GLAS



\
ARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki*
Ste^r. SO.
JSTo^w
9. marca 1901.

Napad na nemškega cesarja.
Zimsko vreme.
Buffalo, N. Y , (5. marca. Po mi-nolem skoraj spom'adnem vremenu, zavladal je včeraj pri nas zopet Bretm-n, 6. marca. Ko seje danes mraz. Na razstavnem prostoru je
bilo 3 s opiuje mraza, vsled česar so delavci morali z delom pre-
nemški cesar p-ljal na kolodvor, je neki Diedrich Weiland vrgel na ujf ga kos železa in ga na licu lah-j nehati.
ko ranil. Napad lca s^ takoj vjfli in pri sodišču se je dokazalo, da je umoboleu.
\V»t*-rt n o, N. Y., 6 marca. Tu razsaja močan blizzard. Vlaki vozijo s zamude. Osobni vlak je im^l
Berolin, 7. marca, Cesar Vilj-m i ]() ur zamude. Opoludne je bližje nevarueie ranjen, kakor s« j^ zard doseg« 1 vrhunec svoje moči. prvotno p« r čalc, rana je poldrug' ; Sueg pada tako gost, da je jedva palvc globoka. V-l-d tega bod» par k rakov videti pred seboj, moral ce*-ar par dui ležati.	Oswego, N. Y., li. marca. Včeraj
Želeso, ktero, je napadalec vrg«-i na ce»«rja, je 500 gramov težko in je ranilo cesarja ravno p d desnim oče« >m. Cesar sh vsled nepričakovanega napada ni { rav nič vznemiril, še na k W-dv ru mu j> t>-b'8:ii zdravnik zawzal krvavečo r»n
Pr r-. dSi v Berolin ga je c*-sar cn na k i dvoru pričakovala.
Napadalca sm takoj j»r;j. ii.
Državni /.bor kakor tudi državni dostojanstveniki so izrazili cesarju e čutje.
Nevarnosti nadpoulične železnice.
Pri r> dui sej t new v. rške trg vske komore, pr< sil je zb rnični ud E. Orr, naj se s-'sfavi odbor, kteri bi izp«sb-val odstranitev nevarnosti, ktere ob g t- vih urah vladajo ne ne\vyorški iu brooklynski nadpo-ulični železnic*. Potem je Orr navedel svoje skušnje na progi 3. Av«. nad poulične železnice. V gorenjem m» stu je bilo vse v redu, toda pri-6«--dši do zadnie postaje pri City Hall, čaka tu navadno neizmerna mu' žica na vlase, gneča m«d pri-šlim> in odhajajočimi potniki je nepopisna in je pravi čudež, da se tu ne pripeti vsako uro n-sreča. Istotako je tudi na brookIvnskem mostu, kjer je policiji nemogoče vzdržati red. Takoj na to Bta obe ielezničui družbi obljubili imeno-vaue nedostatke odstraniti.
Dve uri brez želodca.
Pred kratkem so v brooklynski bolnici St Luke izvršili redko operacijo, ktera je srečuo vspela Pisarniški klerk Lewis I. McKenna obolel je na želodcu in zdravniki mu niso m^gli ničesar pomagati.
V	imenovanej bolnici so mu svetovali, naj se podvrže operaciji, ako hoče 1 stati pri življeuju. Lewis se je vdal, zdravniki so mu vzeli želodec trupla, porezali otekline in po preteku dveh ur zopet dejali želodec nazaj ter zašili rano. Bolnik bode v kratkem okreval.
Našli železno blagajnico v potoku.
Dne 6 t. m. so našli delavci v potoku Ci ney Island Cr^ek med mostom Eoimon« Ave. in Bright'-n Beach, L. L, železno blagajno, kter*-vrata so bila ra7streljena. Na uo tranji strani j* bilo zapisano „S Bloom, No. 142 Madisou St. N.w
Y	rk " Detektivi so našli v E-»s> x St. v N w Yorku posestnika blaga i ne, kt^r ■ mu je 11 ki Izak Meleher z vsebino $1000 ukradel Slednja g:-■o zaprli vendar pa pravi da je nedolžen.
Tri morilce vjeli.
Dne 7. t. m. vjela je newyorška policija tri morilce starega farmer-ja \Va-h ngton Hunt^rja, kter ga so, kak' r smo svoj^časno p^-ro čali, dne 25. januarja v Riverside, N. J., umorili. Morilci so Charles Brown, Otto Keller in John Young Sh dn a dva sta pripovedovala, da so napravili naert um« ra v uekt gostilni na B wery v New Yorku.
riBUHE
kaj rani pošiljajo roja ki svojcem v staro do movino in sicer il t« dežele zgolj v gotovem denarju, denarne po-šiljatve pa najhitreje in najceneje odpošilja Fr. Sakser, 109 Greenwich Stteet, New York City, tato se je tudi najbolje nanj obrniti.
■ .,
smo imeli najhujši mraz v l^tošnjej zimi. Po U' či jelo je suežiti. Promet je vstavljen. V Farmer, N. Y., je bilo 5 st- pinj mraza.
Chicago 6. marca V vseh po-kr;-!ji ab držav Illinois, M chigan Ank r tudi v zapadnih in južnih vlrža vali zav iadal je n>raz, kokorš-' nega v mes>. cu marcu že od leta' ni bi!<>. V zapadnih državah je t a polju pr uzr čil mraz muc g škode.
Tudi v N \v Yorku vlada pravo zimsko vreme, veniar pa do sedaj
Š-- Tii sn jg zapadel.
4 čevlje visok sneg.
Watert- wn, N. Y., 7 marca Spo mladni blizzard, ki je divjal tri dni ob žeiezn:ci Watertown & Ogdens-\ urg, je dant-s ponehal. Vsa pokrajina je- 4 čevlje visoko s snegom pokrita.
Železniški tiri so popolnoma za-meteui. Danes je prišel po tridnevnem prestankn prvi vlak iz New Yorka. Promet na cestah je popolnoma ustavljen.
Saratoga, N. Y., 7. marca. Toplomer k?že danes 14 stopinj mraza.
Pritožbe proti Rockefellerju.
C lumbus, 6. marca. John Mc-Phelemy iz New Yorka se je pri generalnem pravdniku države Oh;o prit žil, <Vš, da je R< ckef^ller v pravdi za izplačanje svote S 100.000 svojemu nasprotniku McPhelemyju, podkupil t-odnike, kteri so Phele-myjevo pravdo zavrnili.
Samomor v ječi.
Lancaster, Pa., 6. marca. \V. L. Mott, morilec ved^ž^valke Alberta io neke druge žeDske, se je danes v ječi obesil. Morilec je imel z obema ženskama ljubavno razmerje, «0 sta si obe dne 8. oktobra v njegovem stanovanju sešle, je konča i prepir ljubosumnih žensk s tem, da je obe ž naki ustreiil.
Bančni uradnik poneveri! $2500.
Freeport, Pa., 6. marca. Pomožni blagainičar tukajšnje Freeport Banke"', Chas. D. Ludwig, je včeraj iz nagega mesta pobegnil. Po pre-
du njegovih knjig ae je dognalo, 'ia je pokvaril S2500.
Novica o poneverjenju seje hitro razširila po mestu in malo kasneje je prišlo vse polno uložuikov po dv j denar. Sbduji so se pa kmalu umirili, ko b j jiuu uradniki zatrdili, da j^ poneverjenje le majhno.
Ukradel $40,000.
San Francisco, Cal., 6. marca Puštui klerk JuS. A. Conlin, ki je dae 15. okt. minolega leta v New Yorku na poštni postaji H. ukradel sveto $40,000. je bil danes zvečer tukaj aretiran.
Conlin je imenovanega dneukra-deni denar skril v prazen zaboj, ktere zamorejo poštni služabniki za kurjavo domev vzeti. Conlin ni nesel dragoceni zaboj sam domov, temveč ga je dal kočjažu William Foy. Takoj drugi dan je tatinski uradnik zgiuol iz New Yorka pu-stivši tu svojo ždno in dva otroka. Policija je tatu po vseh mestih iskala, iu še le sedaj so ga v Sau Francisco našli.
.'ik . . . ' S? ia y&iti

