dan $1,000,000 na plačah, kar povedo vsi ameriški listi tolikokrat na dan kolikor imajo izdaj. Ta miljon na dan bi premogarji zapra-vili, torej pomeni $1,000,000 manj dohodkov na dan za trgovce. Kompanije so s premogom dobro založene. Trdi premog se rabi skoro ves za stanovanjsko kurjavo. Zima je blizu in lj dje naročajo premog. Premogarji so na stavki. Mi sicer imamo premog, ampak se je radi stavke podražil. Konsumenti plačajo kolikor je cena. Cena pa je toliko višja, da so kompanijam povrnjeni stroški, kolikor jih imajo s stavko, nekaj pa zaslužijo tudi prekupci in posredovalci. Ljudstvo plača, in premogarji plačajo. V Angliji so premogarji tudi mislili zastav-kati, pa je posegla vmes vlada in jo preprečila, pa ne s silo, ampak s tem da je kapitulirala pred zahtevami premogarjev. Angleški premogarji niso podpirali sedanje angleške vlade; pri zadnjih volitvah v parlament so glasovali za kandidate delavske stranke. Vodstvo ameriških premogarjev pa je proti delavski politiki, proti delavski politični akciji, proti socialistični stranki, proti socializaciji, pa so mu operatorji kljub temu nehvaležni. John Lewis je v prošli predsedniški kampanji lomil kopja za Coolidga in republikansko stranko, danes, ko bi jo potreboval, je pa ta stranka na strani kompanij kakor v vsakem sporu med delavci in delodajalci. Kljub temu se Lewis in njemu enaki nič ne nauče. Na eni strani rohne proti baronom, na drugi jim dajejo v roke politično moč. ^ 1,089 delavcev v premogovniški industriji ubitih. V prvi polovici tega leta je bilo v premogovniški industriji v Zedinjenih državah smrtno ponesrečenih pri delu ali pa ubitih v eksplozijah 1,089 premogarjev, ali 239 manj kakor v prvi polovici preteklega leta. Meseca junija je bilo ubitih 145 premogarjev, sedemnajst izmed teh v eksploziji v Sturgisu, Ky., dne 8. junija. Meseca junija prošlo leto je bilo ubitih 14 premogarjev v eksploziji v Wilkesbarre, Pa. V tem letu se je dogodilo v premogovnikih osem večjih eksplozij, v katerih je izgubilo življenje 178 premogarjev; v istem času v prošlem uetu je bilo šest eksplozij, ki so zahtevale 398 življenj. Agitirajte za razširjenje "Proletarca". ^NTON GARDEN: gaos v premogovi industriji. Premogovniška industrija se prišteva k glavnim bratom današnje industrialne družbe. Premog je R?j0gočil velikanski razvoj tehnike in s tem moderne industrije. Odvzemite industriji premog, pa ji ustavili te kolesje. Odvzemite premog, pa bi moralo počivati (jc|0 v tovarnah, železnicah, na parnikih, v trgovini itd. Kajti kljub vedno večji rabi elektrike, kljub drugim gorilnim snovem ki se jih uvaja v industrijo, je premog danes še vedno vodilna gonilna sila. Brez premoga ne I bi bilo velikih metropol z njihovimi tisočerimi udobnostmi in neudobnostmi. Skoro v slehernem domu je premog vsakdanja potreba; ako ga ne rabi v obliki premoga, rabi produkte, ki izhajajo iz premoga. Odvzemi ali prepreči dobavo premoga industriji in domu, in slediti mora stagnacija v vseh panogah današnjega indu-strialnega življenja. Ker vemo da je premogova industrija za družbo neprecenljivo važna, bi človek logično pričakoval v obratu te industrije primeren red in primerno udobnost v življenju premogarjev. Navadna pamet bi zahtevala, da bi vladalo v tako važni gospodaski panogi zdravo soglasje. Ali v realnem življenju industrije mehkega (bitumoznega) premoga ne najdete nobenega takega soglasja. Sedanji red v njenih obratih ni red pač pa anarhija; življenje premogarjev je zakotno, negotovo, brezizrazno in brezidejno, največ radi velike brezposelnosti v katero so pahnjeni posebno zadnjih par let in radi naravne izolacije te industrije. Njena disorga-nizacija je popolna; posledica tega je demoralizacija med premogarji, ki je dosegla skoro nevrjeten višek. Pri objektivnem opazovanju se človek čudi, ko vidi med njimi toliko trplenja in poleg (ali radi) trplenja, fizičnega in duševnega, toliko pasivne resignacije. Nešteto je premogarskih naselbin, v katerih počiva vse delo mesece ali nad leto dni in v katerih je življenje podobno grobišču na dan vseh vernih duš. V krajih, kjer premogovniki več ali manj obratujejo, tudi ni mnogo boljše, kajti vsak poedinec čuti nad seboj grozo Damoklejevega meča, kateri neprestano visi nad njim. Brezposelnost in strah pred brezposelnostjo je tisto kar najbolj tlači delavstvo v današnji kapitalistični družbi, in posebno še ameriške bitumozne premogarje. Delna ali periodična brezposelnost je pač lastnost kapitalizma, posebno še ameriškega. V premogovi industriji je periodična brezposelnost nekaj navadnega, povsem kronična bolezen. V tem ,da bi se jo pod boljšim gospodarskim sistemom dalo odpraviti, če že ne Popolnoma vsaj v veliki meri, soglašajo vsi izvedenci, ( kateri so posvetili študiranju problemov te industrije več časa. Tega mnenja niso samo delavski ali uniji na-I klonjeni veščaki, pač pa tudi kapitalistični ekonomi in inženirji. Ali kapitalizem se v premogovi industriji jako malo zanima za priporočila v tej smeri. Pušča Jih večinoma ob strani kot da se ga prav nič ne tičejo. I Tako je zagazila industrija mehkega premoga v kaos in Premogarji v popolno ekonomsko nestabilnost. Vse to I ker se družbe niso brigale za gospodarsko ureditev F te industrije in še toliko manj za dobrobit premogarjev. Kar se tiče gospodarskega reda v industriji, ki je Predpogoj in prva podlaga za stalnejše izboljšavanje zivljenskega stanja delavcev, se tudi o premogarski organizaciji in večini njenega članstva ne more reči, da se več zanima za te pereče probleme kakor pa lastniki premogove industrije. Zanimanje premogovniških baronov je v prvi in zadnji vrsti vprašanje profitov, ker je profit pač bistvo in jedro kapitalizma. Ako ni izgledov za profit, industrija ne obratuje. .Golo tekmovanje za profitom, brez vsakega predvidevanja v bodočnost, je privedlo to industrijo v stadij gospodarske anarhije, premogarje pa vrglo v brezposelnost. Znan fakt je, da prinaša premogova industrija velike profite. Posebno realističen fakt je bil to za časa svetovne vojne in par let po vojni. V času, ko se je svet bojeval "za demokracijo" (1) in za "samoodloče-vanje narodov" (!), v času črnega terorja ameriškega justičnega departmenta in raznih "stoodstotnih" organizacij pod vodstvom Palmerja in Daughertyja, so se premogovniki spremenili v zlate rudnike. Kako visoki so bili v tem času profiti posameznih premogovih baronov ne ve nihče drugi kot oni sami in pa nekaj oseb v washingtonski vladi; kljub tej skrivnosti vemo, da je več kot petdeset odstotkov izmed njih spravljalo nad stoodstotne dividende na leto in nekaj teh gospodov pa je vleklo več tisoč odstotkov dobička na svoj investirani kapital. Raditega se je število pro-spektivnih in "patriotičnih" premogovniških baronov vedno bolj množilo. Nove rove so odpirali z mrzlično naglico, posebno še v neorganiziranih krajih zapadne Virginije, Pennsylvanije, Kentuckyja in drugih držav. Profita lačni kapitalisti so v tej tekmi popolnoma pozabili misliti na bodočnost premogove industrije. Hoteli so profite, velike profite, in odpirali so nove in zopet nove rove. Medtem je kongres Združenih držav sprejel v svoj davčni zakonik tudi dohodninski davek, kateri je objel tudi profite, če ne faktično pa vsaj navidezno. Kot patriotični, stoodstotni Amerikanci, so premogovniški baroni pričeli študirati pot (enako kot njih vredni kompatriotje v drugih