Poštnina plačana v notovlnj.
WwaimenM Številka s <Ha
G LAS I L O O SVOBO D I L NE F RO N TE OKRA JA T R B O V>1 ‘J E,
lil.	TRBOVLJE, 12. januarja 1950	gtev. %
Moša Pijade šestdesetletnik
.. V«
.viosa PIJADE, član Politbiroja CK KPJ, je star 60 let. Njegovo življenje je tesno združeno z razvojem in borbami Komunistične partije Jugoslavije. Moša Pijade je že 30 let njen član in 30 let že dela v našem delavskem
gibanju. Njegova biografija ima bogato revolucionarno vsebino.
V' svoji mladosti je Moša Pijade študiral slikarstvo in postal je akademski slikar. Ze leta 1910. pa se je začel udejstvovati tudi kot novinar in revolucionarna gibanja med prvo svetovno vojno, zlasti pa Oktobrska revolucija, so tako vplivali nanj, da se je po vojni pridružil delavskemu gibanju. V začetku leta 1919. je v Beogradu izdajal in urejeval dnevnik »Slo-bodna reč«, ki je bil poleg komunističnega tiska najnaprednejši list v državi. Naslednje leto je delal že pri centralnem partijskem glasilu »Radničke novine« in postal tudi sekretar partijske organizacije »Dunav« v Beogradu. Tako se je v začetku svojega članstva v Partiji izkazal z veliko aktivnostjo. Ko je bilo Partiji z »ob-znano« in z »zakonom o zaščiti države« onemogočeno legalno delo in se je bilo treba boriti tudi proti oportunistom, ki so se vrinili v njeno vodstvo, je bil Moša Pijade v prvih vrstah borbe za načela marksizma-leni-nizma. V izvršilnem odboru Partije je bil že leta 1921. in naslednje leto je zastopal Partijo na II. konferenci balkanske komunistične federacije v Sofiji.
ver je postala Partija že konec leta 1921. ilegalna in ker ni bilo revolucionarnih razrednih sindikatov, se je Moša Pijade posvetil organiziranju takih sindikatov in urejeval je sindikalno gladilo »Organizovanl radnik«. Kot tednik je ustanovil spet »Slobodno reč«, ki je bila prav za prav glasilo Partije in kmalu prepovedana. Pred koncem leta 1922. je Moša Pijade sodeloval pri ustanovitvi Neodvisne delavske partije Jugoslavije in urejeval je dva njena lista, ki pa sta bila tudi kmalu zaplenjena. Potem je bila prepovedana tudi Neodvisna delavska partija in tako je KPJ izgubila važno po-zit;ijo za legalne oblike dela. Za ile-®alno delo so bili potrebni ljudje, pripravljeni na vsako osebno žrtev, in ®k človek je bil Moša Pijade. Orga-hiziral je ilegalno tiskarno centralne-
ga komiteja v Beogradu, ki je tiskala letake in glasilo »Komunist«. Ko so ilegalno tiskarno — meseca februarja 1925 odkrili, je bil Moša Pijade obsojen na 12 let robije. V kaznilnici v Sremski Mitroviči je bil leta 1934. obsojen še na dve leti zaradi borbe, ki so jo vodili komunisti v ječah. Tako je prebil Moša Pijade v kaznilnici v Sremski Mitroviči in I.epoglavi 14 let in mnogo je pripomogel, da so ječe postale kovačnice dobrih komunistov. V ječi je Moša Pijade prevedel ves Marxov »Kapital« in druga važna dela znanstvenega socializma. V kaznilnici v Lepoglavi se je seznanil s tovarišem Titom, ki je bil obsojen na 5 let.
Leta 1939., meseca aprila, je prišel iz ječe in v Beogradu je začel takoj delovati v vrstah Partije. Ze v začetku leta 1940. so ga zaprli in v koncentracijskem taborišču v Bileči je ostal nekaj mesecev. Februarja 1941 je bil spet zaprt in iz zapora je prišel dva dni pred fašističnim napadom na Jugoslavijo.
Med vojno se je posvetil nalogam, ki so mu bile poverjene od Partije in tovariša Tita. V Črni gori se je udeležil prve vstaije, pazneje pa je postal član Vrhovnega štaba in so je najbolj udejstvoval pri organiziranju ljudskih odborov In AVNOJ. Na drugem zasedanju v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika AVNOJ.
Po osvoboditvi obsega njegova vneta delavnost vsa področja našega življenja. Ne bo važnejšega vprašanja, ki ga rešuje naša Partija, da on o njem ne bi pisal in govoril. Na mirovni konferenci v Parizu ni branil
samo našo državo in ves demokratični svet pred reakcionarnimi silami, temveč tudi Bolgarijo in Albanijo. Na V. kongresu KPJ je imel referat o programu Partije in kongres ga je izvolil v novi centralni komite, ta pa v Politbiro. Ko so začeli revizionisti iz VKP(b) in informbirojskih držav napadati našo državo in našo Partijo, se je odločno postavil na branik svoje Partije in načel marksizma-leninizma. Njegova odločnost je izzvula bes tn-formbirojskih voditeljev in zdaj tudi njega, slavnega, v borbah preizkušenega revolucionarja, zmerjajo za »agenta imperializma«. Obrekovanje takega borca, kakršnih je malo v mednarodnem delavskem gibanju, še bolj potrjuje pravičnost stvari naše Partije in tudi to, da so njeni »kritiki« izgubili vsako zvezo z resnico ter z rnarksizmom-leninizmom.
Naša Partija in naši narodi visoko, cenijo vse, kar je tov. Moša Pijade storil za osvoboditev delavskega razreda, za neodvišnost naše domovine in za socializem. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ga je po predlogu predsednika zvezne vlade tov. Tita odlikoval z redom junaka socialističnega dela. Vsakega delavca naše socialistične domovine je razveselilo, da je tak požrtvovalen delavec in priljubljen človek, kakor je tovariš Moša Pijade, kot prvi dobil to visoko odlikovanje. Partija in narodi želijo tovarišu Moši Pijadu še dolgo življenje, da bi še dolgo delal za našo socialistično domovino, za boljše življenje naših delovnih ljudi in za zmago pravice, za katero se bori naša Partija v mednarodnem delavskem gibanju.
583 udarnikov Sn 13 novatoriev in rac analiza orle v
Delovni kolektiv rudnika Zagorje je tudi v letu 1949 častno izvršil svojo plansko nalogo, presegel je letni plan proizvodnje za 5,2 "/o. Ce pomislimo, daj je v rudniku skozi celo leto primanjkovalo delbvne sile, si bomo na jasnem, da je delovni kolektiv moral napeti vse sile, da je sproti izvševal dnevne in mesečne planske naloge.
Moral je z nedeljskim in prostovoljnim delom nadomestiti poleg izpada produkcije zaradi pomanjkanja delovne sile še produkcijo, ki je izpadla zaradi neupravičenih izostankov. Naslednje statistične številke bodo te napore najbolj pokazale.
Izpad produkcije zaradi neupravičenih izostankov je znašal v letu 1949. 4.700 ton. Ob nedeljah in praznikih so naši delavci in frontovci dali 22.372 ton premoga, ob delavnikih izven svojega rednega delovnega časa pa ca 9000 ton. Ce k temu prištejemo še produkcijo ob dnevih, ki niso bili planirani, dobdmo število 34.000 ton premoga, ki je produciran izven rednega planiranega delovnega časa. Poleg- tega pa moramo tudi upoštevati dejstvo, da precejšen odstotek delavstva ni izkoristil svojega letnega oddiha, ker se je ta zavedal, da je treba plan predčasno izpolniti. V tem se zrcali visoka politična zavest in požrtvovalnost naših rudarjev in fron-tovcev.
K izpolnitvi letnega plana so mnogo pripomogli naši udarniki, novatorji in
racionalizatorjt. V rudniku Zagorje štejemo ob koncu leta 1949. 583 udarnikov in 13 nov^torjev in racionaliza-torjev. V decembru 1949 je bilo proglašenih 154 udarnikov. Tekmovanje za visokci storilnost dela po Sirotano-vičevem načinu je zajelo tudi zagorski rudarski kolektiv. Brigade, ki so tekmovale po tem načinu so dosegle lepe uspehe. Vsakemu Zagorjanu, pa tudi drugim v zasavskih revirjih so znana imena brigad: Drnovškove, Čretnikove, Burkeijčeve; Stancarjeve, Lužarjeve itd., ki so se proslavile z uspehi v tekmovanju za visoko storilnost. Posledice teh spehov so povišane storitve v letu 1949. v primerjavi z letom 1948. Tako se je rudniška storitev povišala za 7.5 n/o, jamska za 4.8 , odkupna za 7,4 “/o, na pripravi v premogu za 5 %. Pri povišanju storitve se je posebno odlikoval obrat Kotredež, ki je povišal jamsko storitev za 5,3 o/of od-kopno za 11,5 % in storitev na pripravi v premogu za 8,7 %.
Uspehi doseženi v letu 1949. so nam garant, da bomo tudi v 1. 1950. častno izvršili svojo socialistično dolžnost in sproti izrvševali dnevne in mesečne planske naloge. Leto 1949. je bilo*tež-ko, borili smo se osamljeni za socialistične pozicije, nismo omagali, temveč smo še bolj prepričani o pravilni liniji naše Partije in njenega Centralnega komiteja s tovarišem Titom na čelu, ki nas vodijo po najkrajši poti v socializem.