Iz delavskih krogov,
^trajk v okraju mehkega premoga.
Altoona, Pa., G. marca. Pri zborovanju premegarjev okraja mehkega premoga, je zborovalni tdber predlagal, raj premogarji s 1. apr'-lom pnčuo s splošnim štrajkom, ako bi posestniki rovov ne hoteli pri poznati plačilne lestvice. Poleg t--ga zahtevajo delavci tudi vpeljavo oseD urnega delavnega časa. Posestni ki o tej resoluciji nečejo ničesar vedeti in so pri svoji seji sklenili ostati pri star.-j plačilni lestvici. Dan 1. aprila bode veljal kot sploš ui pra7n.it, ker se a tem dnem prič ne osem ur 11:1 dnevno delo.
0 štrajku tkalcev svile.
Po vzgledu penueylvanskih tkal-c v sviIh; pričelo gf je tudi mol n \vy »rškimi predilci gibanje. Dne 7. t m. so delavci tvjdk« Ernst Herma1. Levy na zapadui 55- ulici z d-lom pren-hali, zahtevajoč povečanje pia^e. Ko je posestnik to-vuri;e"o tem zvedel, je tajnika delavske organizacije pozval v pisarno in ga zapodil iz službe. Ker pa ima imenovat u tvrdka mnogo naročil i7g t' viti. je posestnik,* vid č se v stiski, n^inud ma zopet vzel odpuščenega d-lavca, vendar pa gltdč plače še ni ničesar omenil.
V	PatersoDU, N. J., so tkale1 svile dobili za 25 odstotkov povišano plačo.
V	WilkeBbarre, Pa., Be štrajk vztrajno i.adaljuje. ker se posestniki tovarn še vedno orauijo pripo-znati delavske zahteve.
Scranton, Pa , 7. marca. S000 štrajkuječih delavk tovarn /a tkanje svile priredile je daucs sproved po mestu Dekleta in žeue so prišle iz bližnje okolice, da *»e udeležijo sproveda. Ljudstvo je delavke veselo pozdravljalo, več godb je korakalo na čelu parade. Za delavkami korakali so ,,Breaker Boys" s zastavami z rajnimi napisi.
Proti unijam.
New Haven, Conn., 7. marca. Tukajšno pravdništvo se je danes izreklo proti unijskem delu. Nedavno je namreč mestni svet sklenil, da morajo biti vsa iavna mestna d-la napravljena od unijskih delavcev. Šolski svet, ki zida v mestu par poslopij, je uradno vprašal pravdništvo, je li unijsko delo postavno predpisano. Pravd ištvo se je izreklo, da je sklep mestnega sveta protiustaven, ker je vsled uuij tekmovanje nemogoče.
Baje ne bode štrajka v Pennsyl-vaniji.
Wilkesbarre, Pa., 8. marca. Tu se domneva, da ne bode prišlo do štrajk v okraju trdega premoga v Penusylvaniji, ker se bodo bosi in delavski odbori najbrže sporazumeli. Posestniki rovov se, kakor znano, ne bodo udeležili konference v Hazlet-jnu, vendar pa bodo ugodili zahtevam povišanja plače, ne da bi pripozuali uuijo. Strajk bi posestnikom sedaj mnogo škodoval, ker so dobili velika naročila za več mesecev.
Scrantcn, Pa., 8. marca. Uradniki tukajšnje lokalue unije zatrju jejo, da kakor je posneti iz pogovorov posestnikov, ne bode prišlo do štrajka, ker nameravajo slednji delavskim zahtevam večinoma ugoditi.
Altooua, 8. marca. DamB se bode končalo zborovanje tukajšnjih premogarjev, kteri zahtevajo 8urui delavski dan iu zvišnuje plače. Baje je prišlo mfd njimi in bosi do spo razumljenja, vsled kterega bodo delavci zahtevo glede 8urnega dela opustili in dobili povečanje plače«
_______i__:__. - . .
Strajk nakladalcev v Havani končan.
Havana, 8. marca. Danes se je končal štrajk železničnih nakladalcev, o kterem smo svoječasno poročali. Kakor znano, se je štrajk pričel, ker je ravuateljstvo znižalo plačo. Sedaj bo se delavyi z družbo sporazumeli. Skabi, ktere je družba iz New Yorka v Havano dovedia, so še v Havani.
Povečanje plače.
Pittsburg, Pa., 8. marca. Tukajšnji posestniki pivovarn so danea pripozuali plačilno lestvico svojih služabnikov. Po tej lestvici bodo dohili nadstrojev^dje mesto S7o -^100, strojevodje mes*o 865 $75 in kurjači mesto 60 60 dolarjev na mesec. S povečanjem plače so tovarnarji tudi odredili deveturni delavski dan. Dovolitev so štiri glavne tvrdke podpisale. Imenovana plačilna lestvica je do 1. januar a 1904 vel avna Največjo zado-vo'jno«! pri delavcih je obudilo prikrajšanje delavnega časa. kterega je vpe'jala ,.Pittsbur«r Brewing Company", ktera tvori tru<it, v ko-jem je Ki pittBburških pivovprn združenih.
Delavke zmagale.
Richmond, Ya., 8. marca. Tukajšnje tobačne delavke so prisilile tovarnarje, da so jim za 5 odstotkov zvišali plačo. Ženske, ki so dosedaj zaslužile na uro 6 centov, dobe v nadalje T^ceutov na uro. Tobačnih delavk je preko 1000
Pastirski boji.
Lewiston, Idaho, 6. marca, i 1 Grangville se poroča, da žive ta-mošnji ovčji pastirji v smrtnem sovraštvu s pastirji govedine. Mi-nolo nedeljo so slednji napadli pastirje tvrdke Johnson &. Thompson in veliko število ovac postrelili.
Denver, Celo., 6. marca. Med tukajšnjimi živinorejci drobnice in govedine je prišlo do medsebojnih nemirov. Bati se je prolivanja krvi.
Morganov bojni klic.
Washington, 6. marca. Pri da-našji seji senata, razmotrivalo Be je vprašanje glede gradenja prekopa v Nicaragua. Kakor smo svoječasno poročali, žele Angleži to preprečiti, da tako čuvajo koristi, ktere jim prinaša Sueški prekop.
0	tej priliki je senator Morgau kaj strogo napadel Anglijo in dejal, da se jej ue bode posrečilo gradenje prekopa preprečiti. „Ako bi skušala Anglija," dejal je Morgan,* „z namf s silo postopati, bode v kratkem uvidela, da zamorejo Zjed. države v primerno kratkem času oborožiti polovico onih mož, ki so glasovali za McKinleya, in Anglija bode po končanej vojski vedela, daje vez, ktera spaja londonski prestol z Avstralijo, Indijo in Kanado, kaj slaba, gledati bode morala, kako se ruši njena poBest ob Karaibiškem morju v južni Ameriki in potem bode uverjena, da je našo potrpežljivost zlorabila. Mi ne dipustimo Angliji, da se utika v naše zadeve ne oziraje se na dotične pogodbe."
V Mexico preti revolucija.
El Paso, Tex., 6. marca. Tukajšnji španski list,,JCJl Progresista" objavlja članek svojega mekaikan-skega dopisnika, kteri je obudil občno zanimanje. Dopisnik trdi namreč, da se je v Mexico osnovalo tajuo patrijotično društvo, kterega člani so večinoma višji uradniki vseh mehikanskih držav. Društvo namerava sedanjo vlado uničiti in predsednika Porfirio Diaz odstra* u ti. člankar pripisuje predsednikovo bolezeu zastrupljenju, ker bo mu zarotniki namešali strup v jedila. Urednik imenovanega lista je
1	Aguirre, mehikanaki izseljenec, ki je BVoječaBno vodil vstajo v državi Sonora.
Nesreče*	18,000 nevest.
Altoona, Pa., 5. marca. Sedem mladeničev, ki so vsiužbeni v rudnikih in pri železnici v Van Meter, so v pitts1 urških listih razpisali žinitno ponudbe. Takoj v prvem tednu dobili 50 1S,0i 0 ponudb od deklet, vdov in ločenih soprog. Da be do zamogli na vs ponudbe odgovoriti in najbogateje neveste izbrati, najeli so srefni ženini dva pisarja, ktera bodeta imela ve«'- tednov opravila, predno izg tovita delikat-110 korespondence.
Bal se je bratove osvete.
Bridgeport. Conn., 5 marca. Zanimivi so pt datki \z živij.-nja ne-davuo uujr ^ga miljonarja George j F. Gilmaua. O.i je namreč pri j delitvi očet vega premoženja svo-V m i no-1	brata za ve::ke sv te de-
Nesreče na železnici.
Coatesville, Pa., 6. marca. Tri milje zapaduo t d ru ^adel se je ekspresui vlak s proti nj mu vozečim tovornim viakom. Lokomotiva ekspresnega vlaka io več vozev Be je zdrohilo. Strojevodja m njegov pomočnik sta nepoškodovana. Nekaj potnikov je lent nevarno ranjenih.
Newburgh, N. Y . 6. marca. Večerni osobni vlak „AVest Str re'4 železnice je pri Newbdr^u vBled napačnega izogibališča zavotil na stranski tir, kjer so stali tovorni vozovi. Razun par poškodovanih vozov, een; pripetila nNcjtka nesreča.
Strela ubila tri osobe.
Welch, Ga., 7. marci., lej noči je ubila str« n soprog . j iiarJa g i;ufal, vsled č sina in hčer tukajšnjega pcštt!Tja je slednji pri? svet- . Morgana. M rganova h.ša je do tik povedali siuža^aki umr g miljo-
H^iarja, da slednji ni nikoli pr sj.al j-xino noč v jeilnej postelji, f-mveč
sar mu
edai so
zgorela.
Parnik Southwark obtiča! v pesku.
Parnik ,,Southwark", ki je last ,,Red Slur Lin^", je dne 6. t. m. na potu v Autwerpeu v newyorški iuki pri Gedney Channel vsled :z-vanredno nizke plime ontičal v pe sku. Se le zvečer ob 9. uri se posrečilo naporu treh pamikov, ki s(
v t^h, ki -
ab- v treh različnih potoval v N w York, dno v zaprt j kočij;, .n: ; vedn-. p seb-no sobo v	da tn'o> 1 i prišel v
d'ltiko s sopXt -ki. Pokonikovo zapuščino cenijn\'> do 35 miljonov
S' bah'%. Ako peljal s-vj^ v na kol di
' dolarjev, ktera p< t?. duje uj-g v ne-mu prihiteli na pomoč, veliki par- a?.k George \V. StniNh.
nik izplaviti.
Požar v zavodu za pijance.
Dne 6. t. m. je v As ria, L. I. pričel goreti zavod za pijance. Med bolniki je zavladala nen-.pisna raz-burjenost,.vendar sojiii pa zdravniki kmalu pomirili !n odvedli na varni proBtor. Zaradi močnega vetra se je požar hitro razširil po vsem poslopju. Gasilci bo požar Kmalo omejili iu tako rušili bližnji aana torij.
Nevarne pretnje.
Ri ne Bluil', Ark., 5. marca Pred-sedmh tukajšnje hranilnice, \V. H. Langford prejel je pismo, s kterim mu od pošilja tel j naroča, da rtiora na v pismu označeuem mestu v bližiui njegov^ hiše položiti $50.000, ker drugače mu bodo roparji odpeljali njegovega sedemletnega sina. Anonimni pisec grozi predsedniku, da ga bodonjegovi tovariši nmorili, ako bi jih skušal policijski zasledovati.
Predsednik Langford je to takoj naznanil policiji, toda vse poizvedbe so dosedaj brevspešne
Novi dokaz stare resnice
da je sledeče pismo: Priloženo pošljem denar za drugi tuc:it steklenic Trinerjevega ameri-kanskega grenkega vina, ter prosim da mi istpga pošljete kakor hitro mogoče. Priznati Vam moram, da sem bil hudo bolan, in sam ne vem kake bolezni sem vse ■ mel. Noben zdravnik mi ni mogel pomagati in vsak je mislil, da m več pomoči zame. Imel sem hud fevmat'zem, zdravniki so rekli, da sem na ledvicah bolan, želodec mi je pronzročil hude bolečine in bil sem tako slaboten, da mi je življe nje nadležno postalo. Trinerjevo prenko vino se je pokazalo pri men povsem zdravilno, da sedaj sopet lahko delam in se počutim mnogo močnejši. • Samo včasih počutim š^ kako bolečiuo in radi tega hočem tudi nadalje jemati to izvrstno sred stvo, ktero mi je tako dobrodelno pomagalo, iu ktero moram zaupno priporočati vsem, kteri trpe vsleo kake bobzni ž«lodc.f, j ter in led vie. Matt. Domjaučič, Jerome, Iowa. — Edini izdelovalec tega, v istini edino zdravilnega vina v Ameriki je Joseph Triner, 799 So. Ashland Ave. Chicago, IU., kteri radovoljno pošlje ceno in spričeva-k njegove izvrstne zdravilne moči. [Jobiti je tudi v lekar iah, toda varovati se je treba pred mnogimi ničvrednimi in nezdravimi pona-redbami, zato zahtevaj vedno odločno Trinerjevo ktero je edno zdravilo.
Morilka svoje hesen.
Knob Noster, M o., 7. m^-a. Tukaj so daiiHg zaprli gospoNEUeu Alien, ker j * na sumu, da ja k^jva umora svoje t; r hv?r;, kojo min H torek našli na ulici umorjeno. Radi umora zaprti zamorec Henry Wisely je namreč naznanil natančneje podatke o umoru 17-letnega dekleta. Njena mati jo jo zadušila in je potem vrgla na ulico.
0 sužnjištvu v South Carolini.
Anderson, S. C., 7 marca. Danes je porotno sodišče pred nešte-vilno množico belega in zamorskega prebivalstva objavila preiskavo glede suži.jištva, kterega so tamošnjK posestniki vpeljali, ne meneč se za postave. V poroč lu so popisane vse posameznosti, kako 30 posestniki postopali s svojimi sužijji. Pri tem so prišle na dan tako grozne stvari, kakoršne se še celo pred odpravo sužnjištva nitto vršile. Samo v Anderson countyju je vsled drža-nja in mučenja sužnjev toženih 20 farmerjev. Na nasadih, ki so last 1. R. Millerja, Eiije McGee iu dru-sih, delali so sami sužnji, ktere so nadzorniki z bičem k delu priganjali. Večkrat so jih dejali v ver;ge, zvečer in ob nedeljah so jih zapirali.
Porotna razprava bode še dolgo trajala, ker so toženi ueštevilni farmerji.
Seveda...
misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi ....
Toda...
ako Bi kdaj pokusil
SUPERIOR STOCKS
pivo, potem veš da je boljša nego dobro. — lato je NAJBOLJŠE ......
Bosch Brg. Co.
LAKE LINJDEK. - - aiOH.
PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH.
I
•'V*'1- * v'
" 3-