industrijah), po kateri bi se mogli izogniti plačevanju dohodninskega davka in s tem^ohraniti ves profit zase. V tem zakonu so našli vrzel, katera jim je omogočila realizirahje tega "patrio-tičnega" motiva. Vrzel je bila v tem, da od dobičkov ni bilo treba plačati davka, če so se reinvestirali v industrijo. Baroni so jih reinvestirali — v odpiranju novih rovov in nepotrebnem povečanju že obstoječih. Rov brez delavcev pa je brezpomemben, v prvi vrsti nemogoč, in potrata v drugi. Zato niso bili brez delavcev. Rezultat tega je, da je v Ameriki danes polovico preveč premogovnikov in seveda tudi polovico preveč premogarjev (ako se gleda na zadnje s kapitalističnega stališča družabne uredbe). To je tisto vprašanje, ki ga je treba rešiti, predno bo mogoče upati na izboljšanje mizernega stanja, v katerem se sedaj nahaja stotisoče premogarjev. Logično je, da dokler bomo imeli polovico več premogarjev kot se jih potrebuje za spravljanje na površje potrebne količine premoga, katerega se letno rabi za domače potrebe in izvoz povprečno okrog 500 miljonov ton, toliko časa tudi premogarji ne morejo računati na stalno delo. In ker je produciranje premoga cenejše v neunijskih premogovih okrožjih pod neunijskimi razmerami, je naravno, da je pod obstoječimi okolščinami brezposelnost med unijskimi premogarji mnogo večja kot med neunijskimi. Produciranje premoga pod neunijskimi razmerami prinaša večje profite, in to je ustvarilo v tej industriji poseben položaj neenakega razmerja ne le med premogarji ampak tudi med operatorji. Več kot polovica bitumoznih premogarjev (okrog 60 od- stotkov) je neorganiziranih. Položaj unije je radi tega dejstva še toliko težji. Če bi bili premogarji boljše organizirani, bi njihov bedni položaj ne bil to kar je, kljub razpasenju industrije. S stoodstotno organizacijo bi bilo kljub obstoječemu stanju industrije mogoče skrajšati delavnik na 6 ur na dan, pet dni v tednu, kot je to zahtevala njihova zadnja mednarodna konvencija S stoodstotno organizacijo bi bilo mogoče ne samo obdržati "unijske rzamere" (v tekoči krizi so se jako kršile neglede na pogodbo) ampak jih izboljšati. S stoodstotno organizacijo bi ne bilo posebne težave uvesti zavarovanje proti brezposelnosti po načinu kot so ga uvedle krojaške unije v Chicagi, New Yorku in nekaterih drugih mestih, ako bi bila v naši uniji volja zato. S stoodstotno organizacijo bi se dalo gotovo marsikaj ' doseči; ali U. M. W. of A. ni stoodstotna. Komaj 40% bitumoznih premogarjev se nahaja pod njenim okriljem. Njihova organizacija je velika po številu članov napram drugim unijam, ali faktično je jako šibka, precej šibkejša kakor navidezno izgleda njena organizirana moč. In ta izredna šibkost je v tem, da v slučaju splošne stavke v unijskih okrožjih premogarji v neorganiziranih poljih lahko producirajo več ko dovolj premoga za domačo vporabo, ako se ne pridružijo stavkarjem. Prva potreba unije je organizirati premogarje v vseh glavnih neunijskih okrožjih. Fakt je, da organizacija premogarjev ne more uspešno funkcionirati v sedanjem stadiju; mora iti naprej, ali pa bo potiskana bolj in bolj nazaj, kot se že dogaja od zadnje splošne stavke. Brez veliko močnejše organizacije od sedanje unijski premogarji ne bodo v stanju ne le obdržati kar jim teoretično daje sedanja pogodba (ki je bila že na mnogih mestnih kršena in okršena), pač pa bodo potiskani bolj in bolj na nivo neorganiziranih premogarjev. V konkretnem pomenu je to najelementarnejša faza razrednega boja. Interesi obeh strank v tej borbi diktirajo, da skušati nadvladati druga drugo. V sedanjem momentu imajo lastniki "the upper hand". Koliko časa bo ob'stajal ta položaj, je seveda odvisno od članov premogarske organizacije in njenih voditeljev. Z močno unijo in progresivno taktiko v nji bi rudarji bili naravno uspešnejši kot so danes pri efekti-ranju reorganizacije v industriji. Reorganizacija namreč prihaja, ker jo zahtevajo razmere. Kakšna bo ta reorganizacija, bo pa največ odvisno od tistega ki jo bo efektiral. Obstoječe gibanje lastnikov premogovnikov, ki stremi spojiti manjše in večje družbe v velike kor-poracije, bo nedvomno v prvi vrsti služilo njihovim interesom. Interesi ljudstva bodo v procesu te regru-pacije pozabljeni, kajti kapitalistični interesi ne morejo misliti na splošne ljudske interese. Premogarji bodo tudi v bodoče deležni samo tistih pravic, katere si bodo izvojevali s pomočjo svoje organizacije. Ali se premogarji in njihovi voditelji zavedajo resnosti sedanjega položaja, je pa seveda drugo vprašanje. Ako je pravilen kriterij sedanja taktika administracije U. M. W. of A., ki pokazuje tudi njeno bližnjo bodočnost, tedaj mora biti zaključek povsem neugoden za premogarje. Reakcionarni Searles, urednik glasila U. M. W., prepričuje premogovniške barone, da če jim premog ne donaša dobička, ga je sploh nesmiselno pro-ducirati. In to je seveda stališče sedanje administracije, kar je bolj važno. Ako je to program s katerim si bodo rudarji zavarovali svoje interese in izboljšali svoj položaj, naj o tem zopet sodi vsak posameznik. Yes, jako žalostna realnost in nič boljša bodočnost. V času, ko unija potrebuje konstruktivni program v svrho se premogovo industrijo izvleče iz sedanjega kaos° • da poveča v nji svoj vpliv, pripovedujejo njeni \ J" telji svetu in lastnikom rovov še posebej, da U. M vi) of A. ni in še nikoli ni bila radikalna, dasi to ni vpra- šanje v premogovi industriji in njene reorganizac" Kapitalistom, ki posedujejo premogove plasti, prav ^ v jedru: ako ne delate profitov pri obratovanju rudni kov, ste bedaki. Nadalje: priznajte unijo U. M. \y QJ A. povsod kjer še ni priznana, kajti ta organizacija l "safe" in "all right". To je fundamentalno načelo in program sedanje administracije, neglede kaj se gobila naprednih društev. Koncert se bo vršil v Slov. nar. domu. — Ob. 8. zvečer, to je po programu, sledi Ples in prosta zabava. — Jos. Ovca. Jugoslovanska slovenščina ali kaj? DETROIT, MICH. — V naši naselbini se že dalj časa oglaša slovenski klub W. P., kateregl Fr. Novakov "independent" list hvali da je najaktivnejši in najboljši. To sedaj rad verjamem, ker vidim da si prizadeva ustvariti nele revolucijo, ampak tudi enoten jezik vseh Jugoslovanov (tudi za Bolgare). V roko mi je prišel letak, ki so ga izdali za svoj shod dne 1. avgusta. Evo "slovenskega" komunističnega letaka: "Vabilo na shod in piknik, katerega priredi slovenski klub delavske stranke Amerike. Shod se če obdržavat v Delavskem domu. Početek 7:3>0 zvečer. Govorit če sodrug Chas. Novak iz Chicago. Tema: Svetska situacija in delavski razred. Drugi dan če bit piknik kje čete imet priliko da čujete s. Novaka. Piknik se če obdržavat na rojiku P. Puheka farmi. Cenjeni rojaki! nje, Slovenci in Slovenke. Vabljeni ste da se vdeležite tega shoda kako tudi piknika na katerem čete imet priliko da čujete enega najboljšega slovenskega govornika in obče jugoslovanskega . . . Zato vse kor leze in pleze, treba da je prvega in drugega avgusta po koncu." Pa recite, če nimamo med seboj inteligentnih rojakov, ki nas brihtajo za revolucijo! Citirani letak naj služi za vzorec drugim klubom W. P., da bodo spravili "po koncu kor leze in pleze". Kotarjevi ljudje me bodo boljše razumeli, če povem, da je to "izfr-nažen" jezik. Eno nedeljo sem bil na pikniku na zapadni, strani in sem vprašal enega kateri je prodajal brošure iz zaloge "independent" lista, če ima že knjigo "Renegat Kautsky", katero oglašajo. Poveljnik J. Kotar mu jo pomaga najti. "Tu je, je rekel, knjiga regenta Kautsky". Torej Kautsky ni pri detroitskih komunistih nič več renegat, nego REGENT. Pravijo, da je dovolj če prečitaš eno "pravo" brošuro pa si izobražen. Fr. Novak je prečital eno brošuro, pa je izgubil debato, "pregovoril" Veraniča da je prodal svoj "independent" list, Fr. Novak pa se je spreobrnil takoj po sklepu kupčije in urejeval naprej svoj "independent" list. Iz takih krogov izvira "inteligenca", ki ne ve kaj pomeni beseda regent in kaj renegat. Pisal bi lahko mnogo iz našega mesta, posebno o tistih hrvatskih delavcih ki so se naveličali frazariti o revoluciji in se danes kregajo z Bartulovičeviči, Zi-niči in Fišerji, ter jim mečejo v obraz vsakojake očitke. Če jih poslušate, dobite utis kakor da so večji grafterji kot je bil Fall, Daugherty, Forbes in drugi ki so "pomotoma" spravljali $ v napačne žepe pod administracijo "mirnega Hardinga". "Dolje s krinko propalih ameriških socialistov!", so vpili nekoč, danes pa trgajo krinke drug drugemu da je veselje; pa tudi žalostno je, če se pomisli, koliko dolarčkov so zbrali hrvatski delavci, ker so verjeli tem odrešenikom, ki se danes koljejo med seboj in izključujejo drug drugega. Vsakdo, ki zna misliti s svojo glavo, mora priti do zaključka, da bodo delavci varani toliko časa, dokler se ne nauče samostojno misliti. Kaj pomaga so- cialistom učiti jih, če se pa nočejo, nego rajše slede "ekstremnim" demagogom na eni in klerikalnim mračnjakom na drugi strani? Zadnjič sem bral v Proletarcu št. 934 o začasnem prenehanju nekega komunističnega lista v Sloveniji in pa o tolmačenju kakršnega je objavila "D. S." Noben razumen delavec ne bi hotel potegovati se za list ki je tako nelogičen, ki tako pobija samega sebe in ki je tako "independent", kakor je "D. S." Pa se vendar dobe bedaki ki mislijo da je "D. S." dober "delavski" list. Danes zapiše, da je Kristan požrl mi-ljondolarski fond, jutri pa, da ga je dal za tiskarne socialistom. Danes zapiše, da je Pašič zaplenil komunistične tiskarne slovenskega delavstva in jih podaril socialistom, ko pa ga vprašaš za odgovor, se pa zvija kakor da je mučenik, pa pravi, o ne, ni jih nam vzel, vam jih je vzel pa nam dal. Ni čudno, da se je po dvajsetih letih svobodomi-selstva dal objeti "vlačugi materi cerkvi" in na to vsled dobre kupčije pri tiskarni postal tudi "komunist". — Thomas Petrich. Pepe s pipcom. PUEBLO, COLO. —- Hvala bogu, da imamo vsega zadosti. Eni imamo zadosti dela, drugi pa zadosti brezposelnosti, ki pa nas ne nadleguje tako kakor pre-mogarje; imamo dosti nesloge, imamo novo šolo Marije Pomagaj, imamo dobro katoliško naselbino, stalnega župnika, veliko otrok, dovolj "brezverskih" javnih šol, imamo komuniste ki podpirajo cerkev, imamo komuniste ki šo za revolucijo ob 3. zjutraj če se dogodi kje daleč od njihove postelje, imamo opravlji-vih rojakov obojega spola, in sam sveti Jožef bodi za-hvaljen, imamo tudi pravega starokrajskega Pepeta, "ki te bo kar s pipcem". Ta Pepe zna tudi pisati in je napisal dopis, oziroma je pisal nekemu uredniku, naj mu ga lepo pokrtači in fino lopne po s. p. Pepe ne ve kaj pomeni s. p., ampak to je videl zapisano v listu ki je bil še pred par leti napol katoliški list in pri katoličanih dobro zapisan. Tisti urednik ki je danes "komunist" kakor naš pepe je pa mešetaril s komunizmom, oziroma z denarjem, ki so ga zbrali do-bromisleči in dobroželeči delavci. Tak je naš Pepe. Prvega imena nima in pepe ga tudi ne potrebuje. On je samo Pepetov pepe, v dopisu pa se je podpisal s "Pepe." Kaj pa je pepe v dopisu storil? S pipcem maha okrog sebe. Ampak klina v pepetovem pipcu je "lus", pa ni z njo nikogar zadel. Pepe je hudo jezen na ongavga Hočevarja, pa mu je zabrusil: Ti si tisti, ki pišeš pod imenom Old Timer! Ko bi pepe ne bil tako pepčarski, bi vedel da je imel J. H. "Proletarca" približno toliko rad .kakor ga ima pepe. Dobro je tudi to da ima J. H. priliko opazovati karakterje "pravih" revolucionarjev, o katerih je pred par leti mislil samo dobro. Pepe je tudi rrrrr-ggrrr —! Ima kompanijo več drugih pepetov, ki so bili strašansko rrrrrggrrr. Tole stvar vam bom sedaj prav po pravici povedal. V Pu-eblu smo imeli nekoč socialistični klub. Fajn klub jc bil, radikalen, aktiven in tako naprej, čeprav smo v Pueblu že od nekdaj spadali bolj med "tanaumne". Ali med vojno nas je prijel krč, pa nas je lomil in lomil. Eni fantje (pevci in nepevci) so kovali nekakšne resolucije za osvoboditev Jugoslovanov, drugi smo se kregali radi Avstrije in Nemčije in tako naprej, eni pa so čvekali kar jim je že prišlo na jezik. Potem pa smo se bolj in bolj jezili, vrag vedi zakaj. In te- daj, bogami, strela nebeška, kakor ima navado x- I Krašovec iz južne Colorade, smo pa pljunili na sou! I liste, zlili nanje vse pomije, zabavljali ko čiči, in jj no smo od samega navdušenja ustanovili komunist-* ni klub. Aha — zdaj pa bo nekaj! Zdaj bo vid i ameriški slovenski svet, kaj zmoremo! Zdaj boste ■ deli vi, vi izdajalci, ki ste nas prodali po grošu k i bomo storili kadar razglasimo našo diktaturo! pr' šel je celo papa, napravil pridigo, udaril po "Čikagi" in dal klubu, ki se je ustanovil z njegovq pomočjo' svoj blagoslov. Takrat sem bral, da bo komunistični' klub v Pueblu največji, najaktivnejši slovenski klub pa še več druge take "čip" baharije. Ti "komunisti" so dregali s svojimi lesenimi bajoneti v socialiste koder je kaj dišalo po njih. Drugače bi sploh ne postali "komunisti". Ko so zadušili zadnjih par "social patrijotov", so se zbrali v mislih skupaj in v mislih sklenili: zdaj je revolucija izvršena, sovražnik strmo-glavljen, čemu je nam treba sploh rrrrr kluba? pa niso prišli več na sejo in vse je zaspalo. Dokler so hodili na seje, so se včasi tudi hudo skregali. Ko se je prvi pepe prebudil, je izvedel, da hodi po naselbini neki "old timer" in zasleduje speče rrrrr. Tedaj se je pepe čisto predramil, pogledal okrog sebe in videl da sovražnik ni še strmoglavljen in da je treba boj proti socialistom nadaljevati. Pa je obupno za-klical: Pridi, papa, in nas znova organiziraj! Pepčku je odleglo, ker je papa obljubil da pride. Pepe se je v svojem dopisu poskusil ponorčevati tudi iz društva "Orel", pa se mu ni obneslo in je s svojim pipcem samo sebe obrezal. Pepe, nisi za dopise! Le pusti ta posel drugim. Vidiš, v slabi druščini si, v druščini, ki je pomagala napraviti v naši naselbini situacijo, da drug drugega grizete, drug drugemu ne zaupate, in pri tem ste ubili voljo za delo v korist naselbine in napredka. Bahali ste se s svojim strahopetnim "revolucionarstvom" zato ker ste po instinktih reakcionarji in nazadnjaki. Dokaz je, da niste mogli ohraniti svoje rrrrr postojanke. Pomagali ste župniku, in klerikalizem je edini, ki ima koristi od vas in precej vaših novcev. Vidite, dolgo časa ste bili sami in ste počeli kar ste hoteli. Naselbina je vam dala priliko da pokaže-te kaj znate. Sedaj pa vam bomo sempatam malo pogledali za čelo in vam brez ovinkov povedali kaj ste in kaj se za vami skriva. Brez usmiljenja, fantje! Zaslužili ste da se vam maske odtrgajo, pa jih vam bom počasi odgrinjal. Tudi na račun "Orlovega" delegata bom nekaj napisal. V "Prosveti" je Fr. Pečnik, ki pepeta mogoče pozna, objavil svojo sodbo o nekdaj lepih, danes pa "zastarelih" stvareh. V vsaki