Maj živi tov. Tito, voditelj narodov Jugoslavije v borbi za svobodo in izgraditev socializma!
Najboljša aktivistka AFŽ izvoljena v 10 KLO Izlake
V novi izvršni odbor KLO Izlake je bila izvoljena tudi tovarišica Zvonar Ivanka, ki je pred izvolitvijo uspešno vršila svoje posle kot aktivistka OF fn AF2, ter si s tem pridobila splošno zaupanje prebivalstva KI,O Izlake. Imenovana se za časa bivše Jugoslavije politično ni udejstvovala ter je ob prihodu okupatorja pomagala osvobodilnemu pokretu; aprila 1944 se je aktivno vključila v NOV, kjer -je sodelovala na terenu kot aktivistka vse do osvoboditve.
Zvonar Ivanka članica lO KLO Izlake
Po osvoboditvi je delala doma kot gospodinja in sprejela službo v Državnem zavarovalnem zavodu. Poleg svoje službe je vestno opravljala svoje delo na političnem polju ter se pokazala kot ena najboljših aktivistk AF2 v okraju Trbovlje.
Pri volitvah v KLO je tovarišica Ivanka izmed vseh volilnih enot za KLO Izlake najbolje organizirala politično predpripravo za volitve ter so se volitve v njeni volilni enoti, kjer je bila predsednica volilne komisije, zaključile že pred 9. uro dopoldan.
Tudi njej so volilci KLO Izlake zaupali glasove in je bila pri I. zasedanju KLO Izlake izvoljena v IO.
Ta tovarišica lahko služi za zgled vsem aktivistkam AF2 okraja Trbovlje in je njena izvolitev v oblastno funkcijo najlepša nagrada za njeno požrtvovalno delo, ki ga Izkazuje v bitki za izgradnjo socializma. Se več takih aktivistk in politično delo med ženami bi se razgibalo tako, kakor je potrebno in se potem ne bi mogel najtt nikdo, ki bi dejal, da žene niso sposobne za politično in gospodarsko delo.
Primer tovarišice Ivanke, kakor Se mnogih drugih, nam dokazuje, da so danes tudi žene poklicane, da sodelujejo pri izgradnji naše ljudske države In socialistične domovine.
V nedeljo na stadionu
SSD RUDARJA TRBOVLJE prijateljska nogometna tekma
SLAVIJ A : RUDAR
(Karlovac) (Trbovlje) s predtekmo. Vabljeni.
Proizvodna konferenca rudnika Trbovlje
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ odlikoval najboljše rudarje
Dne 5. t. m. popoldne se je vršila v rudniški restavraciji proizvodna konferenca rudnika Trbovlje, ki so se je udeležili funkcionarji sindikata in Partije, upravni organi ter tehnično in nadzorno osebje rudnika, udarniki, brigadirji, novatorji in ostali rudarji.
Konferenco je otvoril predsednik sindikalne podružnice tov. Zibret Filip, ki je pozdravil navzoče ter prebral dnevni red sestanka. Na dnevnem redu konference je bil med drugim dosega proizvodnega plana v tekočem mesecu, debata o brigadnem sistemu dela ter odlikovanje najboljših rudarjev.
Najprej je povzel besedo glavni inženir rudnika tov. Preželj. Dotaknil se je izvršitve operativnega plana v mesecu decembru. Hudnik Trbovlje je v minulem letu dosegel svoj osnovni proizvodni plan, ki ga je prekoračil za 9,6%, — ni pa mogel izvršiti v celoti povišanega operativnega plana v mesecu decembru. Vzrokov je bilo več. Da se ob pomanjkanju kvalificirane delovne sile doseže razmeroma visok operativni plan, je bilo odrejeno in sklenjeno, da bo rudnik obratoval v decembru vse nedelje. Odziv na nedeljsko delo pa ni bil zadovoljiv, zato se ob nedeljah ni mogla doseči pričakovana produkcija. Drug vzrok, da rudniku ni uspelo doseči povišanega plana, je bil ta, da se zaradi nedeljskega obratovanja niso zamogla izvršiti v polnem obsegu vsa potrebna jamska vzdrževalna ter ostala strojna remontna dela. Ta moment ni ostal brez vpliva na icuen potek vsakodnevne proizvodnje. Nadaljnji vzrok, ki je oviral dosego višje produkcije, je bilo pojavljajoče se pomanjkanje praznih vozičkov. Da je primanjkovalo praznih vozičkov za odvoz nakopanega premoga, je prip'i< vati vzrok, — kakor smo že zadnjič pisali — okoliščini, da terjajo Jorsirena odpiralna dela v jami rudnika Hrastnik znatno večje število vozičkov kot se jih potrebuje normalno, drug vzirk pomanjkanja vozičkov pa je, da se potrebuje na rudniku za prevoz najrazličnejšega materiala na zunanjih obratih razmeroma veliko vozičkov. Olajšanje tega stanja bo nastopilo, če se bodo vozički hitreje iz-piazn.evali. Prav tako se pojavlja v zadnji m času »ozko grlo« v separaciji sami. Absolutno potrebno bo, če hočemo, da bo imela jama zadostno število vozičkov za nakladanje in odvažanje nakopanega premoga, da se zvračanje vozičkov na separaciji pospeši.
Da se ob pomanjkanju delovne sile in ob slabi delovni disciplini, ki se zaznamuje prve dni tega meseca, izpolni v mesecu januarju razmeroma visok proizvodni plan, je bila na konferenci izrečena potreba, da obratuje rudnik ta mesec dve nedelji in to, da se dela v vseh treh izmenah, da se doseže ob njih po možnosti normalna vsakodnevna produkcija; ostali dve nedelji pa bi se uporabili za vzdrževanje jam ter izvršitev strojnih in drugih remontnih del.
Na konferenci je bilo govora o brigadnem sistemu dela. Z višjega službenega mesta se terja koncentracija pro-
izvodnje premoga v prvi delovni tretjini. Spričo posebnih prilik, v katerih se odvija na rudniku odkopavanje premoga — med te je šteti v glavnem visok hribinski pritisk v zasavskih premogovnikih — so iznesli posamezni rudarji na konferenci tehtne zadržke, ki onemogočajo oziroma ovirajo po-splošenje terjanega sistema dela v naših jamah. Ker se mora v zasavskih rudnikih v neštetih primerih odkopavati premog pod hudim hribinskim pritiskom, ki terja ojačeno tesarbo na delovišču, ni mogoče izkopati nadprsja in pedprsja v eni sami izmeni, marveč je to dele po mnenju, ki so ga izrekli rudarji na konferenci, izvedljivo v takih primerih le v dveh izmenah. Svoje mnenje so rudarji podkrepili še z okoliščino, da se na starih, iztrošenih stre-salnih agregatih pojavljajo defekti pogosteje kot bi se sicer, če bi rudnik razpolagal z novimi stroji. Take pogosteje nastopajoče okvare na starih agregatih onemogočajo oziroma ovirajo v mnogih primerih zaključitev dnevnega odkopnega napredka v eni delovni izmeni.
V tej zadevi bo treba še nadaljnjega študija s strani tehniškega vodstva rudnika. Iskati in najti bo treba sistem dela, ki bo najbolj ustrezal prilikam, v katerih se odvija pridobivanje premoga v zasavskih jamah.
Pomočnik direktorja tov. Irt je na konferenci naglašal nujno potrebo boljše delovne discipline. Dotaknil se je tudi varnosti dela v jami. Pri svojih obhodih, je opazil, zlasti v vzhodnem obratu pomanjkljivo tesarbo, ki ograža varnost rudarjev. Nujno je, da se v jami tesari tako, kot terjajo to rudarski predpisi.
Tov. Irt je opozoril kopače, naj nosijo, kadar to narekuje potreba, pri svojem delu zaščitna očala, usnjene kape in ostala zaščitna sredstva. Naglašal je, da zdravniki v prihodnje ne bodo mogli priznali nezgode pri delu kot obratne nezgode če se bo ugotovilo, da je vzrok nezgode iskati v tem, da ponesrečenec ni uporabljal zašč.itnih sredstev, ki so rudarjem na razpolago.
Sekretar rudniškega komiteja KP tov. Petrič je na konferenci naglašal potrebo boljše organizacije dela.
Vsak rudar naj opozarja svoje so-tovariše, ako opazi, da ni v rudniku nekaj v redu. Čuvati moramo nadalje, — je dejal tov. Petrič — delovno silo rudarjev, da se nam rudarji ne izstro-šijo fizično predčasno. Prizadevajmo si tudi, da pridržimo na rudniku frontne delavce. Ce jih bomo znali pridržati, nam bo to v korist, ker so se delu že privadili in ne bo nam treba učiti nove delavce. — Istega mnenja je tudi predsednik OSS Trbovlj'e tov. Kreže. Glede potrebe ženske kopalnice na separaciji, o kateri je govoril tov. Kreže, je pripomniti, da je njena gradnja odvisna od odobritve zanjo potrebnega kredita, kar sodi v pristojnost ministrstva rudarstva FLRJ. Tov. Kreže je na konferenci omenil, da je moral na merodajnih mestih poslušati očitke, da se za vzdrževanje in tesarska dela v jami uporabljajo prestari delavci in da se
morajo pri teh delih zaposlovati mlajši, vseh del sposobni ljudje.