Entered as second class matter a the New York, N. Y. Post office October 2. 1893.
„GLA3 NARODA".
\*ist slovenskih delavcev v Ameriki.
«*dajatelj in tiredia*: Published by
F. SAKSER. 1J9 Greenwich at. New York City.
leto velja list za Ameriko $ J.—,
ca pol leta..............$150,
L% Evrope /a vse leto . . .gld, 7.—,
„ „ „ pol leta----- 3.60,
, „ „ čatrt leta . . . „ 1.75
/ Evropo pošiljamo list skupno dv« Številki
,Glas Naroda" izhaja vsako
» GLAS NARODA
(„Voice or the People")
Will be :<?ued e^rery Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83.
Adve-ti
a crewmen t.
ih
JO cei Do sb ne I)e
Moil--
brf
Order.
1U vrstic se plača Drtpiea in osobrost?
>; ago voli poslati p<-
n kraja naročnikov nam tudi prejšnjc ii, da hitreje najde-
ni
D i»i<
ui in pošiljatvam
fvom
,.G!as Naroda' /
109 Greenwich St. New V City Telefon 3795 Cortla^dt
SCaj sssj
aj

Kuba jo odgovorila. Predno, da je zamogla vlaa Zjed. držav odpo-lledč rist ^ve nove 'ike v Havano, ■ ri odbor sprejel kt' ri e^ predlogon d držav protivi ii rača,
so waBhingtonsks kui an eke ustave .-»tjo in samostojnostjo, prt-d špansko-amerikan-> Kubanc m ča.-tno ob-
ikem protislovju.
Ak<
Zj> d. države že s daj zahtevajo, di. Knba ne sme sklepati s tujim vlaslmi pogodb, in da mora biti v tem pogledu pod nadzorstvom našt waehiugtonske vlade, da mora po leg tega naši viadi odstopiti nekter? pristanišča, premogove postaje in se celo del ozemlja, in dalje dovoliti, da bodo na cekterih krajih naše vojaške posadke ostale — po-tf m gotovo nihče ne more trditi, da je Kuba neodvisua država. Akc bi Kubanci tem predlogom Zjed. držav ugodili, 1 ii bi V6ekako na slal ž ni kakor ako bi postala Kuba del Zj- d. držav, kajti v tem elučaju bi m rala Kuba tu ii nehote obču , kt re bi uest ;le vslec držav z drugimi vlaet-o bi Kuba takorekoč e im<-la ničesar opra-bi nova r publika m ►e k' ristuih pogodi r bi ne bile po všeči listo i, skratka, Kubs t m korakom vs^ od d d:?av baš kakor. bš- republike, nedi-h koristi cd t ga.
ves poi< žaj hitro ii' p zbali, kakor je raz-i.h Številk ,,Glas Nt
ti ti p- si-oi prepira Zj' mi, dasira z v s m t xx viti. Dalj smel-j. '.a
sklepati, fe
našim kap;
bi pr vztda g w>roesti da bi bila < bi imela kt Ku ci v pravi lu videti -Z za
roda'4 bj&vlj«nih porodil. Oui s namreč sprejeli v svojo ustavo toč ko, ktera se g'asi, da kubansk> vlada ne bode sklepala z nikak-vlado pogojev, kteri bi škodovali njenej neodvisnosti; vlada (kuban ■ka) tudi ne dovoljuje nikak^j vla-•ti na njenem ozemlju napravit postaje za premcg, ali kt^rekoli si bodi pr ednosti v vojaškem pogledu Sploh mera biti v vsakem pogledu suverena republika, ktera zamori po svojej volji razpolagati s svojim ozemljem. Ker je imenovana točka del kubanske ustave, ktero so Zjed. driave Se pred začetkom špansko-ameriške vojske takorekoč priznale, tudi sedaj ne morejo ugovarjati, kar je z druge strani zop<>t v protislovju t Monroe doktrino.
Točka, tičoča se kubanskega trgovskega razmerju z Zjed. državami, je edino le kubanskim koristim ugodna.
Ravnokar omenjeni dve točki je ustavni odbor jednoglasno odobril. Ugovarjal je le delegat Cisneros, ki je dejal, da je Kuba itak neodvisna, in da jej toraj v tem pregledu ni treba še moledovati v Zjed. državah.
Nehote se nam vsili vprašanje: Kaj sedaj?
Niti malo ne dvomimo, da bodo nesramni pohlepneži v Washingto-nu svojo vsemu svetu dano čaBtno besedo prelomili in svoj plen obdržali. Z ? pred letom dni smo zatrjevali, da washingtonsfea vlada ue bode p-epustila Kubo prostovoljno svojej osodi, temveč, da je bode eventualno s silo osvojila, in če se v doseg svojih namenov pesluži tudi naju- aramnejših sredstev podkupovanja kubanskih delegatov, da bodo slednji v imenu Kube prosili ?a priklopljenje k Zj^d. državam. Vendar je pa v očigled s daujemu položaju slednja slučaj-'. Bt izključena, ostane toraj le še >r žna siJa, ktera se bode najbrže oiti ila.
V t m važnem trenotku in v po-s.jeh našf-j ustavi sami dal je senat J de Filipi^Ov in Kube predsed--ku diktatorsko oblast. Kako bode 1< br tnikom se nazivajoči, a v istini ■ podcepovalec kapitalizma izvršeni ^vr jo diktatorsko oblast, nam j. jasuo kaže postopanje z štrajtu-^očimi delavci in — Filipini.
0	psiiftičaem položaju
v Evropi.
Ker je Anglija vsled bcerske vojake politično obnemogla, m da zamore v svetovni politiki ostat aa svojem sedat jem stališču, bila i-j takorekoč prisiijeua storiti neljubi korak in približati se svojej tekmovalki in etarej nasprotnici Rusiji. To dejstvo je v državah tako-ivaue ,,trozveze ' obudilo mnogo strahu in n-volje in državniki ter čas ^i&j' » e daj pror. kujejo poraz tr zvezna politik«1, ktera je v svetovnem pogledu itak brez pomena.
Trozvezna politika je v prvej vrsti naperjena proti Franciji in Ilusjji, kuri dve se pa za to poli-t ko zmeniti baš toliko kakor za bviski sneg in prezira;oč trozvezne : akl pe ter načrte, dosegati na poetičnem polju trozvezi v posmeh, veduo nove vspehe.
Pogodba, s ktero bo Avstrija, Ita ?'a in Nemčija obnovile mod. - lojno zvez se bliža koncu ; bodo li Imenovane države imenovano po-: dbo podaljšale, je jako dvomljivo, kajti v prvej vrsti Italija za trozve-zo vež ne mara in se hoče približati Franciji na zastarelo Avstrijo gle-;e evropejekega položaja nihče ozira jemati ne mere. Ker so v Nem-čiji tad- istva znana, hoče se Nemčija Vngljji pridružiti in počakati raz \č Avstrije, kteri po londonskih u pariških virih itak ,,ni daleč". It .hjan«ko čatopisje ee v novej i . feu marljivo bavi z eventuel-:iim p- da jšanjem ali obnovitvijo
1	zvf.^ m jedn' glasno zatrjuje, de b ue to le ttžko zgodilo, kajt:
I u ! -tvo je iz gmotnih, narodnih in ■i.ht onih ozirov takorekoč pnsilje-o trdneje 6e okleniti Francije, o- i eg tega je pa tudi Italija imela d trozvrze v političnem smislu le nalo koristi, a v gospodarskem g - škode. Nemčija je proizvo-ru talijanske obrti zavzemala vedno protivno stališče ter jih ma-o da ne odstranila iz svojih trgov, [•alijatii so le na papirju zavezuiki Avstrije, dočim so v srcu njeni stari s <vražniki. V mrožih ozirib je Italija tudi z Anglijo v zvezi in v »lučaju, da bi Anglija zavzela proti Nemčiji sovražno stališče, morala bi Italija izstopiti iz trozveze.
Pred par tedni se je evropejsko časopisje mnogo bavilo z izvajanji kneza Uhtcmsk»-ga, ki je kakor znano, vedno dobro poučen -o stališču Rusije. Njegov list je ostro grajal početje Nemcev in nemško politiko na Kitajskem ter zavzemal Angležem prijazno stališče. Še le po objavi teh izvajanj so Be širšej javnosti odprle oči, da je zamogla uvideti, da morati Rusija in Anglija gledč svojih koristi na Kitajskem hodit!
roko v roki, in da svoječasnaanglo-ruska zveza ni izključena. Da to niso le gole fraze, nam svedoči večkratno približanje Anglije Rusiji v minolem Btoletju in primerjajoč angleško ter ruBko časopisje je kaj lahko uvideti, da se že ssdaj" vrše nekaka pogajanja gledč vsta-novitve imenovane zveze. Izvaja-njam kneza Uhtomskega pridruži se tudi list „Novoje Vremja," ki svari rusko in angleško vlado ter jima očita, čemu mirno gledati napredek nemške politike v Mali Aziji. Ta izvajanja so obudila v ruskih merodajnih krogih o Angliji vse drugo mnenje in čas ko bodeta Anglija in Rusija vodila sporazumno politiko, ni več daleč.
Anglija dandanes potrebuje zvezo s kako velevlastjo bolj, nego li kedaj popreje in Rusija, vedoč, da je bode Anglija potrebovala, se je na to tudi pripravila ter ni izkoriščala angleške jugoafriške neprilike. Ako se ruskim in angleškim državnikom posreči oznamenjeni načrt bistiniti, potem je tudi eventuelno ponovljeni trozvezi za vedno odzvo-uilo. Francija se ne bode mnogo zmenila za Boerce, temveč bode mislila v prvi vrsti na rešitev svojih nesrečnih pokrajin Alzacije in Lorene, dočim se vprašanja tlede kolonij ne bodo reševala v daljnem inozemstvu temveč v Evropi.
Trozvpza, ki je od svojega pn-četka vse do nainovejše dobe stala na skrajno omahljivi podlagi, in s ktero razun dinastičnih in BliČnih „modrokrvnih" Krogov itak ui bil nihče zadjvc-ljen, je konečuo na političnem polju doigrala svojo ne-znatuo vlogo in pripravila sama sebi grob ob kojega robu izvestno nihče ne bode ž-loval.
Nemško časopis;e samo priznava, da Nemčija svojih napak ne more popraviti, kajti osvojitev Alzacije in Lorene se že sedaj maščuje nad Nemčijo, ktera se vsled tega s Francijo ne more združiti in mora mirno gledati viharne oblake, ki prihajajo izza obzorja kukavne trozveze. Avstriji pa ne preostane nič druzega, nego zvezati se z orjaško Rusijo, ako to ne stori, je njen propad tim preje gotov; svoje stališče si zamore ukrepiti le pri Slovanih in na jugu, to pa le s pomočjo Rusije. Nemčija in Italija pa itak hrepene po avstrijskih pokrajinah in komaj čakati na kako zadrego Avstrije, da potem po njej planeti liki leta 1S66. in jo oropate, to pa me-rodajni avstrijski politikarji ne vidi j i in raje negujejo Italijane in Nemce v mešanih pokrajinah, Slovane pa na steno pritiskajo in to utegne Avstrija kedaj še britko obžalovati.
Homatije na Kitajskem.
Japonsko oboroževanje.
Peking, 5. marca. Iz zanesljivih kitajskih virov se poroča, da se cesar Kwangeii ne bode vrnil iz Sin-ganfu v Peking, ako bodo tuje vla-sti v resnici zidale trdnjavo, v kte-rej bodo nastanjeua poslaništva.
Victoria, B. C., 6. marca. Potniki danes iz Kitajskega v našo luko došlega paruika ,,Empress of India" zatrjujejo, da se Japonska na tihoma pripravlja za vojno. Povod pripravljanju je dalo rusko vojaštvo, ktero je preganjajoč bcxerje prekoračilo reko Tumen, ki tvori mejo med Rusijo in Korejo. Rusi so ob tej priliki zasedli ob ustju imeno vane reke se nahajajoči otok Hau-To, kar smatra Japonska kot skrajno nevarno za svoje tamošnje koristi. Japonska je v Angliji naročila gradenje desetih vojnih ladij.
Hongkong, 6. marca. Iz verodostojnih krogov se je zvedelo, da sa v Pekingu našli listine, iz kterih se razvidi, da so Kitajci, kteri bo svoje-časno oblegali inozemska poslaništva v Pekingu, dobili ukaz vjete poslanike ne umoriti, temveč jih v tempelj nebes odveBti in jih v vrelem olju kuhati.
Nemci zopet 50 Kitajcev umorili.
Berolin, 7. marca. Sotuija nemškega vojaštva se je včeraj v bližini Heng Shan bojevala z 400 Kitajci, od kterih je 50 usmrtenih, dočim so drugi bežali.
Doyjl Unij
iške zgube n a F i 1 i-p i n a h. anila, 6. marca. Vstaši so napadli ameriški oddelek vozov, ki se je pomikal iz Silanga v Das Marinas, pokrajina Cavite. Filipinci ob usmrtili tri ameriške vojake in dva smrtno ranili. Ko je prišla iz Sil anga vojaška pomoč, bili so vstaši že preko vseh gora.