njegovi besedi ki jo je napisal sije prikrita mržnja do socialistov. Pečnik si ni mogel pomagati, dasi se je krotil, ko je pisal v s. P-"Prosveto". Reformistične ideje so le nekaka fraza, pravi Fr. Pečnik. Ker me ne bo v Waukegan, da vam bi ga sam predstavil, vam priporočam, da se s Fr. Pečnikom, ki je delegat tukajšnjega društva, seznanite; povedal vam bo kako zastarela je Molekova resolucija in kako je treba vspostaviti bolj praktične, ekonomične stvari. Ko mu bo v pogovoru besedni zaklad mržnje do socialistov izhlapel, naj ga eden ah drugi vpraša, čemu je pozabil biti komunist in čerm> je pustil propasti svojo rrrr organizacijo. Ker bo imel pred seboj množico, ji bo lahko pojasnil po čem s° radikalne fraze in če je ceneje biti neorganiziran "komunist" kakor pa organiziran. H koncu naj v tolažbo vsem pepetom povem, da I dimo tla za obnovitev socialističnega kluba v Pueb-^ ki ga bomo ustanovili brez pomoči kakšnega pa-i„ in ga tudi ohranili. Dali smo vam priložnost kazati kaj znate. Ker ste samo besedičili in oprav-Kg]j ste pri tem zadremali, mi pa smo morali nekaj stori*'- Tako sem vam, dragi bralci in bralke, predstavil peta in njegov pipec. S pomočjo Fr, Pečnika pa ^jfl vam raztolmačil kaj je zastarelo in kaj je treba bolj ekonomično urediti; povedal sem vam s Pečni-]{ovo razlago tudi to da smo bili pred vojno pod vplivom reformističnih fraz, potem smo pa fraze zavrgli jrl se napili močnejšega "štofa", nato ustanovili kom. j.]Ub, nato zadremali, zdaj pa imamo mačka. Pa ne mi, ampak Pepe in njegovi fantje. — Old Timer. S čtkaških socialističnih zborov. Dne 29. avgusta se je vršila v Chicagi konferenca članstva socialistične stranke, kateri je predsedoval strankin predsednik E. V. Debs. Geo. Kirkpatrick jc bil tajnik konference. Debs je v otvoritvenem govoru podal poročilo o dosedanjih konvencijah in shodih. Omenil je, da je v Los Angelesu, Calif., pristopilo v soc. stranko 110 novih članov, katere se je pridobilo na shodu. Izvajal je, da je stranka prebolela vse krize, bo živela kljub temu da so jo njeni razni sovražniki proglasili že neštetokrat za mrtvo, in postajala bolj in bolj živa in močna. Diskuzij so se udeležili Barney Berlyn, ki je že nad 80 let star in je najstarejši aktiven socialist v Chicagi, Morris Seskind, član uredniškega štaba dnevnika "Forward", John Collins, Severino Polo iz Clintona, Ind., Walter Thomas Mills, Geo. Koop, Mollie Friedman od I. L. G. W. U., Marx, Frank Zaitz, John Donald iz Indiane, in več drugih sodrugov in sodruginj. Nekateri, med njimi Seskind in Marx, so zastopali mnenje, da ni pričakovati mogočnega razvitka socialistične stranke dokler se ji ne pridružijo unije. Drugi so naglašali, da je polje za našo propagando ugodnejše kakor je bilo, da je delavstvo socialistični besedi pristopnejše in da bo stranka vsled tega rasla; precej se je razpravljalo tudi o časopisju; ni se pozabilo v razpravi tudi na gmotna sredstva, brez katerih je organizirano gibanje nemogoče. Konferenca ni storila nikakih zaključkov, ker je bil njen namen predvsem dobiti člane skupaj na razpravo o delu za pojača-nje soc. stranke in razširjenju njenega časopisja. I Zanimiv je bil Debsov zaključni govor in njegova izjava o ameriških komunistih. V uvodu govora je konstatiral, da je socialistična stranka edina delavska stranka v Ameriki. "Dejal sem edina", je rekel Debs, "ker takozvane Workers' Party ne smatram za delavsko stranko. Kar se tiče komunistov, je moje mnenje, da jih pustimo pri miru. Čim manj se pečamo z nji-•ni, tembolje. Oni se bodo uleteli sami ii\ razbili samega sebe. Kadar in kjer pa se nam stavljajo na pot, tedaj obračunajmo z njimi brez prizanašanja. Tudi nieni so se stavljali na pot in me hoteli ovirati pri agitaciji, toda to se je dogodilo samo parkrat. Skupili so kar so iskali in sedaj se drže stran." t- To Debsovo izjavo bomo v celoti objavili v prihodnji številki. Zvečer dne 29. avgusta se je vršil banket, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. Vodil ga je Geo. Kirk-Patrick. Prirejen je bil v počast Debsu ob priliki nje- gove petdesetletnice delovanja v socialističnem in delavskem gibanju. Čestitali so mu na tem jubileju, ki ga malokdo doživi, zastopniki unij delavcev oblačilne industrije, zastopniki podporne organizacije Workmen's Circle in drugi. Prišlo je tudi več brzojavk vo-ščilne vsebine. Soloisti so skrbeli, da banket ni bil brez petja in godbe. Kolekta na banketu v agitacijski fond soc. stranke je znašala $241.50, $260.00 pa je bilo obljubljenih, skupaj nabrano v agitacijski fond na banketu $501.50. Debs, ki je nastopil burno pozdravljen, je dejal, da bi rad obhajal več takih petdesetletnic. V vsem tem pol stoletju ga je vodil samo en motiv: pomagati delavcem in boriti se proti izkoriščevalcem in krivici. Da je bil Debs temu namenu ves čas zvest, ni treba posebej povdarjati. Ta banket je bil eden najuspešnejših, kar se jih je še vršilo pod avspicijo čikaške organizacije soc. stranke. V nedeljo 30. avgusta se je vršil v Riverview parku piknik, katerega se je udeležilo do 4,000 oseb. E. V. Debs je bil glavni govornik. Razpečalo se je precej knjig in mnogo brošur; kolekta je znašala $274.03. Na pikniku je sodelovalo pri prodaji brošur, ko-lekti in razdajanju letakov precej članov in članic J. S. Z. Vhod v pikniški prostor je imel pod upravo klub št. 1, srbski sodrugi so pa upravljali eno stojnico in pomagali v plesnem paviljonu. Tega piknika se je udeležilo precej več Slovencev kakor kakšnega prejšnjih socialističnih piknikov v Chicagi. Med udeleženci je bilo po dolgem času tudi mnogo nemških delavcev. Odziv na "napad". PUEBLO, COLO. — V "D. S." z dne 20. avgusta je bil priobčen dopis iz naše naselbine, s podpisom Pepe. To je tisti "Pepe", ki je govoril, da je zdaj on "boss" pri društvu Orel. V tistem dopisu omenja tudi ženske, katerih možje se skrivajo za njihovimi krili. Pepe se je zmotil. Za nami se nihče ne skriva. Tudi cerkve ne podpiramo za hrbtom mož, a podpirajo jo žene gotovih pueblskih komunistov. Če hočem jaz či-tati "Proletarca", tedaj ga naročim, ker ga nočem iskati in prositi zanj po hišah kot delajo "komunisti". To samo mimogrede. Povedati hočem, kaj je Papa. Pepe zmerja v svojem dopisu Žagarja. Ne poznam ga, poznam pa dobro Papata. To je tisti Papa, ki je prišel svoječasno v Pueblo organizirati klub za W. P. Bil je tudi v naši hiši. Prišel je ob 7 zvečer, pa je "silciral" po sobi gor in dol čez deseto uro, kot da straži komunizem. Kričal pa je toliko, da tudi sosedje niso mogli k počitku, kaj šele moji otroci, ki so jokali, da nc morejo spati ker "mož preveč vpije". On pa jc kričal ne da bi vprašal ako koga moti. Drugi dan so me otroci vprašali, če bo zopet prišel tisti mož ki tako vpije. Kdor ne verjame da je to resnica, naj vpraša pueblskega zastopnika omenjenega lista. Tisti zastopnik se je čez par dni opravičeval radi Papatovega obnašanja. Ali ima Papa sploh kaj olike in izobrazbe? Govedo na pašniku jo ima več. Ali mislite, da je Papa govoril kako naj se delavci organizirajo v njegovi stranki? Ne, ampak je kričal nad tistimi ki ne mislijo tako kakor on in še posebno nad "izdajalci v Chicagi." Seveda so "vsi v Chicagi same izdajice." "Slovenija" v tistem dopisu kliče Papata, da bi zopet pomagal organizirati klub, ker jim je prvi poginil. Zakaj je poginil? Zato ker mora poginiti vsaka stvar, kjer ni smotrenega dela. En čas so