Pred zaključkom konference je pomočnik direktorja tov. Irt obvestil navzoče, da je Prezidij ljudske skupščine FLRJ odlikoval naše najboljše rudarje
in izrekel odlikovancem v imenu uprave rudnika prisrčne čestitke. Odliko- j vani so bili:
Tov. Zagorišek Anton z redom dela I. stopnje in z redom zaslug za narod III. stopnje; z redom dela III. stopnje so bili odlikovani: tov. Erjavec Franc, Ltcar Miha, Podlesnik Franc, Skrinar Franc, Tomažič Martin, Molan Ernest, Skrinar Mirko, Borštnar Jože, Klemen Jože in Železnik Slavko; s kolajno dela pa so bili odlikovani tov. Planko Franc. Vrhkar Ivan in Magister Franc.
Sestava novih vol lirh imenikov
važna politična naloga
Naša država stoji pred volitvami poslancev Ljudske skupščine FLRJ. Po ustavi se morajo te volitve vršiti v prvi polovici 1930. leta.
Da bi se volitve pravilno izvedle, Je potrebno že sedaj pristopiti* k pripravam, med katerimi Je najvažnejša ureditev votivnih Imenikov. Sedanji imeniki so še iz leta 1945. Od takrat do danes so mnogi državljani spremenili svoje mesto bivanja. Med tem časom si je tudi veliko število mladincev pridobilo votivno pravico. Vse te spremembe so vnesene v stare votivne spiske. Zaradi velikega števila sprememb Je zelo otežkočeno vodstvo teb spiskov, kar se Je pokazalo ob volitvah v krajevne ljudske odbore, ki so Diie letos, zakon v voiivnib imenikih predpisuje, da se morajo vsako peto leto votivni imeniki prepisati. V letu 1950. bo minilo pet let, odkar so bili sestavljeni sedanji. Komite za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti pri vladi FLRJ Je zato izdal odlok o reviziji in prepisa starih voiivnib spiskov. Na njegovi osnovi se Je v vseb ljudskih odborih začelo delo na urejevanju spiskov volivcev.
Ta naloga ni lahka. Gre za nekaj milijonov državljanov, ki Jih Je treba vnesti v nove volivne imenike. Kazen tega tudi ni do dneva volitev na razpolago preveč časa, tako da se mora to delo izvesti v relativno kratkem času.
Ko so sestavljali stare imenike, niso naši krajevni odbori imeli v tem dovolj izkušenj. To Je bilo takrat njihovo prvo delo in zato vsebujejo sedanji votivni spiski dokaj tehničnih pomanjkljivosti. Volivci so bili vpisani brez reda, abecedna razvrstitev ni bila vedno točna in pravilna. Težko je bilo narediti iz njib izvlečke. Zaradi tega Je glasovanje na volitvah potekalo zelo počasi in so ljudje po nepotrebnem čakali. Številni popravki, ki so morali biti vneseni zaradi nastalih izpre-memb v teku petih let, so samo še bolj otežkočali vodstvo imenikov.
Novi imeniki morajo biti zato tehnično mnogo bolje urejeni. Državljanom naše države morfl biti omogočeno, da se lahko v najkrajšem času prepričajo, ali so in kje so vpisani v vo-livni imenik. Biti morajo tudi tako sestavljeni, da Je možno takoj narediti iz njih izvlečke za posamezna volivna mesta z ozirom na stanovanje volivcev.
Napačno bi bilo razumeti urejevanje voiivnib spiskov kot samo tehnično opravilo. Reden vpis imen državljanov v spiske Je neobhoden pogoj, da se lahko neovirano poslužujejo pravice glasovanja.
Razen tega Je vprašanje pravilne izvedbe volitev, pri katerem imajo veliko vlogo pravilno sestavljeni votivni imeniki, vprašanje ugleda naše države, Je merilo, ki mora pokazati, koliko se Je organizacija našega aparata dvignila na višjo stopnjo. To delo Je danes toliko važnejše, ker se bodo vršile v o. litve v času najhujše kontrarevolucionarne gonje Informbiroja proti FLRJ, proti naši Partiji in njenemu vodstvu. Tudi z najmanjšo napako v sestavi teh imenikov se lahko okoristijo sovražniki naše države, ki bodo z vsemi sredstvi poizkušali zmanjšati pomen volitev.
Pripravljanje novih volivnih imenikov se Je pričelo že po vsej državi. Da bi se te priprave uspešno zaključile Je nujno potrebno, da pomagajo množične organizacije našemu državnemu aparatu. Ta pomoč Je posebno nujna v mestih, kjer Je dotok novih državljanov velik. Prav s sodelovanjem frontnih organizacij v reviziji in prepisovanju volivnih spiskov bo omogočeno, da se to veliko delo izvede pravočasno. Zaradi tega se morajo vodstva in člani osnovnih organizacij prepričati, ali je vsak državljan na njihovem ozemlju redno vpisan v volivni spisek. S svojo pomočjo pri sestavi novin votivnih spiskov bodo frontne organizacije tudi tokrat pokazale, da so krepka opora naši ljudski oblasti v reševanju mnogih važnih vprašanj.
Obvestilo
vsem naročnikom in čitateljem »Zasavskega udarnika«
»Zasavski udarnik« bo izhajal v letošnjem letu v širšem obsegu in to vsaka druga številka na 8 straneh. S tem se bodo povečali tudi stroški. Z ozirom na to bo ostala povišana naročnina: mesečno 12 din, tromesečno 36 din, polletno 72 din in celoletna naročnina 144 din. Posamezna številka na 4 straneh 2 din in na 8 straneh 3 din.
Hkrati se opozarjajo vsi dopisniki in naročniki oglasov, da morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje vsak ponedeljek do 12. ure in oglasi vsak torek do 12. ure v uredništvu. List bo izhajal v letošnjem letu vsak četrtek Vsi posamezni naročniki naj nakažejo vsaj polletno naročnino na upravo Rudnika rjavega premoga, »Zasavski udarnik«, tek. štev. 607-31017-3.
Uredništvo »Zasavskega udarnika«. I
Zmagovita Senturjeva brigada, ki je dosegla najvišft rezultat pri kopanja premoga v čast »Dneva JA« 25. XII. 1949: rudarji Zunk Ladislav, Koritnik Karel, Sontur Stane, Dornik Anton in Borštnar Hinko »o nakopali 110 ton premoga na kopača.
Zagorski frontovci so sprejeli plan dela za četrto leto Titove petletke
Zagorski frontovci so se pri sestavljanju plana dela za leto 1950 ozirali Predvsem na izkušnje iz preteklega l^ta. Plan za leto 1949 je bil v večini točk presežen, zlasti lepe rezultate 50 dosegli pri prostovoljnem delu. Plan prostovoljnega dela so prekoračili za 200,4%, kar je vsekakor lep uspeh. Plan pa ni bil dosežen na ideološkem Pojjl in kulturno prosvetnem delu. Za leto 1950 sestavljeni plan temelji predvsem na ideološki bazi.
Vzpostavljenih bo 15 študijskih krožkov, organiziranih 24 terenskih masovnih zborovanj in 4 masovna zborovanja mestnega odbora OF.
Tekom leta bo organiziranih 10 proslav ob važnih dnevih, v tečaj OF pa bo poslanih 14 članov.
46.700 prostovoljnih ur v letu 1950
Pod geslom »Vsak član OF prostovoljec pri raznih akcijah« je narejen plan prostovoljnega dela, ki zajema naslednje akcije:
Organizirala se bo redna delovna brigada, ki bo imela najmanj 40 članov OF. Pri izgradnji vodovoda Ribnik— Toplice 2500 ur, pri izgradnji fizkul-turnega stadiona na selu 6000 ur, pri delih na cesti v Slačniku 2000 ur. Za Potrebe ekonomij se bo oskrbela lastita delovna sila, za kar je planiranih
4000 prostovoljnih ur. Da se izboljšajo stanovanjske prilike v Zagorju, bodo frontovci v ta namen napravili 20.000 prostovoljnih ur. Pri ureditvi šole v Zagorju 800 ur, pri preureditvi gimnazije pa 1000 ur prostovoljnega dela. Poleg tega bodo frontovci sodelovali pri prestavi železniške proge z 2000 urami, pri dograditvi gasilnega doma z istim številom ur, pomoč PAZ 6000 ur in pri graditvi mosta čez Savo 400 prostovoljnih ur. V plan pa še ni zajeto delo pri realizaciji centralnega prosvetnega doma In pomoč rudarjem pri izvršitvi njihovih planskih nalog.
Organizacijsko delo V članstvo OB’ se bodo vključili vsi oni, ki imajo za to pogoje. Fronta bo nudila pomoč MLO pri raznih kontrolah; razrezih, odkupih in popisih. Pri socializaciji vasi so se obvezali odbori, in sicer terenski odbor Zagorje I, za Mlinše in Kolovrat, terenski odbor OF Zagorje II, za Cemšenik in Jesenovo, terenski odbor Toplice I., za St. Lam-bert in Izlake, terenski odbor Toplice II, za Trojane in St. Gotard, terenski odbor OF Selo pa za Kotredež In Ravensko vas. Članstvo za socialni fond se bo dvignilo za 40%, za 20% pa prispevki. Istotako članarina OF za 5%.