Oproščenje filipinskih jetnikov. Manila, 7. marca. Da razorože-vanje vstašev vspešneje napreduje, izumil je vrhovni poveljnik nagega filipinskega vojaštva, MacArthur čudno sredstvo in je prepričan, da bode na ta način najpreje razorožil Filipince. On je namreč ukazal, da morajo vojaške oblasti za vsako izročeno puško, oprostiti jednega jetnika. Osobe, ktere priueso svoje puške vojaški oblasti zamorejo onega jetuika oprostiti, kterega želč.
Vstaški vodja Trias na južnem Luzonu je izjavil, da se bode v kratkem podal.
Nezadovoljni Puerto-r i č a n i.
San Juan de Puerto Rico, 8. marca. Portoričani so b postopanjem Američanov skrajno nezadovoljni in iščejo najmanjih uzrokov, da zamorejo pričeti sovražnosti. Tukajšnji učitelj Armstrong je neko lOletno deklico vsled nepokornosti pahnil iz klopi, vsled česar se jej je obleka raztrgala. Njena mati pa zatrjuje, da je učitelj deklico pretepal ; to se je hitro po mestu zvedelo Nemudoma se je nabrala velika množica ljudi, kteri so demonstrativno odšli k šolskem poslopju. Učitelj je dobil policijsko pomoč, da ga spremi v stanovanje, vendar mu pa to ni mnogo pomagalo, kajti množica je srdito metala na učitelja in policaje kamenje. Kmalo na to je bilo vse mesto na nogah, ljudje so napadli ameriške oblasti in kričali: ,,Smrt Američanom I Zapodite jih iz dežele 1 Puerto Rico Puertoričanom J" Popoludne so nemiri dosegli vrhunca. Mayor mesta je zahteval vojaško pomoč, ktere pa pametni governor ni dovolil. Množica je oblegala poslopje, v kte-rem stanuje šolski komisar. Pri tem so ljudje necega klerka, ki je čuval učitelja Armstronga, napadli, ga pretepli in mu strgali obleko. Sa le proti noči prišlo je vojaštvo, na ktero je množica raz streh metala kamenje. Ker so vojaki prišli na lice mesta brez governerjeve vednosti, so jih zaprli in bodo v kratkem Bojeni.
bojevali proti Angležem. Za general De Weta in predsednika Steijna ta obljuba nima veljave. Istodobno je Kitchener tudi obljubil, da bode angleška vlada pomagala Boercem zgraditi one hiše, ktere so angleški vojaki v vojskinem času razdejali kakor tudi da bodo Angleži vrnili zaplenjeno živino. General Botha se je o tej zadevi z boerskimi vodji posvetoval, kteri so večinoma b Kitchenerjevimi pogoji zadovoljeni, le general De Wet in Steijn nečeta o kacih pogojih ničesar slišati. De Wet je dejal, da se on vojskuje iz oBvete, in da je njegova edina želja, Angležem kolikor mogoče Škodovati.
London, 8. marca. Kitchener brzojavlja: Boerski napad na Lichtenburg je ponesrečil. Naših je 16 usmrtenih, 20 ranjenih. Boer-ske zgube niso znane.
Cradoch, Kapska kolonija 7-marca. Včeraj je 300 Boercev zasedlo Maraisburg. Prebivalci se niso upirali; v Marakburgu ni nikake angleške posadke.
Kranjsko slov. katol. podp. društvo
sy. Barbare
FOREST CITY, - - - PA.
ODBOR: Josip Bucenel, predsednik ; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik ; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Muhič, blagajnik.
NADZORNIKI: Josip Zalar,	Jurij Zupan,
Frank Skubic, John Drašler
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa.
Glasilo „Glas Naroda'
v /
........--^mtMiir^Mmrn
Voj&a med Scerci in Anglija.
Boji krog Lic h t enburga.
London, 7. marca. General Kitchener brzojavlja vojnem uradu iz Pretorije: ,, Boerski poveljnik De-larev je napadel mesto Lichtenburg, boj je trajal ves dan. Naša tamoš-nja posadka šteje le 500 mož in 2 t^pa. Dva naša višja častnika Bta, kolikor mi znano, usmrtena."
Pretoria, 7. marca. General Ba-bington je pri Ventersdorp, Transvaal, vplen;l boersRi top.
London, 7. marca. *Vojni urad naznanja, da bode v kratkem odšlo 12.000 mož vojaštva v južno Afriko, kot pomoč.
Začasno premirje.
•Lorenzo Marquez, 8. marca. Vsled semkaj došlih poročil sklenil je vrhovni poveljnik angleške vojske Lord Kitchener z boerskim ge neralom Botha sedemdnevno premirje, v kterem času Be bode Botha zjedinil z ostalimi boerskimi povel-niki, da se posvetujejo glede even-tuelnih mirovnih pogojev.
London, 9. marca Tukajšnji list ,.Chronicle" poroča, daje pri posvetovanju, ktero se je vršilo med general Botha in Kitchenerjem, slednji Boercem obljubil podeliti jim popolno amnestijo ako odlož«-prostovoljno orožje. Dalje je angle ški vrhovni poveljnik tudi zatrjeval, da bodo vsi boerski jetniki opročče ni, razun kapskih Nizozemcev, kteri so se kot angleški državljani
Dopisi.
Johnstown, Pa., 4. marca.
Gospod urednik, blagovolite spre jeti moj današnji dopis v predale nam tolikanj priljubljenega lista ter zagovornika delavskega stanu.
V	prvej vrsti sem se namenil sporočiti o izidu naše društvene veselice, ktera Be je vršila dne 16. febr. Reči moram, da se je vršila povsem sijajno, redno, mirno in v popolno zadovoljnoBt odbora in vseh posetnikov. Tudi v finančnem oziru, ako pomislimo, da je naše društvo še mlado ter šteje le nekaj nad 50 udov, moramo biti z dohodkom popolnoma zadovoljni, ker čisti dobiček znaša okroglih 95 dolarjev in ta lepa svota se kaj dobro prileže društveni blagajni. Samo ob sebi je pa .umevno, dM ako bi nas bili Vi, g. ureduik, počastili z Vašim prihodom, da bi bila veselica še veliko lepša; pričakovali smo Vas vsi gotovo, da Vas z radostjo pozdravimo, ter da ste nam dobro došli, ali žalibog dospel nam je isto popoludne brzojav, v kterem ste nam sporočili, da radi bolezni v nogah ni mogoče priti. Radi tega Vas pa toliko vljudneje povabimo, da nas enkrat v poletnem času obiščete, ko bode milejše vreme.
Ob jednem naznanim tudi, da smo imeli tukaj ostro zimo do včeraj, še le včeraj in danes se je pojavilo milejše vreme in oglasila Hpomlad, a^o ne prezgodna.
V	našem društvu smo imeli tudi vedno to zimo dosti bolnikov, kteri bo pa dosedaj hvala Bogu vsi okrevali ; ter odkar obstoji društvo še nismo imeli slučaja smrti, ne vsled nesreče, niti vsled bolezni.
Nadalje naznanim tudi, da imamo tukaj delavske razmere še precej dohre, kar so tiče vsakdanjpgra dela. Tukaj nič ne vemo o tako-zvanem ,,štapanju", ker se vedno dela noč in dan, bodisi v premogo-kopih ali tovarnah ; tukaj nahajajoči se rojaki so hvala Bogu v dobrih denarnih razmerah Tukaj nas je bilo pred par leti komaj 30 do 40 rojakov, sedaj nas je pa gotovo že okolu 300. V poslednjem času so se začeli pogostoma iz stare domovine sem naseljevati, ker je sploh Johnstown na dobrem glasu zaradi stalnega dela. Največ rojakov nas dela pri tukajšnji ,,Cambria Steel Company" ter večina od teh v pre-mogokopih ; le malo število se jih ukvarja v tovarnah.
Kakor eem v poslednjej številki ,,Glas Naroda" bral o velikanskem združenem jeklenem trustu Morgan in Rockefallerjevem, je to pač slabo znamenje po mojem mnenjrt za delavstvo. No, dosedaj dela tukajšnja ,.Cambria Steel Company41 še sama za svoj račun, ter koli a or mi je znano ni v nobenej zvezi b tem velikanskim trustom, ter kljubu temu zida in dela na Franklinu, blizo svojih premogokopov iu peči za kok, velikanske tovarne in plavže, kteri bodo, kakor pišejo tukajšnji angleški listi, še le v par letih gotovi. Tu se mora človek kar čuditi kako hitro tukaj stavbena dela napredujejo; tam, kjer je bilo pred kakimi devetimi meseci še grmovje in ho-sta, se danes ponosno kviško vzdi-
gujejo visoki dimniki tovarn. Ravno tako je tudi v bližini, vedno nove premogokope odpirajo.
No, kaj tacega je pač le v Ameriki mogoče, kjer so kapitalisti bolj podjetnega duha kakor v starej domovini, kjer imajo svoj kapital le v hranilnicah, ter se vozijo samo v lepih vozovih posmehuioč se ubož-nemu ljudstvu, ktero je ubornega kruha gladno. Ali ni to vn«;bovpi-joča krivica? Upamo in se trdno nadejamo, da bode to vprašanje rešeno v tek u dvajsetega veka, v stoletju napredka in procvitanja. Vse to je pač težko naprej določiti, more biti, kar se pač trdno nadejamo, da nam bode sčasom izšlo soince boljš' bodočnosti. Toda predaleč bi zašel, ako bi se v nadaljno razmotrivanje delavskih razmei podal, toda omeniti pa le moram, oa je delavski stan v staraj domovini še veliko na slabpjem nego tukaj. Priča sem bil kano je italijanska vlada postopala pred por leti proti ubogimi gladnimi delavci v Milanu, ki so hodili po m^stu in kričali: ,,Dajte nam kruha! kruha!" Proti temi siromaki je odposlala tisoče bodal na nasajenih puškah, poleg teh pa bo kazali topovi svoja žrela, vojaki pa pričakovali povelje, kedaj prično deliti njih bratom svinčeno smrtonosno zrnje. Ali tudi naša ,,dobra" Avstrija kaj rada DOBuema v tacih zadevah svojo sosedo bene detto Italijo, ter pošlje nad ubogi delavski stan, ako štraj-ka in kriči po kruhu, briče, orožnike in vojake in vse to ,,ad maiorem gloriam".
Ob sklepu mojega dopisa pa opo-zorujem rojake širom ob?ežne ljudo-vlade, da podpirajmo in naročujmo se na list ,,Glas Naroda", ki edini brani naše pravice, delajmo nato, da nas kmalu prične obiskovati po trikrat na teden, ter nas bode v prostih urah kratkočasil in naznanjal novice širom sveta. Časi so resni, vem, da vsak slovanski delavec tostran oceana lahko utrpi na leto tri do'arje in si naroči naš delavski list. S trikratno izdajo „Glas Naroda" bodemo Slovenci tudi pokazali, da se zavedamo i naše narodnosti v tej deželi! Na delo toraj rojaki, volja je dobra ! Srčni pozdrav rojakom tostran in onstran oceana.	Podslivničan.
Kretanje parnikov.
V New York dospeli:
„Hohenzollern", 6. marca iz Genove s 906 potniki.
„ Amsterdam", 7. marca iz Rotterdama s 226 potniki.
Dospeti imajo:
„Hannover'1 iz Bremena. ,,Graf Waldersee'* iz Hamburga. ,,Siberian'* iz Glasgowa. ,,Germanic" iz Liverpoola. ,,VVesterr.Iand" iz Antwerpena. „Umbria" iz Liverpoola. ,,St. Louis'' iz Southamptona. „Statendam" iz Rotterdama. ,,L'Aquitaine" iz Havre.
Odpljnli so:
,,La Bretagne", 7. marca v Havre. „Karisruhe", 7. marca v Bremen. ^ „llohenzol}ern", q. marca v Genovo. ,,Victoria", 9. marca v Genovo. ,,Patricia", 9. marca v Hamburg. ,,L7ucania", 9. marca v Liverpool. ..Georgian", 9. marca v Liverpool. ,,Amsterdam" 9. marca v Rotterdam.
O d pij ali b od o t
„\Vesternland" 13. marca v Antwerpen. „Germanic" 13. marca f Liverpool. „St. Louis" 13. marca v Southampton. ,,Umbria". 16. marca v Liverpool. ,,Astoria", 16. marca v Glasgow. „K. M. Theresia", 16. marca v Genoyo. ,,Graf Waldersee", 16. marca v Hamburg. „Statendam", 16. marca v Rotterdam.
Parniiki listki so dobit po i" mil cenah pri FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Su, New York.