se prepirali kako bodo "delili", potem so drug drugega ozme- rjali prav po oštarijsko in tedaj je bilo komunističnega kluba in talenge konec. Ali misli urednijc "D. S.", da bo s takimi dopisi kot je Pepetov pridobil svojemu listu kak ugled med delavci? Za dopisnika ni sramotno, ker boljšega ne zna. Sramotno pa je za urednika, ker s priobčeva-njem takih dopisov prizna, da je nizek, brez olike in še bolj pa da je brez izobrazbe. Zdaj bodo zopet sodili da se skriva kdo za krilo žensk, ampak vedite, da smo toliko zmožne in več kot kakšen Pepe. K njemu bi se sploh primerjati ne hotele. —Naročnica. Konferenca klubov J. S. Z. v Canonsburgu, Pa. Konferenca klubov JSZ. in društev Izobraževalne akcije JSZ., ki se je vršila v nedeljo 30. avgusta v Canonsburgu, je bila uspešna v vseh ozirih. Zastopani so bili klubi JSZ. iz naselbin Canonsburg, South View, Meadowlands, Lawrence, Sygan, Pittsburgh in Her-minie. Udeležilo se jo je osemindvajset zastopnikov in drugih sodrugov. Razprave so se tikale agitacije za ustanovitev novih klubov in za povečanje aktivnosti. Konferenca je zaključila sklicati četrto nedeljo v oktobru velik shod, ki se bo vršil v Bridgevillu. S tem shodom mislimo zainteresirati za socialistično gibanje nele slovenske, ampak tudi drugorodne delavce. V ta namen bomo povabili angleške in enega slovenskega govornika. Konferenco v Canonsburgu je otvoril njen tajnik John Jereb. Predsedoval je John Kvartich iz Sygana. Nick Krasna iz Canonsburga je vodil zapisnik. Daljše poročilo o poteku konference bo priobčeno v kratkem. Po konferenci se je vršil shod, na katerem je govoril s. John D. Slaiter iz Pittsburgha. Shodu je predsedoval Anton Zornik iz Herminie. Naši sodrugi v zapadni Pennsylvaniji so dobili dne 30. avgusta ponovni dokaz, da so take konference in shodi potrebni. One imajo značaj konvencij našega delavstva v tem okrožju. Od kraja, ko se je Konferenca reorganizirala, so bili sestanki majhni, toda njihova važnost raste z vsakim nadaljnim zborom. IZ UPRAVNIŠTVA. V New Mexci se nahaja med mnogimi mala, zakotna naselbina Sugarite. Zanimiva je posebno po svoji strmi legi. Šteje okoli petdeset hiš, vse enake, vse kompanijske na kompanijski zemlji. Stoje druga za drugo po bregu in med temi vrstami hiš se spenja-jo po strmini ozke poti. Upravniku je ta zanimiva naselbina znana in mu bo ostala v trajnem spominu, ne še toliko radi njene interesantne lege, ampak radi brutalnega samodržtva kompanije, ki lastuje ondotne rove. Trenirane ima svoje ljudi, ki morajo paziti, da se ne prikrade v naselbino nihče ki diši po unionizmu, ali po kaki delavski politični organizaciji. Kljub kompa-pinijski špijonaži sem se na spreten način utihotapil v naselbino. * V Sugarite živi tudi nekaj slovenskih družin in par samcev. Tudi društvo SNPJ. imajo. "Proletarec" ima med to malo skupino pet naročnikov, več ko pet čita- teljev in več socialistično mislečih ljudi; brez i, jih smem imenovati socialiste, ker to so po svo ' prepričanju in značaju. Vsi ti ljudje, ako hočejo o^"1 ti na teh brdih in se varovati brezposelnosti dokr* gre, morajo nositi socializem samo v srcih, kajti so -er listična agitacija jim ne bi bila niti malo dovolje^* Med temi petimi naročniki je tudi Louis Kopriva h Johna Koprivata v Ratonu, New Mex. Pred kratkem • Louis Kopriva pisal upravništvu, in v pismu pravi m drugim: ' ' . . . Obiskal sem vse tukajšnje naročnik in jih vprašal, ako bodo obnovili naročnino. Vsi obljubili, da jo bodo. Kakšna večja agitacija je tuW nemogoča, prvič ker ni mnogo Slovencev, drugič ke za socialistični list ni varno agitirati. Storil bom ko likor mogoče, da obdržimo sedanje naročnike. Moj-| želja je, da se "Proletarec" razširi tako da bi prihaja) v vsako delavsko hišo. Socialistični stranki pa želim mnogo uspeha, kajti le ona je prava stranka za delavce." — To majhno in iskreno pisemce dokazuje, da ima Proletarec zveste naročnike in čitatelje tudi v vseh skritih kotih, kjer žive Slovenci. Objavili smo to pismo ker vemo, da se na slovenske delavce v Sugarite lahko zanesemo. * S. Marolt, W. Mineral, Kans., piše med ostalim: "... Dasi vladajo tod okoli izredno slabe delavske razmere, sem se podal na agitacijo za Proletarca. U-speh ni bil sijajen, ker ga v takih okolščinah ni pričakovati. Ko se proti jeseni delavske razmere obrnejo na bolje, bo tudi naša agitacija uspešnejša ..." Sodrug John Marolt je star že 64 let. Njegova "index" karta v upravništvu izkazuje, da je naročnik "Proletarca" nič manj kot 16 let. S Marolt je veteran v socialističnem gibanju. Bil je aktiven že v Evropi. Svojim načelom bo ostal zvst, ker je utrjen značaj. * Eden naših zastopnikov v Minnesoti je opisal tež-koče ki jih imajo agitatorji pod režimom Oliver Iron Mining kompanije. Obnovil je naročnino zase, in ob tej priliki piše: "Žal mi je, da ne morem agitirati za Proletarca med tukajšnjimi Slovenci, kajti preveč jih je še, ki ne razumejo kaj ta list zanje pomeni, in ti me izdajajo, da me ima kompanija danes na črni listi . . 1 Toliko da boste vedeli, čemu ne dobite nič novih naročnin od vašega zastopnika ..." * Sodruge in zastopnike, ki nabirajo oglase za Ameriški družinski koledar, prosimo, da se požurijo in nam pošljejo do na cirkularjih označenega datuma kolikor največ mogoče oglasov. Čimveč oglasov, toliko bolj bomo v stanju izboljšati Koledar. Eventuelni preostanek pa se porabi za naš tisk. * S. Presterl, Collinwood, O., je nedavno sporočil, da so sodrugi nabrali okoli dvajset oglasov za v Koledar. S. Krebelj jih je poslal šestnajst, katere so nabrali člani kluba št. 27. S. Vičič iz Waukegana jih je poslal pet. Z delom še niso končali. * Ni dolgo ko smo razposlali opomine tistim katerim je naročnina potekla. Večinoma so jo že obnovili. Kateri jo še niso, naj to kmalu store, da si zasigu-rajo redno dobivanje lista. Tisti, ki so nam naznanili da radi brezposelnosti ne morejo plačati, da pa žele da jim Proletarca ne ustavimo in da bodo naročnino obnovili kakor hitro mogoče, sporočamo, da smo želji ustregli. agitatorji! Povsod ni krize. Veliko delavcev je „n tako v stanju naročiti socialistični list kakor ravn" 1 Žvaznega katere kupujejo dan na dan. Pridobite v krog naročnikov "Proletarca", da ne bomo zasta- ■ ii v agitaciji pred delavci drugih narodov. Ob enem ■> --- - - ■■ P. fcoletarec" potrebuje večji krog naročnikov, prvič t/ je namenjen socialistični propagandi in vzgoji, drugič, ker bi brez zadostne gmotne opore ne mo-'el vršiti tega dela. Tretjič, kdor je naročen na Proletarca, je lahko ponosen, ker prejema dober list. {VAUKEGANSKA POŠTA. prispevatelji "Pošte" smo vsi, tudi tisti tišjim ni všeč in zabavljajo čeznjo. ♦ Takrat ko smo mi pili in bili veseli, je hodil tajnik socialističnega kluba sam na sejo, jo sam otvoril, sam t.odil, sam predlagal in podpiral predloge, jih sam sprejemal in sam zaključil sejo. Bivši socialisti, ki sedaj grme proti stranki, imajo lepo zrcalo svojega delovanja. Taki ste bili! Le poglejte se! Takih socialistov je bilo več. Saj ne bo živel, so rekli. Saj bo kmalu propadel, so želeli. Ali ker ni propadel, ker je živel, ker je pokazal toliko krepkosti in zdravja kakor ga more pokazati samo zdrava stvar, so se spomnili na Heroda. Herod je bil drastičen v svojih metodah. Tudi precej sreče je imel. So pa na svetu reči, katerih bi niti Herod ne bo mogel pokončati. Taka stvar je naprimer socialistično gibanje. Tukajšnji