Povečalo se bo število naročnikov na dnevno časopisje in lokalni list za 3%, pridobil pa se je tudi za vsak teren stalni dopisnik za lokalni tisk.
Skupno z organizacijo AFZ se bo izvedel živilski in gospodinjski tečaj ter razstava. V letu 1950 se bodo odprle dečje jasli, njih ureditev pa bo izvršila organizacija AFZ. MO OF bo napravil vse potrebno, da se v. okviru razpoložljivih lokalov urede na vsakem terenu frontni kotički in primerno opremijo.
Kulturni plan je slabo sestavljen
Pri sestavi kulturnega plana manjka predvsem osnovno, t. J. kako bo fronta v Zagorju pristopila k delu, da se odpravi mrtvilo, ki vlada v Zagorju na torišču kulture in prosvete. V okviru Ljudske univerze se bo organiziralo 12 predavanj. Vršila se bo stalna agitacija za obisk večerne gimnazije, — v okviru fronte pa bo izvedenih 8 skupnih izletov. Plan pa ne predvideva, kako se bo pristopilo k poživljenju dramatike, pevskega zbora in kakšna pomoč se bo nudila godbi in ostalim panogam, ki zajemajo kulturno prosvetno delo. OF v Zagorju si je zadala velike naloge, ki jih bo tudi častno izvršila, kakor v preteklem letu.
Pionirji iz Obrenovca pišejo 12-kratnemu udarniku Kmetu
Pismo se glasi takole:
Dragi tovariš-
Vsak dan smo po časopisih in radiu *aslcdovali uspehe delovnih kolektivov Po rudnikih, tovarnah in kmetijskih obdelovalnih zadrugah. Brali smo, da ste tudi VI izpolnili svoj petletni plan. Zaradi tega smo na sestanku našega odreda sklenili, da Vam pišemo In polijemo čestitke k Vaši veliki zmagi.
Tudi mi pionirji po svojih močeh *odelujemo v bitki, ki Jo vodi naša žemlja; borimo se za čim boljšo oce-Bo in pomagamo starejšim, kjer je to najbolj potrebno.
Tudi ml se učimo, da se ljubezen
do domovine izkazuje z delom in ne z besedičenjem. Vaš primer nam o tem jasno priča — mi pa se bomo z vsemi močmi trudili, d abl delali le z večjo ljubeznijo za svojo domovino. Vi, kakor sto in sto drugih, ki prekoračujejo dosedanje norme, ste nam svetel vzor kako je treba ljubiti svojo zemljo. Delati v tem duhu se hočemo učiti tudi mi.
Želimo vam nadaljnjih uspehov v Vašem delu in Vas pozdravljamo s pionirskim pozdravom!
Za domovino g Titom naprej!
Za pionirski odred: Drgačevač Mihajlo s. r.
Kako so v Zagorju rešili problem
pomanjkanje delovne sile
V Zagorju je primanjkovalo delovne sile pri rudniku in pri podjetju »Zidar«. Obetala se je kriza. V odločilnem trenutku je priskočila na pomoč Osvobodilna fronta in organizacija AFZ, Kako so rešili ta problem, vam bomo v kratkem pojasnili.
AFZ organizacija je julija 1949 dala Pobudo, da se formira prostovoljna brigada žena za razna dela, ki jih terja Petletni plan. Organizirana je brigada »Tončke Čečeve«. Članice te brigade so si zadale obvezo, da bodo delale vsak teden najmanj 8 ur na najpotrebnejših delavnih mestih v Zagorju in okolici. Za komandirja je bila izvoljena 'Anžur Polda, žena, ki Je vključena v Vse masovne organizacij« In ki v teh
organizacijah tudi aktivno sodeluje. — Takoj v začetku je bilo vključeno v to organizacijo 32 žena. Njihovo število se je tekom leta povečalo na 115.
Opravljale so najrazličnejša dela: nakladale premog na deponiji premoga na rudniku, delale na cesti Mihe Marinka, na rudniški ekonomiji Dolsko, na okrajni opekami Zagorje, na gradnji novega vodovoda itd. Napravile so vsega skupaj 5.592 prostovoljnih ur. — Najboljša med njimi je bila komandant brigade Anžur Polda, ki Je napravila 253 prostovoljnih ur, potem Man-drijeva Frančiška 230 ur, Prašnikar Franca 190 ur, Bazelj Heda 190 ur (mimogrede omenjeno ima ta vdova za oskrbovati 5 mladoletnih otrok), Mah-
Skupina zagorskih rudarjev
kovič Ana 159 ur in Prašnikar Dora 150 ur. Vse te in ostale žene so poleg rednega dela v svojem gospodinjstvu tudi aktivno sodelovale v vseh množičnih organizacijah.
Po vzgledu brigad Tončke Ceč je bila septembra organizirana v Zagorju brigada »Katarine Premrlove«. Pri organiziranju se je posebno odlikovala tovarišica Blatnik Marta, ki je pridobila 40 tovarišic za prostovoljno delo na vodovodu. Komandant te brigade je tovarišica Povše Marija, znana aktivistka, ki je s svojim požrtvovalnim delom vzgled vsaki sodobni ženi. Brigada Katarine Premrlove Je v letu 1949 napravila 4.050 prostovoljnih ur na raznih delih. V brigado je bilo vključenih 120 žena. Največ prostovoljnih ur je napravila tovarišica Marti-novič Micka, namreč 333 ur, Vipotnik Alojzija 180 ur. Pred vsemi prednjači 74-letna Jana Flisek, ki je kljub svoji visoki starosti napravila 310 ur ter poleg tega še zelo aktivno sodelovala v vseh množičnih organizacijah.
Na pobudo fronte je 8. avgusta 1949 organizirana prostovoljna brigada »Silva Drame«. Brigada sestoji Iz moških in žensk, ki niso vključeni v industrijo. Vsak brigadir se je obvezal, da bo napravil najmanj 30 delavnikov po 8 ur. Brigada je v začethu štela 32 brigadirjev in brigadirk. Tekom leta je narasla na 148 frontovcev, ki so v letu 1949 napravili 28.249 ur. Delali so pri podjetju »Zidar«. Imeli so plačane ure. Nekateri člani te brigade so še preko obveze delali še dalj časa, tako n. pr. Južman Rudolf, ki je napravil nad obvezo 48 ur, nadalje Savšek Vera, ki je napravila namesto 240 ur 314 ur. Potem Globokar s 360 urami ter Skrabar Angela, ki je 54 ur preko obveze podarila socialnemu fondu.
Komandant brigade tov. Zupan Alojz je vzorno vodil brigado ter s pravilno organizacijo dela uspel, da je brigada presegla normo za 20 %, na nekaterih deloviščih celo za 45 %. S tem so člani brigade dali vzpodbudo stalnim delavcem »Zidarja«, da so začeli boljše delati, kajti doslej niso pre-
segali norm čez 15%. Ker pa niso hoteli zaostati za ženskami, so še bolj po-prijeli ■ in končni uspeh podjetja »Zidar« pri gradbenih delih v Zagorju se ima pripisati požrtvovalnemu delu brigade »Silva Drame«.
Ce sumiramo vse naštete storitve, borno videli, da so te tri brigade v letu 1949 dale 4.736 delavnikov po 8 ur, kar predstavlja znatno pomoč pri izvrševanju planskih nalog rudnika in podjetja »Zidar«, kakor tudi komunalnih planov našega KLO.
V	razgovoru z brigadirkami so te izrazile odločno voljo, da se bodo tudi v letu 1950 borile za izpolnjevanje planov,
Kakšen ne sme biti plan fronte
Tudi v trboveljskem okraju sprejemajo odbori OF svoje letne plane. Vi našem listu smo že pisali o dobrih planih, danes pa navajamo primer, kako ne sme izgledati plan. Plan OF, Močilno samo predvideva nekatere stvari, ne pove pa, kako se bo to izvršilo.
Plan se glasi: »Vaški odbor OF Močilno je predvidel in sklenil sledeče:
1.	moramo popraviti most preko So-pote, ker preti nevarnost za prevoz.
2.	potrebna nam je tudi elektrika, ker je potrošnja petroleja posebno velika v zimskih časih;
3.	za pota potrebujemo 20 komadov, premera 30 cm;
4.	nujno nam je potreben cement za vodnjake in popravilo hlevov, potrebnih nam je 150 vreč cementa in cevi 350 m, ki jih rabi 6 gospodarjev;
5.	dvajset gospodarjev rabi tudi cement za strešno opeko in za druge glavne potrošne gospodarske zadeve.«
V	planu pa ni besede, kako bodo povečali število članstva, kako bodo uredili pobiranje članarine, kako bodo organizirali študij, niti ne obsega kultur-no-prosvetnega dela, še manj pa, kako bodo širili tisk.
Da Je delovni plan OF Močilno tako pomanjkljiv, leži krivda nedvomno tudi na Okrajnem odboru OF, ki je tolmačil, kako naj se sestavljajo frontni plani.