wm
H
S®53!H
..z
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
IV
III
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI :
Piedsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; P dpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 Smth 13th St., Omaha, Neb. ;
I.	tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ;
II.	,, Štefan Banovec, Box 1033, E'y, Mitnesoto ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota;
NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn. ; John Globokar, Box 3 1, Ely, Miun. ; George Stepan, Box 1153, Soudan, Minn.
Suspendiran od društva bv. Cirila in Metoda štev. 1, Ely, Minn., Jakob Ožbalt.	. Izločeni od ravno tega društva: Pavi Mušič, Josip Stukel in Anton Skerbec. Društvo šteje 267 udov.
Jonip Aguitch, I. tajnik.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g n i č, Box '266, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Jly, Minn , in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Diamondville, Wyo., 27 febr.
Že/večkrat sem bral poročila o delavskih razmerah v našem vele-ceti/enem delavskem listu, a žal le slafia poročila tako tudi jaz nemim nič dobrega poročati 25.dan - ffcbruvarija je bil za mnogo trpiuov pri nas oacdepolni dan; ta dan se je namreč vnel plin v rovu, in nastala je razstrelba, ktera je zahtevala kacih 50 žrtev, med temi Bta tudi dva Slovenca brata G a č u i k. (Josip Gačuik, bivajoč v Diamond ville je bil naš dober naročnik in zelo obžalujemo, ako je njpga dohitela grozna oBoda podzemskih delavcev — trpinov. Uredu. ) Nesrečo je prouzročila kakor po navadi malobrižua družba, ker v rovu je bilo vse bolj nemarno kakur na Turškem. Kakor hitro je nastal ogenj v hodniku (entri) štev. 3 in 6, ukazala je družba zazidati izhod, ne da bi preje pustila rešiti na pol žive nesrečnike, ali ni to grozno postopanje od te kapitalistične družbe, ktera je tako vedoma umorila delavce, da je sebi prihranila BtroŠke. Tukaj vlada tudi veliko sovraštvo do Slovencev in Slovanov sploh kakor tudi do Italijanov, iu sicer nas tu še bolj črtijo kakor v Coloradi. Boss rova štev. 2 se je izjavil, da ne vzame v delo nobenega Slovenca več in bode še te, kteri pri njem delajo, kmalu odpustil, češ ti ljudje so le dobri za oporekati, a ne za delo, zato ne svetujem rojakom, da bi sem hodili delo iskat.
Bati B6 je nam Slovanom tudi, da se ne prične gonja proti nair kakor se je dogodilo v južni Ameriki proti Italijaui iu sem bil sam takrat v Braziliji. V Braziliji so časopisi tako dolgo hujskali ljud stvo, da je priredilo gonjo proti Italijani. Seveda se temu kaj lahko ognemo, ako previdno ravnamo in postanemo državljani Zjed. držav ter spoštujemo njih postave. Dobro pa vem, da bi Avstrija za nas uiti b pr-tom ne garola, ako bi pričeli nas preganjati, saj smo videli kako slabo se Avstrija poteguje za svoje državljane pri hazletonakem mo-renju. Italijani se veduo čvrsto postavijo za svoje državljane, naši konzuli se pa le z lo malo zmenijo ca nas.	J* ^ a-
0 prodaji danskih zapadnoindijskih otokov.
London, 8. marca. Tukajšnja „Daily Mail'* objavlja, da je vlada Z jed. držav doposlala danski vladi poročilo, s kterim jej preti, da bode vporabila vsa dopustua sredstva, ako bi ee danska vlada branila naslovne otoke prodatj Zjed državam. Zjed. države ne bodio pod ni kakim pogojem dovolile, da bi Danska prodala evoje zapadnoindijskeposesti kaki drugi državi. (Imenovane otoke namerava Nemčija kupiti Opomba uredn.)
Evropejske in druge vesti.
Dunaj, 6 marca. TukFj^no časo-p sje poroča, da sta Rnsija in Av • rija stavili balkanskim drža>am Srbiji. Bolgariji, Grški in Rumun-•ki predlog, r -j svoje stalne vojske
ra pustč, ker za njihovo neodvisnost jamčijo itak vse druge države. Se li bode to v očigled pretečim nemirom na Balkanu vresničnilo, je jako dvomljivo, in je ta predlog najbrže smatrati kot skromuo željo Avstrije
Petrograd, G. marca Dijak P^ter Karpovičs, ki je, kakor smo svoje-časno poročali, dne 27. febr. streljal na naučnega ministra Bogolje-pova, bode dne 20. marca sojen. Največja kazen za tak zločin je 15-letna ječa.
Carigrad, 6. marca. Združenje nemških denarnih zavodov je ponudilo Turčiji 3 miljone turških funtov državnegfl 6 odst tnega posojila. (81,383,000 000) Za posojilo jamči Turčija z davki. Posojil«, bode pa Turčija le tedaj dobila, ako Be pogodbeno zaveže, v nadalje svoje orož e in streljivo edino le v Nemčiji naročevati.
London, 7. marca. Moskovski dopisnik lista ,,Daily Mail" poroča, daje tekom zadnjih snežnih viharjev odpnglalo ravnateljstvo Ri-azan-Uralske železnice 50 mož v Volovo, da tam odmečejo snežne žamete. Med delom jp prišel osobni vlak in je povozil 30 delavcev. Med kolesi se je nabralo ti liko mesi iu kosti, da se je vlak ustavil. •
Madrid, 7. marca. Takoj po prisegi novega miniaterstva, je vlada izjemno stanje v Madridu in okolici preklicala.
Odesa, 7 marca. Na potu v Me-ko, da proslave Mohamedov grob, utonilo je na Črn em morju 72 potnikov. Slednji so bili na krovu, ko so jih nepričakovani valovi odnesli raz krov v morje. Vsled viharja je bila rešitev nemogoča.
Berolin, 7, marca. Vsled raz-strelbe plinov, ki se je danes pripetila v rovih v Gelsenkirchen (ob Reni) je bilo 10 de'avcev na mestu usmrtenih in mnogo ranjenih.
Prebivalci domnevajo, daje tudi več prem<-garjev v rovu zasutih, kterih pa ni mognče rešiti. (Tam dela tudi mnogo Slovencev.)
Loudon, 7. marca. V severnej deželi Somali (iztočna Afrika) nastala je nevarna vstaja. Kralj Me-nelik je ^odposlal nad upornike 20 000 mož močno voj«ko. Povelj-ništvu imenovane vojsk«? sta se pridružila tudi dva angleška častnika, ktera bodf ta prodirala iz R^rbera in Ad s Abeba proti uo-ruikom.
Marseille, 7. marca. Štrajk pristaniških delavcev naše luke je zavzel resuo Btališče. Mnogo tovarn bode m ralo z delom ponehat?, ker je surovo blago Se na parnikih, kteri stoje v luki e polnim tovorom.
Vsled štrajka pa tudi delavci trpe pomanjkanje in prebivalstvo nibira s^daj milodare, da Be ublaži bed no stanje delavcev.
London, 8. marca. Dunajski dopisnik londonskega ,,Daily Ex prees" iavlja : „ Vsled južnega vremena izstopil je Donav in ostale reke iz bregov. Več vasi na Ogrskem je popolnoma ločenih od sta lega sveta, polja so preplavljena, škoda ogromna Dolenji del mesta Budimpešte je 5 čevljev ped vodo V severnej Ogrski vlada hud mraz, kteri je prignal volkove iz Karpa tov v vasi. V minolem mesecu so volkovi dvanajst ljudi požrli.'4
Drobnosti.
V staro domovino so se podaii: Jožef PintarizKansas City, Kans . v Čini Lng, Hrvatsko; Anton Mo-har iz Memphis, Tenn , v Loški potok : John Pušič iz Leadvile, Colo., v Suhor; Marko Sodja izLeadville, Colo., v Selo pri Suhorju; Frank Virand z družino iz Ely, Minn,, v Turjak; John Janko iz Bloctcn, Ala., v Stražo; Martin Vidmar iz Blocton, Ala., v Dobindol pri Top li-ah ; Martin Matzele iz Crockett, Cal., v črmošnice; Joe Jerman iz Pueblo, Colo., v Otovec; Jakob Ogulin iz Pueblo, Colo , v Dcgu meljo Vas; Martin Brokovec iz Pueblo, Colo., v Gorenji Suhor Mike in Johaua Anzel iz Eiy, Minn , v Studenec; Joe Štublar iz Pueblo, Colo., v Dule; Štefan in Ana Krit-jak in Pavel Malinec iz Graceton, Pa., v Jakubjan iz Lipsen Cen.; Jure Moc iz Iron Wood, Mich., v Polgoro; Jure Štuc iz Iron Wood Mich., vBelošiče; Miha! Vrbos iz Iron Wood, Mich., v Vivodiuo; Mate Glavinič in Mate Bakarič iz Iron Wood, Mich., v Vrhovec; Jo-iip in Magdalena Krainc i z New Yorka v Grad. c; John Žagar iz R cketta, Pa., v Moss pri Kočevju ; Demeter Š^per iz Joliet, 111., v Oderberp; Matiia LeBec iz Oliver
Pa., v Pirše pri Fari.
* *
*
501etnico družbe sv. Mohorja bomo praznovali letos. Vsak Slove nec naj ob tej priliki poskrbi, da bo tudi on člao naše zaslužne družbe; s tem proslavimo najlepše to 501:tuico.
*	m
*
Zmrznjeno so našli dne 14. f*br. pri neknm kozolcu blizu Mokronoga Marijo Rode. Umrla jo bila stara kakih 58 let. Našli soje v hudi zimi boso. Kai jo je gnalo v silnem mrazu brez obuvala iz hiše, ni znauo.
*	*
*
Klobuk ob Ljubljanici. 15 febr. zjuraj je našel čeki delavec ob bregu Ljubljanice pred Prulami mehek klobuk, dvoje knjižic in več listin. Mislilo se je, da ee je zgodil kak samomor ali pa celo izvršilo kako hudodelstvo. Preiskala se je Ljubljanica, pa nikjpr ni bilo najti kakega trupla. Knjiga, ki se je našla, se je glasila na ime Bartola Mader-ja iz Sarajeva. V knjigi je bilo tudi neko potrdilo gozdnega oddelke deželne vlade v Sarajevu, s kterim je Bartol Mader pooblaščen nabirati delavce za državne vogljarne v Bosni. Bartol Mader je bil pred tremi dnevi v Kamniku, kjer je prejel brzojavnim potom 600 kron za izplačiloNpredujeme nabranim delavcem. V Kamniku je Bartol Mader nabral okoli 28 delavcev in njim izplačal okoli 140 kron predujme iu potem neznano kam pobegnil. Sumi Be sedaj, da je Bartol Mader, kteri je imel še okoli 400 kron denarja, tistega si prisvojil, in da je svoj klobuk in knjige nalašč dal na breg Ljubljanice, češ, da bodejo mislili, da se je utopil ali da se mu je kaj pripetilo. Nov kiobuk si je bil kupil 14. febr. zvečer pri Poku na Starem trgu. Naibrže tudi Bart 1 Mader ni njegovo pravo ime.
* *
*
Ljudska štetev v Ljubljani. Ka
kor smo na kratko že poročali, ima Ljubljana po zadnji ljudski št^tvi 33,955 civilnih prebivalcev in 2592 aktivnih vojakov, toiaj skupaj 36 tisoč 547 prebivalcev. Civilno prebivalstvo razdeli se na posamezne okraje tako-le: šolski okraj 4352 (2206 moških in 2146 ž«nsk); št. Jakobski okraj 5773 (2504 moških in 3269 že:isk) ; dvorni okraj 10 tisoč 498 (4581 moških in 5917žensk); kolodvorski okraj 8618 (3921 moških in 4697 žansfe); jr.^dkraji 1639 (760 moških in 879 žeDak); Vod-mat 3075 (1449 moških in 1626 žensk). Vaeh moških z vojaštvom vred je toraj 18,013, ženskih pa 18 tisoč 534 — Domovinsko p-avico imelo je dne 31. decembra 1. 1890. 8801 ( s -b (4085 moških in 4817 žensk) v Ljubljani; 20,236 osob (9538 moških iu 10,698 žeuBk) v deželi kranjski- 6463 osob (3844 moških in 2619 žensk) v drugih avstrijskih krouovinah; 614 osob (351 moških iu 263 žensk) v deželah ogrske krone; 6 moških v Bo-
• ii in Hercegovini; 327 osob (190 m ških in 137 žensk} pa v ostalem inozemstvu Seveda se bodo te okol-nosti tekom letošnjega leta znatno premenile, ker utegne v zmislu no vega domovinskega zakona mnogo takih osob, ki že čez deBet let bivajo vtem mestu, pridobiti domovinsko pravico v Ljubljani. — Zanimivo je razmerje ljubljanskega prebivalstva z ozirom na narodnost, oziroma na občevalni jezik. Od 35 600 prebivalcev ljubljanskih, ki imajo domovinsko pravico v Avstriji, je 29,737 Slovencev, 5418 Nemcev, 208 Č^hov in Slovakov, 150 Italijanov, 63 Hrvatov in Srbov, 20 Poljakov, 2 Malorusa, 1 Rumunec in 1 Madžar. Po veri pa je: 36,159 rimo-katolikov, 236 protestantov, 95 židov, 34 pravoslavnih, 12 grških unijatov, 8 osob brez veroizpoveda-nja, 1 anglikanec, 1 starokatolik in
1	armenski unijat. — Brati in pisati zna 28 575 osob (14 767 moških in 13,808 žensk); samo brati zna 1316 n80b (225 moških in 1091 žensk); 6656 osob (3021 moških in 3635 žensk) pa ne zna ni brati ni uisati. Pač žalostne razmere še! — Število vseh hiš v Ljubljani znaša 1596; 79 poslopij je takih, v kterih se ne stanuje. Stanujočih strank pa ie 6904 Prvi okraj ima 173 hiš in 742 strank; drugi okraj 245 hiš in 1316 strank ; tretji okraj 502 hiš in 2200 strank; četrti okraj 348 hiš in 1748 strank, predkraji 211 hiš in 356 strank; Vodmat pa 117 hiš in 542 strank. — Štele so se tudi domače koristne živali in je bilo 31. decembra 1900 v Ljubljani 969 konjev in kobil, 970 goved (726 krav),
2	oBla, 24 koz, 8 ovc, 549 svinj, 207 bučeinib panjev, 4919 kokoši, 55 gosi, 106 rac iu 710 komadov drug^-perutuine.
* * *
V Ameriko se je iz Ljubljanskega južnega kolodvora odpeljalo dne 15. febr. po noči ob 12. uri 205 osob, večinoma moških z Dolenjskega in
Notranjskega.
• *
*
Premog so zasledili, v Rovtah uad Logacom v bližni župue cerkve KonBorcij, ki bo pričel z nadaljnim
izkopavanjem, se je že osnoval. *
* *
Požar je uničil v Kazljah 6 gospodarskih poslopij. Ker je bila burja, se je ogenj čudovito hitro razširil. Pogorelci so zavarovani, in dobe razun on^ga, ki je zaoBtal s plačilom zavarovalnine, odškodnino.
* * *
Tržaška posojilnica in hranilnica
je imela v prvih 6 tednih letošnjega leta že en milijon kron prometa. Tako lepo napreduje ta zavod v korist tržaških Slovencev.
* *
*
Koroške novice. Umrl je v Veli-kovcu notar Josip Rainer. — Pri telovadbi ponesrečil Be je v Celovcu nek korporal 17. pešpolka. Vojak je vsled poškodb umrl. — Vsled opeklin je umrl v celovški bolnici nek siromak. Grel se je ob peči in se smrtno nevarno opekel. Zanimivo je, daje siromak trdil, da nič ne čuti opekline, iu bi se bil še dalje pritiskal k peči, da ga niso drugi odstranili.
•
• »
Musolino si kupuje konjak. Nea-poljski listi pripovedujejo tale dogodek : Bandit Musolino je prišel pred kratkim v mestece Dosciano-va, kjer ga pozna večina prebivalstva. Sel je v kavarno, kjer je čital časopis poročnik orožniškega oddelka, kije lovil Musoliua. Bandit je poročnika pozdravil in si pri ka-varnarju, ki je Musolina dobro poznal, kupil steklenico konjaka ter mirno odšel. Šele čez eao uro je izv* del poročnik, fedj je bil mož, ki ga je pozdravil v kavarni. Seveda je bil takrat Musolino že na varnem. Značilno za prebivalce dotičnega mesta je, da ni hotel nihče izdati bandita, da bi bil lah ko zaslužil razpisanih 30 tisoč frankov.
*
Oklufntala je Robertsa. Ko ^
Angleži zasedli železnico mrd Hei-delbergom in Standertonom, je odredil lord Roberts, da je požgati vse barske bližnje hiše in vasi. Tako se je tudi zgodilo. Neka burska žena je imela v svoji hiši dragocenosti, sa ktere ji je bilo silno žal, sato je prosila Robertsa naj ji do-
voli, da iznese Bvoje stvari na varno. General ji je to-ovolil. Ko pa je prinesla žena prvikrat nekaj stvaii, je prihitel Reberts ter ji prepovedal nositi dragocenosti iz goreče hiše. Pogumna Burkinja je stala nekaj hipov strmeča pred Angležem, potem so se ji oči zasvetile besno, in kakor mačka je planila na Robertsa ter ga oklofutala, da bi bil skoraj padel. General je bil slučajno ka-valir ter se ni hot« 1 maščevat', n?go je samo ukazal vojakom, naj vse ženine rešene stvari pomečejo na ogenj. Šaripaje z zobmi je morala gledati Burkinja, kako gori njena posest, a imela je vsaj tolažbo, d8 je oklofutala Robetsa.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo Bedai z^ 820.55 100 kron avstr. veljave, pri dejati je še 20centov za poštnine ker mora biti denarna pošiljate* registrirana.
SLOVENCI IN HRVATJE
na Calumetu, Mich., in okolici.
Wm. A. Bateman je Vam znan. zatoraj Vas vljudno prosim in opozarjam da ne pozabite dne 30. marca t. I , ker Vam je znano, da bode Bprazujeuo mesto skvajerja. Prosim Vas, da se imenovani dan udeležite zborovanja m oddaste svoje glasove, da bodem imenovan za tiket. Ako Vi ne bodete na me pozabili, tudi jaz na Va» ne bodem in bodnm Vas za str pal po mogečo-sti v vsakej priliki.
Z spoštovanjem Vaš
Wm. A. Bateman, [13mc]	attorney.
KJE JE?
John Korelc, doma iz Gorenje vasi štev. 2, občina Mokronog na Dolenjskem, pred 15 leti je prišel v Ameriko, ter po/.neje. bival nekje v Warble, Pa. /.a njegov naslov bi rad zvedel njegov sin John Korelc, ki je sedaj prišel iz stare domovine, zato prosi rojake, ako kaj o njem vedo, da bi mu blagovolile naznaniti: John Korelc, P. O Box 37, Cone-maugh, Pa.	[l6mc]
Kjeje?
Franc Junc, dorna i/. St. Petra pri Novem Mestu, star Je kakih 40 let in bil pred dvemi i leti v Clevelandu, Ohio. Pri meni se je pre- ! več po francoski poslovil, zato prosim rojake, I da bi mi naznanili njegov naslov: Payl Oblak, i 2014 Lorain St., Cleveland, Ohio. [9ruc] j
Rojaki pozor!
V Denver ju in Pueblo, Colo., sem prišel na sled nekemu poljskemu Židu, kteri prodaja ure, in kj-^r najde naše rojake jih takoj vpraša, ako poznajo Stonicha, kar mu seveda potrdijo. Prefrigan-c pa prične sladko govoriti in lagati, da on za Stonicha prodaja, da je nevarno zbolel in ga letos ne bode v Colorado kaKor po navadi vsako leto, in da naj od njeea kupijo pofcrebLe stvari. Na ta način je nektere rojake osleparil s Blabimi urami in jih prodal za dobre, na ta način zlorabi moje dobro ime in laglje ljudi vara s slabim blagom. Zato opozo-rujem rojake na t^ga ptička in naj se ga varujejo, ako jim bode poskušal za dobre novce uriniti slabo nlago. S poštovanjem
*mc Jacob Stonich,
89 E. Madison St., Chicago, 111.
Naznanilo.
Slovencem in Hrvatom priporočam moj
saloojv
iu Boardinghouse. Prodajal Modern vedno sveže pivo, dobro vino in žganje, fine smotke ter skrbel za okusno jed. Za obilen ohiBk se priporočam s spoštovanjem
ANTON SMITH,
FRONT RET. SALOON, EAST HELENA, MONT.
NAZNANILO.
Društvo sv. I etra in Pavla, spadajoče k Jugoslov- Kat. Jednoti, je znižalo vstopnino in se nudi sedaj rojakom prilika v pristop. Zato vabi Slovence v Pueblo, Colo., in bližnji okolici, da mnogoštevilno pristopijo, kei vsakdo ve kako dobro pride podpora v bo lezni, po smrti pa vdovi, otrokom, ali drugim dedičem. Rojaki, pristopite preje ko mogoče! [ljun] anton Prijatelj, tajnik.
1207 S. Santa Fe Aye , Pueblo, Colo.
ALOJZIJ VIRANT,
Cor. Tenth Ave., and Globe Street, LORAIN, OHIO,
priporoča Slovencem in Hrvatom
svojo

