Alojzij Košmerlj:
Dragi Marijini otroci!
Ali kaj prebirate moje besede o molitvi? tjpam, da jih. Še več upain o vas: da se-tucii po teii besedah ravnate. Marijini otroci morajo biti prijatelji molitve. Takole si mislim; Dobri otroci, ki eitajo *Angeieka«t molijo Čisto gotovo vsako jutro in vsak večer, in tudi pred jedjo in po jedi. In ne molijo samo zase. Molijo^ tudi za dobre starše, za dobrotoike, za prijatelje, z&fl aveto Cerkev, za. vse uboge Ijudi. Molijo tudi za ubogotfl duše v vicah. Frav o molitvi za verne duše v vicahfl vajn bom danes nekaj povedal,                                 ¦
Mesec Dovember je mesec vernih duš. Verne duše" v vicah so velike reve. Mi pa jim lahko z molitvijo veliko pomagamo.
Ko mislim na trpljenje ubogih duš v vicah, mi pTide v spomin agodba iz Mozegovega iivljenja.
Mozes, božji mož, je peljal Izraelce iz Egipta v obljubljeno deželo Kanaan. Pot je šla skozi Rdeče morje v puščavo. Na gori Sinai je dal Bog Izraelcem deset zapovedi. Bog je po ocetovsko skrbel za svoje Ijudstvo. Mozes pa je bil zvest božji služabnik. Pa so se Izraelci pregrešili, ker so godrnjali zoper dobrega Boga. In Bog jih je"kaznoval. Šlirideset let so morali hoditi po puŠČavi iii niso mogli v sveto deželo. Mozes je bil velik svetnik. Veliko je poirpel z Izraelci. Ve-liko je 2anje molil. Enkrat pa se je tudi on v mali stvari pregrešil. Premalo je zaupai v Boga v veliki stiski. Pa je Bog tudi njemu napovedal kazen: »Peljal boŠ moje ljudstvo do svete dežele, v deželo samo pa ne pojdes, ker si podvomil nad meuoj.« Bog je ueskončno svet in ne trpi greha. In noskonČno pravičen je, pa zato dobro plačuje iu liudo kaznaje.
Mozes je pripeljal Izraelce do dežele Kanaan. Šel je na visoko goro in je od tam gledal na deželo, vso lepo in rodovitno. Videl je visoke libanonske gore, po-kri*e z vecnim snegom; videl je prelepe rožne vrtove po dolioah: videl je viuograde, kjer je zorelo sladko grozdje, videl je oljke in palme, ki so tiho šumele v vetru. O, kako lepa je bila kanaanska dežela! Kako
34
md bi vstopil na njena cvetoča polja, ko je tu v pu-sčavi vse pusto in prazuo. Srce mu hrepeni z vso silo, roke steza proti sveti deželi, v očet se mu 2birajo eolze, >O Bog, daj da stopim t deželo svojega hrepe-nenja! Daj, da se v tej deželi počije moje teloU
Zastonj prosi Mozes. Na visoki gori mora umreti. Videl je sveto deželo, vanjo stopiti ne sme. Bog je pra-vičen in zvest. Kar rece, tudi izpolni.
Ubogi Mozes! Kako mu je bilo težko! Kako se nam      ¦ gmili.                                                                          I
Ali ni   podobno z vernimi   dusami?   Ko   človek      ¦ umrje. poleti duša k Bogu. Rada bi v rajsko domo-      I vino, kjer je samo veselje ia sama sreca. Pa ji Bog ne      M pusti. Še 30 madeži na njej. Mora se jih očistiti. Duša mora v vice. Sama je tam. Vsa nesrečua in žalostna, Okoli nje je tiha večnost. Bog pa je daleč, daleč... V pekočem ognju se duša ociščuje. Vsaka minuta je tako  stiašno  dolga...    Kdaj   se   bodo  odprla   vrata gtrašne ječe?   Kdaj bo smela   v   obljubljena   deželo nebes? Odgovora ni. In duše so vse bolne od silnega domotožja.
Zares, verne duše v vicah so velike reve. Komu se ue bi smilile? In če so tam v vicah celo nasi starsi« skrbni oče, dobra mati, Ijubljeni bratje in sestre, dragi prijatelji in dobrotuiki? Sami si ne morejo prav uift pomagati. Milo doni ujihova prošnja: »Usmilite se nas, usmilite se nas, vsaj vi, prijatelji nasi!«
Pornagajmo vernini duŠam v vicah z moliivijo! Motitev ima dolge roke, ki sežejo prav na drugi svet. Nuša raolitev tajša ubogim duŠam njih trpljeuje. Na5a jnolitev krajša njihove kazni. Naša molitev odpira vernim dusam nebesa.
Kadar motimo za uboge duše v vicah, je tako, kot bi jim brisali grenke solze, koi bi jim vlivali hladil-nega balzama na pekoče rane.
Dragi otroci! Lepo je, Če obiščemo grobove svojih rajnili in jih okrasimo s cvetjem in lučkami. Tudi vi boste za november tako naredili. že lepše in boljse pa jc, Če za uboge duše v vicah pobozno molimo. Molitve nas prosijo verne duše in molitev jim bomo v novem-bru po&iljali dan za dnem.
35
Vsak večer zToui^zdravamarijo in z malim zvon6-kom še za duše v vicah. Ne preslišimo zvonČkoTega glasu, ki t&ko milo kliČe. Če gremo mimo pokopališča, vselej se spomnimo vernih dus. Če srečamo pogreb, mislimo na verne duše. Ko gremo zvečer epat, bodi naša misel pri ubogih dušah v vicah, Vea november in vse življenje radi ponavljajrtio lepo molitev:
Gospod, daj jim večni pokoj — in večna luč naj  jim sveti.
Naj počivajo v miru,   — Amen.