Kmetijska delovna zadruga V Izlakah je izpolnila, in presegla svoj letni plan
Kmečka delovna zadruga Izlake je bila ustanovljena 10. julija 1949. V zadrugo je vstopilo 62 članov s 23 delovnimi močmi. Obdelovalne zemlje Ima 75 ha. Tekom leta je dosegla lepe uspehe, tako da ima že dobro ekonom-sko osnovo. — Zgradili so silos za kislo krmo in napravili zadružni hlev za vso molzno živino. Silos so zgradili s prostovoljnim delom, pri katerem so se vsi člani dobro izkazali. Plan oddaje žita so izvršili s 103 %, a pšenice s 138%, plan oddaje mleka s 100“/*, živinoreje 121 %. Posebno so se izkazali pri izvrševanju plana oddaje sadja, ki so ga izvršili z 270 %. P Um jesenske setve je izvršen 100 %.
Uvesti pa bo treba še brigadni način dela In tudi knjigovodstvo še ni v redu, kakor bi moralo biti. OZ KOZ m v tem oziru nudila dovoljne pomoči. Člani so željni študija, ki pa je sedaj nekoliko popustil.
Za uspehe v zadrugi ima največ zaslug predsednik Leon Prašnikar, ki se neutrudljivo bori za izboljšanje zadružnega dela in za dviganje življenjske ravni članov zadruge.
Nogometaši mariborskega Branika na delu v rudniku Trbovlje
Nogometaši mariborskega Branika so sklenili, da pomagajo trboveljskim rudarjem pri izvrševanju njihovih planskih nalog. V Trbovlje so prispeli že v nedeljo ter popoldne odigrali prijateljsko nogometno tekmo z Rudarjem. Tekma se je končala z zasluženo zmago domačega moštva z rezultatom 4:1. V ponedeljek 9. In v torek 10. januarja pa so se udeležili dela pri kopanju premoga na obratu Do-
berna - Neža. Nogometaši so dosegli pri delu lepe uspehe že prvi dan. Ta primer nam dokazuje, da so nogometaši Branika pravilno razumeli izpolnjevanja planskih nalog v rudarstvu, saj so kot prvo nogometno moštvo v Sloveniji pokazali, da je fizkulturno delo tesno povezano z Izpolnjevanjem planskih nalog. Ostala društva v Sloveniji sledite vzgledu mariborskih nogometašev.
OvganiMcifa Ufi je uspešno
ssaMfmSMes iveife pitmsko leto
Sodelovanje v ljudski oblasti
S svojim delom so žene aktivno pomagale pri delu ljudskih odborov; tako je pri volitvah v krajevne ljudske odbore sodelovalo pri volitvah 711 žena. Večje število je bilo tudi izvoljenih v nove ljudske odbore. Kot prvi kandidat je bilo izvoljenih 60 žena ter 98 namestnikov; od vseh novo izvoljenig odbornikov je 10,9% žena.
Na širši seji, ki so jo imele pred kratkim, so žene sklenile, da bodo pri sestavljanju planov za letošnje leto posvetile vso skrb ideološki vzgoji in zaščiti matere in otroka. Vse plane, ki jih bodo sprejele, hočejo tudi v celoti izvršiti.
(	Najmlajšim ni pr
Žene okraja Trbovlje so pregledale svoje delo v letu 1949 ter ugotovile, da so naloge, ki so si jih zadale v minulem letu, izvršile, vendar pa ne v celoti. Tako' se niso vršile redne seje, niso se povsod vzpostavili odbori AFZ, kot v Padežu, Sklepdrovcu in Bregu, čeprav je bilo to planirano. Tudi bralni krožki niso uspešno delali. Jasli, predvidene v Hrastniku, se niso ustanovile, prav tako tudi ne Dom igre in dela v Radečah. Slednjemu niso bile vzrok žene, temveč nerazumevanje lokalnih činiteljev do te velevažne ustanove. Tako so v letu 1949 postavile plan 40 odborov AFZ, vendar so ga v celoti izvedle le v 28 odborih.
Lepe uspehe pa so žene dosegle pri prostovoljnem delu, kjer so pri raznih delih opravile 42.687 prostovoljnih ur. Pri prostovoljnem delu je sodelovalo 28 aktivov. V mesečne frontne brigade pri gradbenem podjetju »ZIDAR« se je vključilo 172 žena za 4-urno delo. Organizirala se je tudi ženska brigada »Tončke Cečove« za obiranje hmelja, v katero se je vključilo 315 žena in deklet. Vaških in terenskih skupin za medsebojno pomoč je bilo organiziranih 6, ki so zajele 75 žena.
Ideološko politično drlo
Na tem torišču se niso dosegli zadovoljivi uspehi, — vendar je bilo v 14 bralnih krožkih zajetih 234 žena. V razne tečaje so poslale žene 8 tovarišic. Praktične tečaje je obiskalo 160 žena. Vso pozornost so posvetile žene vključevanju žena v industrijo, kamor se jih je vključilo 810. Žene so se vključile tudi v gozdarske akcije, 84 po številu, v katerih so imele članice AFZ ob prostem času politične ure.
£>d žena je bilo pri gozdarskimi akcijah 15 nagrajenih, 12 pa pohvaljenih s pismefiim priznanjem. Z ženami, ki so zaposlene v podjetjih, so imele 6 se-, Stankov, kjer so se tolmačile uredbe o zaščiti matere-delavke. Ugotovilo se je precej nedostatkov, pri čemer so žene naletele na velike težkoče zlasti v steklarni Hrastnik, kjer so imeli funkcionarji slab odnos do organizacije žena. Vsi brez izjeme so zavzemali stališče, da je važnejša okrepčevalnica, kot pa otroška restavracija, vzlic temu, da je v tem podjetju zaposlenih nad 54% žena.
0 zaščiti matere in otroka
JjMnogo skrbi in truda so žene vložile v ustanovitev otroških restavracij, ki so jih ustanovili 5, — nadalje šivalnico v Radečah, 3 otroška igrališča In eno sezonsko v Kotredežu. Sodelovale so pri organiziranju 5 šolskih mlečnih kuhinj in treh terenskih. V Tednu matere in otroka so priredile 5 otroških sejmov in eno pionirsko rajanje s srečolovofn. Na teh otroških sejmih je bilo zajetih preko 2000 otrok.
Žene so izvedle v okraju 38 akada-mij in 8 manjših proslav. Organizirale so centralno razstavo, kjer so prikazale dečje jasli, DID, ženska roč-
V domu igre in dela v Trbovljah, pri jutranji telovadbi
MLO Trbovlje je podal obračun svojega dela
V tretjem letu Titove petletke je mestni ljudski odbor izvršil precejšnje naloge pri razvoju lokalnega gospodarstva. Ta razvoj pa ni dosegel listo višino, kot bi bilo potrebno, ker ni bilo prave koordinacije dela med LO in upravami podjetij. Na zadnjem zasedanju MLO Trbovlje je bilo pregledano delo, ki je pokazalo sledeče rezultate:
Delo gospodarskih podjetij
Uspešno so delovala v preteklem letu gospodarska podjetja; tako. je čevljarstvo in krojaštvo proglasjlo 7 udarnikov in večje število nagrajencev. V letu 1949 je MLO ustanovil več podjetij, med temi Radiocenter, kar je za Trbovlje pridobitev. Na Tereziji so se adaptirali prostore, kjer bodo uredili moderno brivnico za to to naselje. Poleg tega so ustanovili tri gostinske poslovalnice in na novo uredili založno klet. Prav dobro je delovala tudi šiviljska poslovalnica, ki pa je Kila navezana izključno na Izvršitev dela, ki so ga prinesli potrošniki.
Veliko skrb je mestni ljudski odbor posvetil ustanovitvi otroških restavracij;. tako poslujejo danes že 4 mlečne in 3 otroške restavracije. Eno teh otroških restaitracij upravlja rudnik Trbovlje, ostali dve pa MLO Trbovlje.
Plan odkupov Je bil izvršen 100%
Plan odkupa belih žit je bil izvršen 100%, med tem ko plan odkupa krompirja ni bil izvršen v celoti, to pa zaradi tega, ker se je naredila napaka,
da so se prvotno računali tudi tisti, ki so pridelali krompir na svojih vrti-čihr Plan ni bil dosežen za 5000 kg. Plan odkupa živine je bil dosežen, ravno tako plan odkupa pitanih prašičev. Enako je bil tudi izvršen plan odkupa mleka. Slabše je bil izveden plan odkupa lesa, prav tako se ni izvršil v celoti plan odkupa volne. Sedem kilogramov, bi je moral oddati posestnik F. J., ki pa ni upošteval uredbe o odkupu.)
Naloge za leto 1930.
Za Novo leto si je novi MI,O zadal nalogo, da v prvi vrsti dogradi in da v porabo ljudskim množicam Društveni dom; izvršitev društvenega doma je nujno potrebna že glede na to, da se celotno kulturnoprosvetno življenje razvija v Delavskem domu, ki pa je za Trbovlje absolutno premajhen. ~ Nadalje se bo uredila glavna cesta, ki se je v letu 1949 popolnoma zanemarila.
Zgradilo se bo tudi več otroških igrišč, v katerih bodo imeli otroci prostor za razvedrilo. Predvidena je tudi ustanovitev pralnice in likalnice. To bi bil del nalog, ki si jih je zadal nov odbor za leto 1950, vendar bo treba najširšega sodelovanja vseh vo-lilcev in vseh ustanov in podjetij.