ostiliio
Kje je ?
MIHAEL Kabjan, pred tremi leti je bival na Ely, Minn.; on ima mojo sestro za ženo in bi rad zvedel kako se kaj imata. Njinu naslov bi rad zvedel: Louis Gregorčič, P. O. Box 271, Kock Springs, Wyo.	fi3mc]
Kje je?
Jože Račič, doma iz Viher štev. 1, Leskov-ške fare pri Krškem. Njegova sestra je postala vdova in ga že dve leti ni videla, ker se pa odpravlja y staro domovino, bi rada zvedela za njegovo bivanje prej ko mogoče: Maria Bogolin, Box 465, La Salle, 111. [izmc]
Naznanilo.
Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo
prodajalnico,
v kterej prodaiam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mize, stole, peči m vsakovrstno že-
leznino. Dalje oskrl u|Hm tudi
pogre"be
in odredim vse potrebno za nje. preskrbim krste in kar spada v t< stroko. Govori se tudi s i oven ski in nemški. S spoštovanjem
IVI. E. GLEASON7
ELY. MINN.
Lepa prilika.
V ČRNOMLJU je na prodaj iz proste roke
hiša ste194.
Ta hiša je skoraj novo zidana in komaj 8 let stara, ima dve prostorne sobe, je pripravna za gostilno, trgovino ali kako obrtnijo. Pod hišo je obokan kevder, dalje prostorna kuhinja: ledenica za sto voz ledu Hiša je zidana in z opeko krita, tik nje je izvrstna voda in prostorni vrt in v bližini cerkve pri sv. Duhu. Več o tej j roda j i pove: Upravništvo ,,Glas Naroda".
v kterej toči izvrstno Pabst Milwaukee pivo, kakor tudi dobra vina in whiskey indobre smodke.
Rojak naj rojaka obišče.
Slovenske knjige.
V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, 3e priporočam cenjenim rojakom za. daljna naroročila. Cenik pošljem poštnine prosto.
Dalje prodain.m tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli aaprej poslati, male zneske se lahko pošlje v poštnih znamkah.
MATH. P0G0RELC,
920 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Josip Losar v East Helena, Mont
priporoča Bvoje
grpcerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SM0D7.E in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO Vse prodajam do nainižii ceni
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON,
564 Centre Aye., Chicago, III.,
V kterem vedno točim Bveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tndi na debelo
avstrijske virzinke
po nizkej ceni. S poštovanjem
Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111.