socialistični klub je del tega gibanja. * Povest o čarobnem "cash registru". Nekje so imeli "cash register", ki je imel skrivno tipko, katera je vselej, kadar si pritisnil nanjo, vrgla po par dolarčkov v tvoj žep. Imenitna tipka! Za to skrivnostno tipko tega čarobnega registra je pa vedelo več oseb. Ustno izročilo pravi, da so se te redke prilike pridno posluževali. Ali vražji register je imel napako, da ni sam delal dolarjev; iz njega jih je moglo samo toliko kolikor jih je v njega prifrčalo. Vsled te-Pa je dobila glavna blagajna samo kar je drugim ostalo. Kaj početi? Eni godrnjali, drugi se smejali, tretji kle-■ B. Obdolžili so samo eno osebo, drugi so se bratovsko izmuznili. Če je za to tipko vedelo več oseb, so vse odgovorne, ne samo ena. * Domišljava naprednost škoduje. Škoduje pa tudi "ezaslužena hvala. Zato ni čudno, da so ljudje od safe naprednosti in hvale takorekoč hipnotizirani. Ničesar slabega ne vidijo okoli sebe. Vse je tako lepo in {""ez hibe. V resnici pa ni drugega kot nazadovanje. Zdrami jih in jim pokaži, da ni tako kot bi moralo biti, je več domišljije kot realnosti, pa bodo hudi. Ne- kaj krivde pade na naše časopisje (kar je Iskra v"Pro-letarcu" že povedal in dokazal), nekaj pa na dopisnike, ki vsevprek hvalijo. Zamerijo se s takim dopisom nikomur in vsi jih imajo radi. Škodo, ki jo delajo taki dopisniki se ne opazi takoj, ampak po navadi šele takrat, ko je hvalisanje že tako ukoreninjeno, da je vsaka še tako poštena kritika smatrana za provociranje in "sejanje prepira". Kritiki so med nami obsovraže-ni. Kaj bi z novotarijami, pravijo tisti, ki ne marajo drugega kakor slamnato hvalo. * Mrtvega človeka pokopljejo in le njegov spomin ostane, med tistimi seveda, ki so ga poznali. Tudi organizacije, ki so umrle, ne zapuste drugega kakor spomin. Pa še spomin je včasi kakor senca spomina. Morda slišimo sempatam njihova lepodoneča, napredna imena, ampak za družbo so mrtva. Krivda? Išči jo! * Poročilo o uspešnem delovanju društva, ki temelji na narodni podlagi. 1. Morala..................se je dvignila na ničlo. 2. Intelektualnost.....ne poznajo pomena te besede 3. Atletika in fizične vaje..........kažejo pri bari. 4. Dramatika ...................... jo ne marajo. 5. Petje................vsakdo lahko poje pri bari. 6. Shodi in predavanja že vse vemo in znamo! 7. Združili rojakov .......... 5000 za ravs in kavs. 8. Politika ...................... kranjski močnik. 9. Dohodkov ........................... premalo. 10. Stroškov .............................. preveč. Skupaj .......................... Tuberkuloza. Društvo hira gmotno in duševno. Nujno potrebuje takojšnje zdravniške pomoči — Novega odbora!? * "Pop" ima v Waukeganu dve ceni. Eni ga prodajajo enim po 75c zaboj, drugim pa po $1.25. Slovenci najbrž pijemo dražjega, da se bolj postavimo. Tudi "cigare plačujemo $10 — dražje za tisoč, zaradi lepšega. * Nekdo, ki ni bil nikdar aktiven v tukajšnjih organizacijah, si je vzel zadnje čase patent da odločuje kdo bo smel hoditi v S. N. D. in kdo ne. Tudi članom Čitalnice daje imena, ki pravzaprav spadajo k njegovi osebi. Članstvo Čitalnice ima svoj odbor in svoje seje-. Tam odločujejo in sprejemajo člane. Ako hoče biti aktiven član te organizacije, naj pristopi k nji. Za govorice in natolcevanja posameznikov se pa "Čitalnica" toliko zmeni kot luna na lajanje psov. * Majhen človek, ki ga ima On na "špagci", bivši menidžr delavske zadružne prodajalne, bivši grocerist in mesar, prodajalec krompirja in vsakovrstne vode, bivši član konvenčnega odbora SNPJ., je pokazal svoje navdušenje za napredek z raznimi dejanji, ki ne bodo prišla v zlato knjigo. Pokazal je in dokazal, da mu v NEDELJO 20. SEPT. 1925 VELIK JAVEN SHOD POD AVSPICIJO j. S. Z. V SLOV. NAR. DOMU V WAUKEGANU GOVORILI BODO Eugene Y^, DEBS in drugi. Vstopnina 50c za osebo. ni prav nič do strehe svobodomiselstva. Sedaj imajo besedo in odločitev drugi? * Ali smo res "hudobni?" (Prispevek.) Ljudje, kateri bi se morali trkati, "kriv sem", nam radi očitajo, da smo hudobni, ker "delamo zdražbo". Recimo, da ne bi bili v kritiki tako popustljivi kot smo; recimo, da bi objavili malo opisa o intrigah nekaterih "prominentnih" rojakov proti vsakemu socialističnemu udejstvovanju v času ko se bo vršila konvencija SNPJ. Recimo da bi povedali, kako so se ti prominentni rojaki upirali tudi večini in grozili ter potvarjali izjave. Vse to (bi lahko povedali pred tedni, pa nismo hoteli, ker hočemo da se stvari rešujejo mirno, brez hrupa, ako le mogoče. Če ni, seveda ni naša krivda. Bili smo že tako daleč, da bi bilo treba le malo vžgati, pa bi se "prepir" razširil tudi na druge kraje, kar ne bi bilo v čast tej naselbini. Mi pa hočemo, da Waukegan postane napredna naselbina, naselbina ki bo v stanju prenesti pošteno kritiko, naselbina, ki se bo lahko ponašala da dela na polju prosvete toliko kolikor največ more. * Prispevamo. V novih pravilih S. N. Doma je točka, ki pravi da društva kot taka nimajo pravice do zastopnikov na zborih organizacije Nar. doma, neglede koliko delnic lastujejo. Le posamezni delničarji so priznani. Vsaki ima en glas, pa če ima eno ali več delnic. 47 članov je glasovalo za to točko ki izključuje organizacije od zastopništva, in samo trije so bili za spremembo v prilog društev. Zakaj naj bo posameznik več kakor organizacija pri taki velepomembni ustanovi? Zakaj naj bo društvo, ki je dalo slikati dvorano na svoje stroške in ki ne lastuje malo delnic, brez glasu na zborih, medtem ko ga posameznik z eno delnico ima? Dajmo še malo razmišljati, pa potem povejmo, če smo pametno ukrenili. * Čemu sem se naročil na "Proletarca"? Naročil sem se na "Proletarca", ker se strinjam z "Waukegansko pošto" in želim, da bi še v nadalje stala v tem boju na potu čiščenja in luči. — Kdor ne pije Grahovo pivo, ta ni socialist! — Joe Rigler, Waukegan, 111. Socialistične aktivnosti v Pennsylvaniji. Poroča Anton Zornik. (Nadaljevanje.) Shodi, oziroma debate, kot sem jih opisal zadnjič, se bodo po končanem poletju ponavljali. Našim rojakom delavcem priporočam, da naj bodo pri vseh akcijah soc. stranke aktivni in sodelujejo vsaj toliko kolikor se proporčno pričakuje od nas. Če bomo vršili svoje dolžnosti, nas bodo drugi zavedni delavci spoštovali in nihče nam ne bo mogel očitati, da smo prišli v Ameriko poslabšati delavske razmere. Slovenski delavci so že mnogokrat v mnogih krajih pokazali, da jih hočejo izboljšati. Naj nadaljujejo po tej poti. Ali zašel sem stran od poročila o konferenci za Allegheny Co. Na popoldanski seji smo razpravljali o kandidatih za prihodnje volitve. Tudi pi- sec tega poročila se je udeležil debate, ker so bir zvani, da naj povedo svoja mnenja, tudi sodrugj1 leženci iz drugih okrajev. Šlo se je v tej debat U<^ Collinwood, nadzornika. II Med udeleženci smo imeli tudi veterana Načeta ^'embergerja iz Glencoe. Obširnejša poročila slede. VABILO na priredbo skupnih čikaških društev S. N. P. J., ki se vrši V SOBOTO 12. SEPTEMBRA v dvorani SNPJ., 2657 So. Lawndale Ave., v počast delegatom osme redne konvencije. PROGRAM: 1. Pozdravni nagovor v imenu čikaških druš- tev SNPJ....................Frank Alesh 2. "Vasovalec" (A. Adamič).............. ..................poje moški zbor "Sava" 3. "Ko je posijalo solnce"................ . ...............deklamira Tillie Udovich 4. "O nevihti" (Simon Gregorčič)........._ ( .................. poje mešan zbor "Lira 5. "Zvezda" (Anton Medved)............ ...............poje mešani zbor "Triglav" 6. "Kralj na Betajnovi" (Ivan Cankar)..... drama v treh dejanjih, vprizori socijalistični klub št. 1. J. S. Z. OSEBE: Jožef Kantor, fabrikant..............John Olip Hana, njegova žena...............Mary Kovach Francka, njuna hči...............Angeline Tich Francelj ) .......................John Kovach Pepček 3 njuna otroka .........Vladimir Alesh Nina, sorodnica Kantor jeva........Mae Udovich Krneč, nekdanji štacunar in krčmar .............................Filip Godina Maks, njegov sin...................Joško Oven Župnik ........................Frank Udovich Franc Bernot, posestnik, absolviran tehnik .............................Anton Slabe Sodnik ....................... Andrew Miško. Adjunkt.....................Vinko Ločniškar Lužarica ...................... Mary Udovich Kantorjev oskrbnik ............ Donald Lotrich Koprivec ........................ Chas. Rener Prvi kmet ...................... Filip Kmetec Drugi kmet .................... Joseph Sernel Tretji kmet ...................... John Hujan Kantorjevi gostje, otroci, kmetje. Prizori se odigravajo v jeseni, v malem trgu Betajnovi. Režiser: Joško Oven. 7. Prosta zabava in ples. Igra Koludrov orkester. Program se prične točno ob 8. zvečer, kar naj blagovolijo v poštevati tisti ki se priredbe udeleže, kakor tudi vsi tisti, ki sodelujejo v programu. Vstopnina je 50c za osebo, izvzemši delegate, ki so gostje čikaških društev SNPJ. Večerja delegatom bo servirana od 6. zvečer do pričetka programa. Vse delegate, ki bodo do sobote 12. septembra že dospeli v Chicago, vljudno vabimo, da se udeleže te zanje pripravljene priredbe. —ODBOR. Seznam slovenskih priredb v Chicagi. Skupni pevski zbori. — Koncert v prid skladu doma slepih v Ljubljani, v nedeljo 6. septembra v dvorani SNPJ. Skupna društva SNPJ. — Veselica v soboto 12. septembra v dvorani SNPJ. Jugoslovan, št. 104, J. S. K. J. — Vinska trgatev v soboto 26. sept. v Narodni dvorani, W. 18th St. in S. Racine Ave. Nada, št. 102, SNPJ. — Vinska trgatev v soboto 3. oktobra v Narodni dvorani, S. Racine Ave. Narodni Vitezi, št. 39, SNPJ. — Vinska trgatev v soboto 10. oktobra v Narodni dvorani, S. Racine Ave. Pevski zbor Triglav. — Koncert v So. Chicagi v nedeljo 11. oktobra. Zveza slovenskih organizacij. — Vinska trgatev v nedeljo 18. oktobra v Narodni dvorani, S. Racine Ave. Soc. klub št. 1, JSZ. — Dramska predstava v nedeljo 25. oktobra v dvorani ČSPS., 1126 W. 18th St. Vprizorjena bo drama "Volja". Sosedje, št. U9, SNPJ. — Veselica v soboto 31. oktobra v dvorani SNPJ. na S. Lawndale in W. 27th St. Pevski zbor Slovan. — Koncert v nedeljo 1. novembra. Samostojno društvo Danica. — Dramska predstava v nedeljo 8. novembra v Nar*odni dvorani. Pevski zbor Sava. — Koncert v nedeljo 15. novembra v dvorani SNPJ. Pevski zbor Lira. — Koncert v nedeljo 22. novembra v dvorani SNPJ. Soc. klub št. 1, JSZ. — Dramska predstava v nedeljo 29. novembra v dvorani SNPJ. Soc. klub št. 1, JSZ. — Silvestrova zabava trtek 31. decembra v dvorani SNPJ. Društvo Slovenija. — Maškaradna veselica boto 9. januarja 1926 v Narodni dvorani. Slavija, št. i, SNPJ. — Veselica dne 16. januarja v dvorani SNPJ. Soc. klub št. 1, JSZ. — Dramska predstava v nedeljo 24. januarja v dvorani SNPJ. Nada, št. 104, SNPJ. — Maškaradna veselica v soboto 6. februarja v dvorani SNPJ. Narodni Vitezi, št. 39, SNPJ. — Maškaradna veselica v soboto 13. februarja v dvorani SNPJ. Soc. klub št. 1, JSZ. — Dramska predstava v nedeljo 2. maja v dvorani SNPJ. če- v so- SODRUGOM IN SOMIŠLJENIKOM V BARBERTONv q Seje socialističnega kluba št. 232 JSZ. se vrje ko drugo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v dvo^8" samostojnega društva "Domovina" na Mulberry rat1.' Apeliram na sodruge, da se redno udeležujejo ^Iuk"'; vih sej, ker je vedno kaj zanivega na dnevnem red°*^ Tiste pa, ki simpatizirajo s socialističnim gibani U" vabim da se nam pridružijo in tako (pomagajo v bo k! za boljše pogoje življenja in za odpravo kapitalisti* nega režima samega. TAJNIŠTVO KLUBA ŠT 232 VABILO NA SKUPNI KONCERT katerega prirede SLOV. PEVSKI ZBORI "SAVA" in "LIRA"IZ CHICAGE, "SLOVAN" IZ PULLMANA IN "TRIGLAV" IZ SO. CHICAGO v prid doma slepcev v Ljubljani V NEDELJO DNE 6. SEPT. 1925 V dvorani S. N. P. J. na 2657 So. Lawndale Ave. - Vstopnina 75c za osebo. £ačetek Qb 2. popoldan. Na in po koncertu_igra Koludrov orkester. Ker je čisti dobiček tega koncerta namenjen v plemenite svrhe — gradnji doma oslepelih revežev v stari domovini, zato pričakujemo in vabimo slovensko in drugo jugoslovansko občinstvo iz Chicage in okolice da se vdeleži te priredbe v kar največjem številu. Za dobro postrežbo je prvovrstno preskrbljeno v vseh ozirih. Na svidenje Vam kliče ODBOR. postala z zedinjenjem KASPAR STATE BANK in AMERICAN STATE BANK SPLOŠNO PRIZNANA kot zanesljiva in konservativna banka Kaspar American State Bank 1900 Blue Island Avenue, vogal 19. ceste CHICAGO, ILLINOIS Imovina Dvajset Miljonov Dolarjev 0ANS FRAUENGRUBER-CULKOVSKI: I Troje vzdihi j ajev. jjočem vam povedati zgodbico o kmetiču, ki je sedel pa drevesu in žagal vejo. Pa pride mimo mesar in mu okliče: "Hej, kmetic, ali si znorel?! Ali ne vidiš, da žag3® vejo, na kateri sediš — kmalu boš doli zletel!" Kmetic pa, kakor da ne vidi nič in ne sliši nič, žaga dalje. Mesar gre naprej po svojih opravkih. Ko se čez nekaj časa vrača po isti poti, najde kmeta ležečega v travi pod drevesom, ki mu z začudenim obra-lom hiti praviti: "Oh, pa sem res doli zletel." — "Saj sem h že prej pravil!" ga nahruli mesar. • "Ti si pa res učen, da si to že vnaprej vedel," se {odi kmet, "sapraboltsko si brihten!" [ "Jaz tudi mislim," se odreže mesar. "Če te zanima, ti še lahko povem, kedaj boš umrl." ^ "Kaj, — potem pa kar ven s tem, če veš?!" ? "Kadar boš tretjikrat vzdihnil, boš skončal." In mesar odide. K ' Kmetič gre nato domu, in ko stopi čez prag, jadi-kuje njegova žena: "Ne morem ti več skuhati močnika; ni niti praška moke več pri hiši in otroci kričijo gladu." DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad S. Lawndale Ave., vogal W. 26th St. Stan 2316 S. Millard Ave., Chicago, III. Tel. na domu Lawndale 6707, v uradu Crawford 2212-2213 Uradne ure: Od 2 do 4 pop., in od 7 do 9 zvečer. V nedeljo od 11 do 12 dop. 6% IN VARNO 6% IN VARNO Zlati bondi na prvo vknjižbo za na imenitnem prostoru ležečo lastnino, na prodaj pri nas MILLARD STATE BANK »643-3645 WEST 26th STREET At Millard Ar.nu. CHICAGO, ILL. Oglejte si naše varnostne bančne shrambe, največje na zapadni strani mesta. BANČNE URE: V pondeljek in četrtek od 9. zjutraj do 8. zvečer; v torek, sredo in petek od 9. zjutraj do 5. popoldne; v soboto od 9. ziutr&j do 3. popoldne. Kmetič seže v vrečo, prazna je; pogleda v ipošnji-ček, je tudi prazen; odpre omaro, v nji pa že sploh ničesar ni. Jemnasta! Njegova revščina mu je šla tako k srcu, da je težko zavzdihnil. "To je bilo prvič," reče sam prisebi, in se napoti v mlin; a mlinar je bil ravno ta dan posebno nataknjen. "Pri" vas sle pa vedno lačni, a nikdar ne pokažete beliča," se mlinar nevoljno obregne, "pa še od prej si mi toliko dolžan! Kedaj boš pa kaj plačal? Eno vrečo ti še dam na upanje, potem pa nič več, — stane seve en goldinar več, da bom tudi jaz kaj od tega imel!" Tedaj se je kmetič zopet spomnil svoje revščine. "Oh, ti oče nebeški!" reče