Ponosni smo, dn imamo Partijo, ki sc ne boji nobenih težav!
•	JAVNA ZAHVALA
Najlepše se zahvaljujem članom Zveze borcev, ki so organizirali postavitev in odkritje spominske plošče na Zeleni trati in na glasbenem domu v Zagorju, padlim talcem, borcem in aktivistom, med katerimi je bil tudi moj mož Pečar Feliks. Ravno tako se zahvaljujem zastopnikom množičnih organizacij za obilne vence in sodelovanje pri odkritju, vsemu občinstvu pa za obilno udeležbo pri tej proslavi.
Pečar Polda, Zagorje.
av nič dolgčas
na dela, ter dve razstavi v DID. Velika pridobitev za okraj so bile prve otroške j asli v Trbovljah, za kar gre zasluga, da so pričele delovati, v glavnem upravi rudnika Trbovglje, ki je pokazalo zato ustanovo polno razumevanje. Te jasli so ene najlepših v Sloveniji ter so pred kratkim dobile priznanje in nagrado od ministrstva za socialno zdravstvo pri vladi LRS.
JPumitrji trboveljskega © krajše st&pajj© fKegusma«
w Nov© leto 1930
Pionirska organizacija v trboveljskem okraju je v preteklem letu dosegla lepe uspehe pri svojem delu. Vodstva pionirskih štabov so polagala veliko pažnjo na učne uspehe v šolah, saj je bilo uvedenih v vseh šolah 1270 grafikonov, kar je v veliki meri pomagalo pri učenju. Za boljše spoznavanje učne snovi je bilo organiziranih v teku leta 1650 učnih krožkov. Kjer pa tudi to ni zadostovalo, so bili slabi učenci razdeljeni v trojke, kar je mnogo pripomoglo k učnemu uspehu. Za uspešno učenje je bilo med letom pohvaljenih in nagrajenih 630 pionirjev in pionirk. — Pionirski odredi so sodelovali tudi pri raznih proslavah ali pa so priredili samostojne kulturne prireditve. Sodelovali so na vseh proslav vah ter priredili 90 samostojnih prireditev. Na dramatskem polju je bilo ustanovljenih 25 dramatskih skupink od katerih jih pa sedaj deluje le še 15. Imajo tudi 26 pionirskih knjižnic s 2650 knjigami. Tako imajo pionirji v Hrastniku lutkovno gledališče, ustar novili pa so tudi folklorno skupino, ki šteje 25 pionirjev in pionirk. Folklorno skupino imajo tudi pionirji v Podkumu. V pevskih zborih, ki jih je 11, deluje 599 pionirjev. V 11 pionirskih odredih so urejene pionirske sobe, v katerih imajo pionirji tvoje krožke, kakor šahovske, leposlovne, glasbene. Tudi na fizkulturnem polju delujejo pionirji uspešno. V stalno telesno vzgojo se jih je vključilo 130. Pri jesenskem krosu je sodelovalo 1560 pionirjev in pionirk. Pri Titovi štafeti so imeli pionirji svojo progo, in to od Vrhovega do Radeč. Fizkulturne značke je prejelo 550 pionirjev. Imar jo pa tudi redno šolsko telovadbo, h kateri hodijo vsi. Tako so v Hrastniku in Zagorju pravilno razumeli vključitev pionirjev v telovadne -vrste ter ustanovili dve pionirski telovadni vrsti.
Dobro so sc izkazali pionirji pri raznih akcijah. Tako so nabrali 13.437 kilogramov kosti, 24.487 kg železa, 1087 kg krp in 7380 kg stekla. Poleg tega pa so nabrali čez 7000 kg raznih zelišč
Za obiranje hmelja v Savinjski dolini so ustanovili pionirsko brigado, ki je štela 100 pionirjev. Brigada se je vrnila iz akcije 3 krat udarna. Poleg naštetih podvigov so pionirji sodelovali pri raznih akcijah na terenu in opravili čez 16.000 prostovoljnih ur. Pridno so pionirji sodelovali pri pisanju in ureditvi stenčasov. Sodelovali so tudi pri tisku, saj so poslali čez 25 dopisov v časnike. Z delom, ki sd ga izvršili pionirji trboveljskega okraja v preteklem letu, so lahko zadovoljni in stopajo tako pogumno v če^ trto leto Titove petletke.
Pri upravi rudnika Trbovlje so izvolili nov odbor sindikalnega pododbora
Na občnem zboru sindikalnega pododbora uprave rudnika Tubovlje, ki se je vršil pretekli teden, so člani izvolili nov odbor. Po poročilu, ki ga je podal tajnik Sotlar in iz katerega je bilo razvidno, da delo pododbora ni bilo zadovoljivo v vsem pogledu, to pa največ iz razloga, ker se je stalno menjaval kader. Posamezni referenti so se neredno udeleževali sej upravnega odbora podružnice rudarjev. V teku leta so člani pododbora izvršili 868 prostovoljnih ur, za dosego plana rudnika pa je 10 tovarišev nakopalo 800 ton premoga. Kulturno prosvetno delo pododbora ni bilo zadvoljlvo. Po po litičnem referatu, ki go je prikazal tovariš Potočnik Miha, je sledila diskusija in volitev novega odbora. Članstvo si je zadalo v četrtem letu Titove petletke nove obveznosti. Vestno izpolnjevanje nalog, več koordinacije med upravo podjetja in sindikatom, redno’ se bodo vršili mesečni sindikalni sestanki. Na predlog tovariša Bulkovcai se je pododbor zavezal, da v letošnjem letu nakoplje za dosego plana 1000 tort premoga. Članice sindikata pa bodel izvršile 400 prostovoljnih tur
Vsem potrošrvkom zagotovljene preskrbe
V cilju, da so potrošniki obveščeni o vseh delitvah v naši trgovski mreži in da bi se odpravile nekatere nejasnosti, bo naš revirski časopis »Zasavski udarnik« prinašal razna pojasnila glede preskrbe in trgovine ' sploh. Na ta način bodo lahko sami potrošniki odpravljali neskladnost ter nepravilno delitev v nekaterih naših trgovskih poslovalnicah s strani prodajalcev, ki kljub pravočasni in pravilni poučenosti trgovskega osebja s strani nadrejenih organov mnogi nočejo izvrševati danih navodil tako, kot to zahteva interes nas vseh, ter da dospemo enkrat tja, kamor smo si začrtali z našim petletnim planom.
Neljube zapreke, ki jih naša država, ljudstvo in partija doživlja ob gonji informbiroja, naše ljudstvo sproti premaguje z novimi izumi, z večjo delovno storilnostjo itd. Ce še pogledamo častno doseganje in preseganje planov proizvodnje, se vprašamo ali trgovina izpolnjuje svoje planske naloge! Z gotovostjo lahko rečemo, da jih ne dosega v celoti. Opaziti je, da trgovske uprave, kakor poslovodje, prodajalci po naših trgovinah vse premalo gredo ramo ob rami z našim delovnim ljudstvom v tovarnah in rudnikih, ker vidimo, da še tisto blago, ki ga dobijo za potrošnike, nepravilno dele. Od strani mnogih trgovskih nameščencev je dokazano protekciona-štvo, rezerviranje blaga, osorno odgovarjanje strankam in sploh premalo je čuta odgovornosti do dela in ljudstva. Ravnanje z blagovnimi fondi ter z blagom v trgovini je sploh dokaj nesramno, kar nam dokazuje nedavni pregled trgovskih poslovalnic, kjer smo opazili večje nepravilnosti. V poslovalnici Rudarskega magazina št. 1 in Okrajnega magazina na pr. nečistočo ter pod pultom skrite razne predmete. V omenjeni poslovalnici Rudarskega magazina se je našlo več vrečic bele moke v teži 1 kg do 1.30 kg, kar pa mkdo ni vedel točno dokazati, zakaj je moka pod pultom, poslovodja in še drugi so se izgovarjali, da je to od strank, ki so pozabile omenjeno moko vzeti. Tako je podan dokaz malomarnega poslovanja v poslovalnici Okrajnega magazina v Radečah, kjer je skladišče bilo tako zanemarjeno, da je ležala raztresena jedilna sol po tleh, razne vreče hrane so ležale razmetane. Poslovodkinja se izgovarja, da ne more opravljati vse v redu, kar Pa ne drži, ker ima za pultom reci in Piši 6 delovnih moči. Nadalje njene izložbe izgledajo tako, kot da nima Slovenija več blaga, namreč noče se potruditi za urejevanje izložb, ker je imela od 4 izložb kar 3 prazne. Nadalje je bilo ugotovljeno, da trgovske uprave ne dostavijo vseh okrožnic Okrajnega ljudskega odbora v svoje poslovalnice. Tako na pr. okrožnico poverjeništva za trgovino od 28. novembra 1949, ki se glasi zaradi pravilnega poslovanja v trgovini sploh, nekatere poslovalnice Okrajnega magazina in Rudarskega magazina Trbov-ije, Zagorje, Hrastnik še niso prejele
?. *voji l uprav’ čeprav se že naha-jamo v 1950. letu.