Jacob Stonich
89 K. Madison St., Chicago, 111.
^lika predstavlja uro za gospode (16 Size) _ dvojim ]>okrovom (Bosscase) in so Ysakomn najltoljsi pokrovi se zlatem pretegneni j
(Goldfield) in ja- .cim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s
7 kamni $15, 15 kamni $18.
Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro ure za male denarje.
7a obile naročbe se priporočam z vsem spoštovanjem,
Jacob Stonich,
89 E. Madison St., Chicago, 111.

- ■■	- v ------- .* . K • *'
Xj±s"fc©3si_
Za kruhom.
(Povest iz sicilskega vaškega življenja.)
Spisal Giovanni Verga.
(Dalje.)
„VeBelite se deca, veselite — saj vam ne zamerim T4
Nekoč ju je Don Veneraudo iz-nenadil, ko sta si na popisani način preganjala dolgi čas ter ju je karal, da v svojej hiši ne mara uikacega ljubavuega razmerja, drugače bode oba zapodil iz službe. Kadar je pa slučajno dekle našel eamo v kuhinji, jo je vpduo pogladil po licu.
,,Ne, ne,4' - brauila se je Lucia — „tega ne maram, če ne, vzamem svoje stvari in odidem domov."
,,Od njega se pa pustiš pogladiti, od njega 1 Samo od mene ne, od gospodarja. Ti nisi pametna 1 Ali ne veš tega, da ti lahko podarim prstane, zlate uhane, in da ti lahko do dote pripomorem, ako hočem?'1
In thb, v to bi in lahk mogel, to
v to bi jnj lahko prip< ec^lo sam Brasi potrdil
izda tolike e, in njego-obleko ba< daeiravui. or muniia
a ni
'eii Kf i, ii .jev.-

m žh Eama hči moje matere ;o dekle, da j* )dgovorila mu
kajti gospodar lahko denarja, kolikor !e ho va žena nosi svileno kakor jjosp* v Pa!erm< je suha in stara, ka Zaradi t»-ga je pa prihajal c >sp >d*r v kuMnju in s.) do1 rika' dekl tu. Prišel je pa tudi, da vidi kolike drv sta požirla in k i i ko im en porabila, k*jt disiravio j" bil b gnt. je vendar d bro ved 1. kako težke je prielu? ti d-nar; -->d t ga s, j. pa tudi po c^le dneve prepiral p •vojo ženo, ktera je z ideje odkar je p «t odkar ni zaiuog:a »iin g i duha več prenašat ,.Sv jo doto bi b' preskrbela, ka mi ra ostati pošten tako kedo poroči!4' je Lucia.	4
,. Le bodi tako evojeglavna,4' de jal je gospodar, ,,v.ie a bodeš kako krasoa bode dotal Potem se bod^ javilo vse polno enubačev, ki bodo zahtevali tvojo poštenost!44
Kadar so bili makeroni preveč huhani, ali pa jaica premalo ocvrta, j^l je Veneraudo psovati Lucijo, seveda to samo v prisotnosti svoje žene. Jel se je po prsih tolči in vpiti: ,,Aii misliš, da bodemo mi jedli kak.»r prašiči? Č mu pa imam dva služabnika, in vama plačujem? Še enkrat mi kaj tacega napravita, potem vama vržem krožnike v glavo l44
Gospa, Bog je blagoslovi, ki za radi soBudov ni hotela, da mož vedno knči, zapodila je dekle v kuhinjo in pri tem psovala:
„Glej, da se mi spraviš izpred oči, ničvredua, malomarna osoba !"
Lucia je odšla v kot kraj tgnjišča in jokata. Brasi z lopovskim obra-lom jo je tolažil:
„Saj ni nič hudega! Naj kričita! Nam ni treba vsega poslušati kar gospoda veli. Jajca so bila prismojena, ali pa malo ocvrta? Prav tako! Jaz nembrem jajca cvrti in drva sekati ob iBtem času! Jaz naj kuham in zajedno opravljam hlapčevska dela na dvorišču, dočim hočeta biti ona dva postr* žena kakor kralja! Menda se več ne spominjata onih časov, ko je on jedel čebulo iu kruh pod oljkami in ko je ona žito plela?44
Dekla in kuhar sta si pripovedovala o njuni osodi. Njuai stariši, ali niao bili nekoč bogat^ji nego je njihov gospodar? Brasijev oče je bil celo kolar! Krivdo, da tudi on ni postal kolar je edino le njemu pripisati, kajti njega ju veselila edino le kupčija po sejmih. Tako je v svojej mladosti vstopil v službo pri nekem trgovcu, kjer se je naučil tudi kuhati in živino snažiti.
Lucia je vedno pripovedovala o Bvojej nesreči: o svojem očetu, o resreči z živino, o rudeči, o slabih letinah — ona dva — namreč Lucia in Brasi sta bila baš jeden za druzega vstvarjena
„Oua stvar o tvojem bratu in rudeči?44 odgovoril je Brasi, „hvala
lepa!44____ Toda on jo ni hotel ža-
liti — saj ga prav nič ne briga, ako je ona dekle kmečkih starišev. V ostalem pa ni bil Brasi ponosen, kajti oba sta bila revna, tako revna kakor cerkvena miš.
rada Brasija, ki je vedno bil pri njej. Dala mu je vedno najbolja jedila, vino, sekala mu je drva na dvorišfiu, dočim jo je zopet on naučil cvreti jajca in makerone o pravem času odstaviti od ognja. Predno ko je pričela jeBti makarone, seje prekrižala, Brasi jej je vedno dejal: „A!i res nisi še nikoli imela boljših časov?44
On je bil namreč vedno nezadovoljen in je vsako stvar grajal: za njega je bilo življenje pasje življenja, — samo tri pičle ur ce ima vsfiki dau časa, da obišče gostilno; Lucia mu je žalostno odgovorila: ,,Toda čemu moraš obiskovati g stilne? Pusti gostilne, to ni i.a tebe."
,,Yidi se, da si ti med kmati dorasla! Vi mislite, da je v gostilni ri-;;. Jaz sem doma s trgovci občeval. draga moja, jaz nisem kmet.44 ,.Jaz ti le Bamo dobro želim, tam zapraviš tvoj denar, naposled Be !j d š še s kom stepel."
Br-ip:ja so nj ne besede vspod-■ die in dobil je veselje še nadalje dražiti Lucijo:
,,To je brez pomena!44 ,.T da ne za mene, jaz ti želim je dobro !44
„Ah ti, teb> gotovo ni d">!gočas-. ), <V ves dan doma sediš?44
; ja: zahvalim Bog«?, da mi • k ia - i in le ž-lim, da bi se ■ m tak g d 1 > kakor meni.44 S 1 la • s tli h in napolnjevala 'nice z v i m. Tudi Brasi jo - 1 » k \ di' j' sveti!. Klet je v ' b: * inna. Bila sta sa-B : i • • bjel in poljubil r	-ar r-vica jela jo-
bež-,ti.
k li nihč ■ ni polju-Brasi Lucijo. „Aii
JOHN GOLOB
203 Bridge Street, v Joiietu, lil.,
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer:
2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............SIS do 40;
cena 3 glasnim........S25 do 80;
cena 4 glasnim.... od $55 do $ 100; cena 5 glasnim.. ..od $8U do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp4' ali „fiat": f, e, d, c, a, h, kakor Bi kdo želi:
Nova spričevala.
Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepa zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo.
Box 113, Walkerville, Mont., Peter S pehar.
Dragi prijatelji — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo Jez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moram-, ceniti.
Leadville, Colo., A. Kri/.man.
Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane.
Bienville, La., Jakob Škrbic.
Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen i njimi in da se mi glasovi prav d	Oested Butte, Colo., M. Sodja.
Svoji k svojim!
Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj
ssfcloozrtL,
v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke.
Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem
Martin Verzuh,
Crested Butte, Colo.
Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin
saloon,
v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje se lahko na nasobrnevsak rojak v bližini gle-d6 pošiljanja denarjev v staro domovino in glede parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v NewYorku, lahko vsakemu cen' in točno postreževa.
Za obilen obisk se priporočata: Dalapicoia in Fr. Keržišnik,
Rock Springs, Wyo.
PAIL SCHNELLER.
Notary Public
yCalumetu, - - Mich.,
naznanja, da je pričel poslovauje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini.
Pisarna: 521 Pine Street.