sam pri sebi in — zopet težko vzdihne. Ko se vrača proti domu z vrečo na hrbtu, in ko solnce tako neusmiljeno pripeka, se domisli drugega vzdihljaja. "O, moj Bog," reče, "še enkrat, in konec bo z menoj. Pa saj tako nimam pravega življenja na tem svetu!" Ko gre tako naprej, ga pripelje pot čez nek travnik. Tu se je podilo okrog krdelo svinj, prav lepo ČAFS RESTAVRACIJA IN KAVARNA L. CAP, lastnik 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, III. Phone Crawford 1382 Pristna in okusna domača jedila. Cene zmerne. . Postrežba točna. FRANK GANTAR 1201 Wadsworth Ave. se priporoča rojakom pri nabavi drv, premega, koksa in peska. Phone 2726 VVaukeflan. III. * BARETINCIC & HAKY j POGREBNI ZAVOD 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pilite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. !?a obilna naročila se toplo priporočam. okroglih in zalitih. In kmetič se ustavi in jih gleda: "oh šment, kako je to čedno in ljubko! In tistile pre-šič tamle je pa res junak. Jejmene, kakšni ocvirki bi bili, taki, ki hrustajo ž rženim kruhom in vinom, ttssct!" Tleskne z jezikom in kar voda se mu je začela zbirati v ustih in — še enkrat težko vzdihne. — Marija, svet Jožef, ta je že tretji!" — Tedaj pa se prevrne kmetič kakor klada in vreča z moko trešči v travo tako, da poči in se moka razsuje. Svinje se temu začudijo in se jadrno zbero okrog ležečega kmeta: veliki prešič je zavohal moko in jo začel žreti. Takrat pa kmet čisto na rahlo odpre oči in ko vidi, kaj se godi, stisne v žepu pest in reče: "Ti nesnaga grda ti! Če bi jaz zdajle ne bil mrtev, bi ti že pokazal!" — ("Pod Lipo.") Delo, ki ga opravlja naš želodi Zadnje znanstvene preiskušnje na čikaškem ec. učilišču so dosledno dognale sledeče dejstvo-""k učinkuje kuhanje na sirovo meso, na isti način l ' kuje želodec, ko je hrana v teku prebave. iz^H sledi, da je vseskozi potrebno, kot lahko vsak raz tt&* da si ohranijo želodec v dobrem stanju. TrinUme' vo zdravilno grenko vino je najboljša pomoč v T'1'" t-*- J i . . v tem »asa trpeli na slabem teku, zaprtju ali slabi prebavi"°Ste Isto drži želodec v dobrem stanju in pom601 in ledvicam risi nnririalnr« Hplniain ^ S® oziru. jetram in ledvicam, da normalno delujejo. SODRVGOM IN SOMIŠLJENIKOM V COLLINWOODU. Seje kluba št. 49 JSZ. se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldan v Kunčičevi dvorani, Waterloo Rd. Vse tiste ki simpatizirajo z našim gibanjem vabimo v naš krog. Sodrugi, agitirajte za pojačanje kluba! Udeležujte se redno sej, kajti agilnost organizacije je odvisna od agilnosti članov. — Tajnik. pak uživali boste krasne poletne dneve na najbolj mogoči način. Vaš lekarnar ali trgovec ima Trine ' jevo zdravilno grenko vino v zalogi, če ga nima šite na Joseph Triner Company, Chicago, 111. S,1" dneve poskusite tudi Trinerjev Pli-Gass, ki takoj UC mori muhe in komarje. GIRARD, OHIO. Seje kluba št. 222 JSZ. v Girardu, O., se vrše vsaki prvi torek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu Somišljeniki, pristopite v vrste zavednega delavstvu! — Naš klub ima lepo zbirko knjig. Izposodite si jih!_ Tony Segina, organizator. CENIK KNJIG UDOVICA. (L E. Tomdc), povest 380 strani, brošir )a 75c, vezana v platno..............1-0® VAL. VODNIKA izbrani Bpiai, broš..........................30 VIŠNJEVA REP ATI OA, (Vlad. Levstik), 506 itrui, vezama ▼ platno....................... VITEZ IZ BDEČE HISE. (Aleksander Duimas star.), roman i« 6asov francoske revolucije, 504 strani, broširana 80e, vezana v platno ................... ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.....86 ZADNJA PBAVDA, (J. s. Baar) roman, broširana............. ZADNJI VAL, (Ivo Sorli), roman, vez.......................... 10 ZAJEDAIiOI. (Iva* Molek), povest, 304 strani, vezana t platno .........................* ZA SREČO, povest, broširana.....45 ZELENI KADEB, (I. Zoreč), povest, broš................... ZGODBE IZ DOLINE ŠENT-FLORJANSKE, (Ivan Cankar), vezana ...................... 1-50 ZLOČIN IN KAZEN, E. M. Dostojevski j), roman, dve knjige, 602 strani, vezane ............2.50 ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zore®), broši- rana ...................... ZVONARJEV A HČI, povest, broširana ....................... -e5 ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Murnik), broširana . , .j .30 SLOVENSKI PISATELJI: PRAN LEVSTIK, zbrani spisi, vezana ........................ 125 FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, V«ana ...................... 2 00 Nadaljevanje z 2. strani. JOS. JURČIČ, zbrani spisi, II. zv. vezan ................................1.50 EX xv. vezan ..............................1J50 IV. ev. vezan ................................L25 V. «v. vezan ................................L00 VI. zt. vezan ................................1.00 FR. MASELJ-PODLIMBARSKI zbrani spisi, vez..........................1.50 PESMI IN POEZIJE. BASNI, (Jean de la I jataine, is francoščine prevel L Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA POTA, (Oton Zupan««), pesmi, trda vezba...........75 MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana ...................... SO PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 POEZIJE, (Pran Levstik), vezana .90 POHORSKE POTI, (Janko Q1&- ser), broširana ...............35 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do modeme, (O. Golar), broš. 90e, vez.........1.25 STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poeizije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante Debel jak), broširana ............50 SVOJEMU NARODU, Valentin Vodnik, broširana ............ ,25 SLEZKE PESMI, (Peter Bezruč), trda vezba...................50 TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletarske pesmi, broširana 50e; vezana.................75 TRISTIA EX SIBERIA, (Voje- slav Mole), vezana ........... 1.25 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zn-pamčiS), pesnitve, bro&raoa.... .40 IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana..............f| BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana.........7J ČAKLUEVA 2ENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. 8. Tauchar), dvs šalo-igri, enodejanke, broširala ............................ GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igro v petih dejanjih, broširana ......................(o KASIJA, drama v 3 dejanjih ... .71 JULU CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana..............71 MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana.....................75 NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nuaič), šala v treh dejanjih, broširana...................SI NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .................... .31 OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana......................71 ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana................M ROSSUM'S UNIVERSAL ROBOTS, drama 8 predigro v 3 de- janjih ...................... SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana........ UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejan- t ke, broširana, 75c; veizana 1-®" ZNANSTVENE RAZPRA-4TE, POETIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, TONE iN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? De- J bata....................... " ANGLESKO-SLO VENSKI BE- M 8EDNJAK. (Dr. J. F. Kern). •