Naše potrošnike sigurno zanima, za-kaj niso še vsi prejeli pšeničnih izdelkov za mesec december. Tu lahko v prvi vrsti povemo, da je bilo nepravilno poslovanje, kajti stalno opozorjeni prodajalci glede pravilnega razdeljevanja nekateri niso pravilno delili ržene moke, tako lahko sumimo da so tudi ostale predmete potrošnikom nepravilno delili. p0 izvršeni
etni inventuri po trgovskih uprava! se je že sedaj po nedokončani kontroli Inventure ugotovilo, da je od kontih-genta za december ostalo po trgovinskih poslovalnicah še več tisoč kilogramov pšeničnih izdelkov, kot so 90«/, moka, ržena moka, pšenični zdrob »eia moka, testenine. Zaradi koruznit izdelkov je pa predvsem kriva za ne-dobavo Direkcija žitnega fonda, take v Trbovljah, kot v Ljubljani, da naš Potrošniki kljub temu, da so že izvr-sili zadane planske naloge v decembru, ge v začetku januarja nimajo ono ker bi morali pojesti v decembru. Ob
sejanja je vredno tako ničvredno poslovanje naših trgovskih uslužbencev, ki zadržujejo blago, ki je namenjeno ljudstvu za zajamčeno preskrbo.
Potrošniki naj vedo, da je res ostalo v Okrajnem magazinu poslovalnica št. 4 31. dec. 1949 sledeče: ržene moke 1140 kg, belih testenih 35 kg, koruzne moke 73 kg, testenin iz 8O»/0 moke 188 kg, bele moke 37 kg. Nadalje v Potrošniški zadrugi Trbovlje skupno 1498 kg mlevskih izdelkov po gornjem asortimentu ter v Rudarskih magazinih v Trbovljah nad 4000 kg. v Zagorju v Rudniškem magazinu nad 10.000 kilogramov pšeničnih in ostalih predmetov, namenjenih za potrošnike v mesecu decembru. Torej vidimo, da je bilo blaga, odnosno predmetov zadosti, vendar so upravniki in poslovodje toliko uporni, netrgovski, da ne predi-sponirajo iz ene poslovalnice v drugo odvisno blago.
Ker nam prostor ne dopušča, smo navedli najizrazitejše primere skrajnega, upornega protiljudskega delovanja naših trgovinskih uslužbencev, ki mislijo, da so nenadomestljivi in da je ljudstvo tukaj radi njih. Ne zavedajo se pa, da so oni postavljeni v trgovino zato, da ustrežejo, poslužujejo ljudstvo. Za take in slične prekrške, ki smo jih zgoraj opisali, je bilo v zadnjem mesecu kaznovanih 12 uslužbencev in 1 upravnik podjetja.
Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da imamo majhen del trgovskega kadra, ki imajo res pravilen odnos do ljudi ter delajo s čutom odgovornosti in v duhu sedanjega časa. Za ta trgovski kader pa potrošniki lahko sami vidijo, kdo je dober.
Imamo pred meseci ustanovljeno ljudsko inšpekcijo, ki naj bi vse take prekrške signalizirala na merodajno mesto in bila v pomoč Oblastnim organom, na žalost pa se ista do sedaj ni pokazala kot aktivna. Smo v prepričanju, da bomo v nenehni borbi proti takim škodljivcem, če jih že ne nazovem saboterji, iztrebili vse one, ki nočejo delati tako, kot hoče ljudstvo ter njih ljudska oblast.
Zaradi informiranja našega ljudstva, potrošnikov, objavljamo pravilno delitev predmetov zvezne zagotovljene preskrbe za mesec januar. Vsi predmeti, katerih trgovska mreža še ni prejela za delitev, se bodo razdelili ne glede na to, da je mesec že minil. Zato naj potrošniki skrbno čuvajo vse živilske nakaznice, katere niso bile izčrpane. V mesecu januarju se delijo mlevski izdelki tudi po izbiri in sicer v razmerju 70«/o pšeničnih izdelkov ter 30>/o koruznih izdelkov. Ržene moke sme prodajalec izdati potrošniku samo 8«/o od pšeničnih izdelkov, in
ne več, kot v decembru, ko je bilo 20«/0. Deli se tudi sladkor in maščoba. Potrošniki naj kontrolirajo prejem maščob; ker se za 1 kg čiste masti smatra kot enakovredno 1.20 kg sveže slanine ali 1.25 kg soljene slanine ali 1.10 kg kuhanega masla ter je enako tudi 1.30 kg surovega masla. Meso se deli ne glede na to ali je goveje ali svinjsko (sveže) v razmerju 1:1. Razdeljevalcem mesa smo naročili, da si potrošniki lahko nabavijo meso v višini predpisanega mesečnega obroka, kateri koli dan v mesecu in če je želja potrošnika tudi celoten obrok naenkrat. Tedenski obrok mesa ne zapade.
Pralno milo se deli za mesec december na odrezek za milo po sledečih obrokih:
Nakaznice R-la jam, R-la, R-lb, R-Ž2, R-žl po 450 gr,
R-š (gozdni delavci) po 450 gr proti predložitvi odrezkov vseh 4 tedenskih živilskih nakaznic,
R-l, R-2a, R-2, R-3 po 300 gr,
D-l, D-2 po 200 gr,
D-3, G po 300 gr.
Pralni prašek se deli kot dodatek kategorijam:
R-l, R-2a, R-2, R-3 po 150 gr na republiško dopolnilno preskrbo št. 7. Tako prejmejo vse delavske kategorije po 450 g pralnega sredstva.
Toaletno milo se deli kot dodatek kategorijam D-l po 200 gr ter D-2 po 100 gr na št. 6 republiške dopolnilne preskrbe.
Brivsko milo se deli samo moškim potrošnikom za mesec december na odrezek republiške dopolnilne preskrbe št. 5 in to na R-l po 5dkg. Potrošniki, ki še niso prejeli razpisanega pralnega sredstva za mesec oktober, naj ga dvignejo v trgovskih poslovalnicah. Gornji razpis pralnih sredstev je za mesec november in december.
Bonboni se bodo delili na otroške karte, t. j. D-l, D-2 in D-3 po 200 gr proti odvzemu odrezka republiške dopolnilne preskrbe za mesec januar št. 1. Delitev se izvrši po vrstnem redu in sicer D-l, nadalje D2 in po končani delitvi teh še D-3.
Potrošnike tudi vbveščamo, da resnično pokvarjenih in neuporabnih živil ni treba kupovati, a take primerr takoj prijavili na tukajšnji Okrajni ljudski odbor Trbovlje.
Potrošniki, ki niso po lastni krivdi zamudili rok kupnje mlevskih, pšeničnih izdelkov, jih morajo prejeli v poslovalnicah,
Poverjenišitvo trgovine In pre skrbe pri OLO Trbovlje
Kako to zadružniki gradili gotpadart * oblekle in zadružne domove v trboveljskem okraju
Gradnja zadružnih objektov in zadružnih domov v trboveljskem okrilja je razgibala v veliki meri za družnike trboveljskega okraja. Niso -e pa vsi v celoti vključili v to zelo važno in pomembno gradnjo. V le-tošjem letu se je predvsem uvajala normirano delo po brigadnem sistemu, ki je pokazalo velike uspehe Tako so zadružniki v Dolah pri I atiji, kjer ima ekonomija kmetijske zadruge precejšnje število goveje živine, rešili to vprašanje na to način, da so z manjšimi adaptacijami obnovili hlev, kt ga začas-no. uporabljajo. Zadružniki v Dolah koj so pričeli obnavljati staro pogorišče izza okupacije, kjer je z dobro voljo vseh zrastla iz pogorišča mogočna. stavba, ki ima že gotov strešni -dolp in je tudi žc pokrita. S popolno zgotovitvijo stavbe bo ta hlev res vzoren in sodoben goveji hlev za 40 glav živine.. Pri obnovi hleva, s katerim so pričeli v pozni jeseni, so napravili zadružniki 3434 ur prostovoljnega dela. Tudi pri gradnji za-
družnega doma so člani zadružniki i člani OF napravili v letu 1949 837: prostovoljnih ur. Zadružni dom v De lab pri Litiji danes že služi svojem: namenu. V zadružnem domu je sedaj že poslovalnica KZ s pisarno ter pri inernim skladiščem, kakor tudi lep urejen frontni kotiček in pisarn K TO ter krajevna pošto
Tudi ostala zadružna posestva okraju se obnavljajo. V Izlakah Razborju, na Dolu pri Hrastniku n Trojanah so obnovili gospodarske oh jekte. Člani KOZ v Izlakah si grad jo silos, ki bo v kratkem gotov.
Gradbišča zadružnih domov 6o bil i v času tekmovanja zelo aktivna. Naj boljše je bilo gradbišče v Praprot nem. Prav to gradbišče je bilo mrtvo skozi celo leto, vendar se je delo na pobudo OF in s pomočjo KP razvil" v polnem razmahu. V času tekmova nja, v mesecu novembru, so napravili 1964 prostovoljnih ur; gradbenega plana niso dosegfi zaradi ovir, zaradi dežja. Vendar so si Praprečani
zadali obvezo, da bo zadružni dom pod streho čimpreje.
Graditelji zadružnega doma v Kleku so izvršili 2461 prostovoljnih ur; odlikujejo se, ker vodijo točno evidenco, kar je pri vseh ostalih velika pomanjkljivost.