IZVRSTNE SKOBKE!
Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) .$20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov.
DobiUsopri meni tudi fine smodke od $14 do 840 tisoč.
Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča:
F. A. DUSHEK,
Office: 1323 2nd Ave., New York
Gompapie Generale Transstlantique.
Francoska (larciirsdiia družba.
-
Na
mu

% V V
T1


DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-ŠVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
poštni farni :: :-o:
na dva vijaka..................
2 000 ton,
i2.0ix} ,,
konjskih moči.
m
ma, Lucijo, kati in „AU
m
te še n vprešal j ne ljubiš?"
..Seveda te ljubim."
.,'Toraj \ nd.tr! in od keda;? Za-xpj mi že >r jo nisi tega povedala?"
..Od takrat, ko sva govorila, do sv: bašj^d* zadruzegavstvarjena."
,,Ah da,'* dejal je Brasi: „Pojdi-va gori, da nas gospodar tu ne vidi."
(Dalje prihodnjič.)
Vina na prodaj.
Dobra črna vina po 40 do 55 ct. j galona s posodo vred. , Dobra bela vina po 55 do 65 ct. i galona s posodo vred.
Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z
vsakim naročilom naj se mi blago-, ■ -	"	omnj
volijo poslati novci ali Money ^ h i s k e y kakor tudi fine s m o d
Order. S spoštovanjem :	k e' vse P° 11,ZK1 CP,n- K ob,luemu
Nik. Radovich,
702 VermontSt.,San Francisco,Cal
Siovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj
St. Nicholas Hotel
Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn.
Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno Btanovanje in hra-
n a, dalje Bveže pivo, vino in
25 j xx)
i 2. uoo
1 ').OC-~>
qoio
,,I.a Iv<»rraine" ,,La Saviiie", ,, La TiHiraintr' ..i/Ai|uii.iir. •• ,,l.a Brttagne*
,,La Campagne* ............................... > j> ,,	,, ,,
.,1-a tlascngne*' ...................................."	'	»
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10.
uri dopoludne.	^
Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 N<. rth Rivor, ob T'Lorton Street;
La Champagne L'Aquitaine La GaBcogne
14. marca lflOl. 21. marca 1901. 28. mnrca 1901.
T>a Bretagne La ChampRgne La Lorraine
4. aprila 1901.1 11. aprila 1901. 18. fcprila 1901.
obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem
BLAŽ. TURK.
Sinešnice.
G r n z n e sanje. A.: ,.Kaj pa ti je, da tako slabo izgledaš?" — B.: „Veš, danes se mi je sanjalo, d i Rem kapitan, vozil sem med ne-številnimi skalami in vsaka skala je š ila. — sodni sluga."
M n lomestno. Domačin .,Kak se vam dopada našrt mesto? — Tuj c: „Krasno meBto, eamo premirno. Jaz menim, da po osmi uri ni varno iti na ulico." — Do mačin: ,,Nikake nevarnosti, ro parji tudi že ob 8. uri spe."
Razdelitev zapuščine. A- : ,,Slišal s = m, da je tvoj stric ■ r^z oporoke umrl. Kedo pa bede dt-doval nj govo premož^uje?" — B.: ,,Bodi brez skrbi, sodni sluge so zapuščino še za časa njegovega življenja razdelili."
Pretiranja. A.: „Nedavno j^ moj tovariš premrazil in zeblo . a je tako, da je kljub toplej sobi in kljub temu, da je njegova postelj stala poleg peči — zmrznil!' — B.: ,,To ni nič! Moj prijatelj, ki je im^l mrzlico, se je kljub te mu, da je ležal na ledu, tako potil da je v svojem potu'— vtonil!"
Dovolj. A: ,,Moja bodoča soproga mora biti sicer tudi lepa toda pr d vsem mora biti pamet nu." — B. : ,,To ni dobro, moja žeua pa mora biti samo lepa, — pa meteu s^m jaz dovolj 1"
Ali si gluh?
Vsak kdor je gluh ali slabo sliši se sedaj laliko ozdravi 2 našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje vušesih takoj preneha. Popiši tvojo bolezen. Preiskava in 50vet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški.
..-',»• I
- .. s .b - .. y » . y 1» i>* i' • • a i; » ^ J
SVOJI K
SVOJ
. - .k - .i = »i i! ti - .4>v
m
m
i
I?
m
28
J. GLOBO KAPI, M. F. CO.
ELY, MIN.
priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo
TEG-O T7" X O.
Pri njem je dobiti:
OBLEKA ZA M0/KE, ŽENSKE IX DECA; UAZN0VRSTX0 OBUVALO:
PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI;
HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA.
Vedno sveže
G-KOCEEITE.
Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra, naročila naj se pošiljajo na Box 371.
Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Vorku z g. Fr. Sakserjem.
Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila.	' S spoštovanjem J. GL0B0KAR, M. P. C0.

KNAUTH, NACKOD & KUEHNE
No. 11 William Street. Prodaja im pošilja »a vse dele »veta denaroe nakaznic*, ■enuce, i« dolžna pisna.
Isposlnje in isterjnje napnš^ine in dclgcTe.
Električni DIAMOND križ,
r	'	..... r
tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v druge države, kjer je dobil pripoznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu.
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
K HI J STAR /JAK
(prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
New Yorks v Antwerpen
voz, naravnost ,z pR1LEa£LpHifi v A„TWERPEN
prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki:
,,VADEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. .,3CTJTHV* Pv£' ( na dva vijaka, 8607100.
........—•	: : : Z?,™.
,.ESNSI1TGT0N", na dva vijaka, 8669 ton J ..NCOEELA* ......57' 2 ton.
Pri cenah za inedkruvje so vp >stete vse potrebščine, dobra hrana,
najboljša postrežba
Pot čez Antwerpen j'* jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Korosk.., 1'rimorje, Hrvatsko,
l>almacijci in druge dele Avstrije. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako sr i! opnludne od pomola št. 14, ob vznožju 1 tilton St. — Iz PHII-A IJ i J.I'H IJ I vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Št. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na :
Internationa! Navigation Company
73 Broadway, JTETW YORE. — Cor. Learbori & W - St., CHICAGO. 30 Montgomery St , SAN FRANCISCO. T : d & Fine St.. SI. L0UI8, ali ~a rjpn« zas^onr:-"1:«.
Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER.
Holland-America .uine
(HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in poŠto Zjedinjenih držav mea
New Yorkom in Rotterdamoni preko Boulogne-Sur-Mer.
Ta kri2 ozdravljaod rev-inatizma, neuralgije, bolezen križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otožnost, brezsenčnost, kap, božjast, slalm prebavanja, zgubljenje teka in bolezni zobov. Navodilo : Ysaki dan dajte križ v kozarec napolnjen z najboljšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte jesih z vodo v rrimeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na svilenem traku, okolu vratu »ako, da leži modra stran naravno • na koži na želodcu. Ta električni Diamond križ velja samo eden dolar ter se odpošlje v vsaki
	
mm 81	
wbs&xifatf&m f -	
kraj Zjed. držav. Jamčimo, da Vam l>ode tako koristil, kakor kterokoli električni pas, kteri velja 10 ali 2okrat večjo svoto. Vsaki f an vsake družine inoral bi imeti električni Diamond križec, ker ni boljšega in sigurnei-šega sredstva proti vsakovrstnim' boleznim. Tisoče . priporočil od Jjudi, kterirn je ta križ pomogel. oziroma jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar bodisi rr* Money Order ali v registriranem pismu za 1 križ ali S5 za 6 križev na ; The Electric Diamond Cross Co. Dep. 39, 306 Milwaukee Ave. Chicago
IDr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave.,	Chicago, I1L
Priporočila:
Vaš električni Diamond kri? me je ozdravel od revmatizma v glavi po 2 .tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. Jriporočam ga povsodi svojim prijateljem.
H. Miller, Pipestone, Minn.
Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je bolezen in krč v želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego li kdaj popreje.
El). Gallup, Fairbanks, la.
Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni Diamond križ jej je več pomogel, nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce.	J. Balle, Stuttgart, Ark.
Imel sem več let revmatizem ; po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram pri poznati, da ni'boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Powis, Milwaukee, Wiss.
POTST^A^ p^mHc 7. dvojnim vijakom,
.	12500 ton.
3TATE2?DAH, parnik z dvojnim vijakom,
10500 ton.
SOTTZTbCAlI, parr:k r -'vojnim vijaRum,
8300 ton.
Parniki: M&ASl^, SPAABHDAK 'd WEaESSDAE.
THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, -306 Milwaukee Ave., |
CHICAGO, ILLINOIS.
J®* Najcenejša vožnja do ali cd vseh krajev južne Avstrije. Kadi cene glej na poseb3j objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v
Trstu, št. 7 Prosta luka	Inomostu, 3 Rudolfstrasse
Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak 6<-trt»k in iz NEW YORKA vsako soboto ob 10 uri zjutraj.
Holland ameriška črta
^g Broadway. NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111.
I tAStopRik *« družbe iet'idi FR. SAft 1ER, 109 Greenwich St, New Y<H(e
\
2