Zelo aktivni so bili v Mliušah, kjer so samo letos napravili 10.996 pvo--tovoljnih ur in se bo KZ z novim letom že vselila v nove prostore. Tudi zadružni dom v Zidanem mo--tu je pod streho: dom so si v glavnem uredili ter pri tem napravili 5853 prostovoljnih ur, imajo pa veli ke težave pri nakupu materiala.
V Trojanah je delo pri gradnji zadružnega doma lepo napredovalo, vendar letnega plana niso še dosegli, imajo na pogoje, da bo zadružni dom v kratkem pod streho.
Vse možnosti dosege plana imajo graditelji zadružnega doma v Čemše-niku, kjer so v letošnjem letu izvršili 6685 prostovoljnih ur. Tu bi delo lahki vidnejše napredovalo, če bi rna-■evne organizacije in OF znale v večji meri pritegniti članstvo za to važni) akcijo,
Graje vredni sta gradbišči v P.od-kumu in v Čečah, ki se sploh nista vključili v enomesečno tekmovanje ‘er tudi dela na teh gradbiščih slabo lapredujejo. Vzrok tej neaktivnosti je slaba povezava gradbenega odbora z masovnimi organizacijami. Tudi 'tlbori OF v vseh krajih, kjer _se gradijo zadružni domovi, niso izvršili naloge v celoti, zato bo treba v prihodnjem letu več dobre volje, da.se vsaj začete gradnje v celoti zaključijo in postanejo na eni strani žarišče - "družnega življenja na vasi, na dru-:i strani pa žarišče kulturno prosvet-eirn dela
Pomen tekmovanja KOZ v letu 1950
a 1. januarjem se je pričelo tekmovanje med kmečko obdelovalnimi zadrugami, ki ga vodi Osvobodilna Fronta. Cilj tekmovanja je, da se naše obdelovalne zadruge čim bolj osamosvoje in s tem gospodarsko dvignejo na višjo stopnjo kot so bile do sedaj.
S takšnim tekmovanjem, ki bo zajelo vse veje našega gospodarstva, kot n. pr. zboljšanje hektarskega donosa, številčno zvišanje živine, organizacija dela, obdelovanje, pridobitev kmelov-privatnikov v obdelovalne zadruge, bomo dokazali, da s tekmovalnim načinom dela zboljšujemo gospodarstvo po zadrugah in ustvarjamo predpogoje za lepše in boljše življenje našega kmeta.
V tekmovanju pa ne smemo pozabiti na politično-ideološki dvig' članov zadruge; stati moramo trdo na stališču, da brez političnega dela ni študija po študijskih krožkih, dtanja časnikov, obiskovanja izobraževalnih tečajev; ne smemo sami sebi zavirati pot V socializem. Naši zadružniki so sami prišli do zaključka, da se da tudi v obdelovalnih zadrugah tekmovati po brigadnem sistemu Sirotanoviča. To so pokazala že lanskoletna tekmovanja med KOZ po vsej Jugoslaviji za hektarski donos, s; da je bilo tekmovanje uspešno le tam, kjer je bila organizacija dela pravilno in do kraja sprove-dena.
Prav tako je potrebno, da se pri delu uvedejo norme, da tekmujejo posamezne brigade in zadruge med seboj. Popularizirati moramo najboljše zadruge, kakor tudi posamezne zadružnike. Prikazati moramo slabšim zadrugam način dela boljših KOZ ter odpravljanje napak v njihovem delu. S takšnim načinom dela bodo naše zadruge uspešno zaključile svojo medzadružno tekmovanje in stopile za korak naprej k socializaciji vasi in države.
JAVNA ZAHVALA
Najiepše se zahvaljujem članom KF celice Kisovec za darilo 1740 din ki so ga poslali tov. Blaju Edvardu, ki sp nahaja zaradi posledic fašističnega no silja v duševni bolnici v Ljubljani.
Frančiška Blaj. Zagorje.
Pr prav mo se za il. kongres itcske prosvete
Delo igralske družine v Čemšeniku
V našem razgibanem kulturnem življenju včasih ne opazimo požrtvovalnih ljudi, ki z veliko ljubeznijo, naporom in žrtvami širijo kulturo na naši vasi, daleč v hribih. Pa je vendar prav njihov trud največ vreden, saj so naše hribovske vasi tako rekoč odrezane od kulturnega življenja, ljudstvo samo pa je žejno iger in drugih kulturnih prireditev To potrjuje dejstvo, da so mnoge igralske družine po vaseh delavne. večji kraji in mesta (Zagorje in Trbovlje) pa kljub vsem ugodnim pogojem ne morejo razgibati ljudi, ker je pač mnogo laže sesti zvečer v kino. kakor pa hoditi mesec ali dva k vajam, ki zahtevajo mnogo truda in časa. S tega stališča je treba dati prav posebno priznanje vsem tistim, ki po uro daleč, v dežju in snegu, po slabih hribovskih poteh prihajajo na vaje in kljub težikemu kmečkemu delu najdejo čas, da se učijo vloge.
Takšno posebno priznanje zasluži Igralska družina v Čemšeniku. Za tiste, ki ne vedo, kje se nahaja ta vasica naj bo dovolj, če povem, da stoji na pobočju Cemšeniške planine, 625 m nad morjem in da je do postaje v Zagorju 3 ure hoda. Oddaljenost in potreba po kulturnem življenju je že pred vojno napotila prebivalce, da so ustanovili igralsko družino in pričeli prirejati Igre. Kulturno prosvetno delo pa se Je posebno razgibalo po osvoboditvi, saj so samo v 1. 1948 naštudirali 8 Iger. Zato ie čemšeniška igralska družina
y, Zagorju so najmlajši videli nekaj novega
Letos je v Zagorju prvič sistematično izvedeno praznovanje Novoletne jelke. V soboto dne 31. decembra so bile izvedene tri prireditve: prva ob 9. uri dopoldne za šolske otroke, druga ob 14. uri za otroke od 3 do 7 let in zvečer za odrasle. Prireditev za otroke so bile posebna novost za Zagorje. Darov ni delil več »Dedek Mraz«, ampak poosebljena Jugoslavija v obliki lepe mladenke, ki se je nahajala V družbi svojih sestric bratskih republik. Otroci so bili z darili zelo zadovoljni starši so si pa želeli oblačilnih predmetov za otroke kar pa zaradi kratkega termina niso mogli nabaviti. Članice AFZ pravijo, da bodo drugo leto že 2 meseca prej začele vse potrebne priprave. Otroci, bodite
upravičeno veljala za najdelavnejšo v okraju. Zaradi želje, da bi spravili čim več novih iger na oder, je večkrat trpela kvaliteta. To in pa nesigurnosl zaradi površnega znanja vlog In trema nekaterih mlajših igralcev je bila vzrok, da so se na tekmovanju Igralskih družin, kjer so nastopili z igro »Mostovi«, slabše plasirali, kljub temu, da premore družina več izvežbanih igralcev. Pri izbiranju iger tudi včasih niso pazili na idejnost, ki ima danes na vasi še poseben pomen.
Zavedajoč se vseh teh nedostatkov, sfi za pričetek letošnje sezone zato Izbrali Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi«, najtežjo, kar so jih do sedaj igrali. Visoka idejnost drame, težavne oblike karakterjev in svojstvena melodija Cankarjevega jezika, niso dopuščale površnosti in so zato postavile igralce pred težko nalogo — naučiti' se vlog na pamet, dati vse od sebe in na igri preizkusiti svoje moči. Pred režiserja pa je postavila še celo vrsto problemov: majhen oder, pomanjkljiva oprema petrolejska razsvetljava Itd. Po ^dvomesečnem trdem delu, mnogih žrtvovanih večernih urah tn trudapolni hoji v dežju in blatu, je bila Igra končno zrela za oder in 18. decembra 1949 sc Izvedli prvo uprizoritev, kt je v danih pogojih zelo dobro uspela. — Kantoi je bil malo preblag, Maks prehiter v Izgovorjavi, Nina premalo čustvena, Hana premalo vživeta, Bernot ni prepričal popolnoma, prav tako ne
pridni, obeta se Vam pri prihodnji Novoletni jelki še vse kaj drugega.
Tudi odrasli so prišli na svoj račun. Rajali so do zore v vseh zagorskih lokalih. Ali jim more kdo kaj očitati? Saj so tudi pošteno delali celo leto, da so tako presegli letni plan!
Kako so praznovali v Radečah
V soboto popoldne se je zbrala vsa šolska in predšolska mladina iz Radeč in bližnje okolice v lepo okrašeni dvorani prosvetnega doma k Novoletni jelki. Člani tukajšnjega mestnega gledališča in dijaki sedemletke so jim v režiji tov. Ravtarjeve podali pravljično igrico »Dedek Mraz«, ki je prav vse očarala tako po svoji vsebini kakor tudi po izvajanju. Treba je izreči vse priznanje tako tov. režiserki
Krneč in sodnik, ki se mu je besedilo zatikalo.
Igralsko dobri stvaritvi sta bila Lu-žarica in župnik, prav tako tudi nekateri kmetje.
Tudi dramatični viški igre so bili premalo čustveno podani — vendar je igra na splošno uspela in igralci glavnih vlog in isto tako obrobnih vlog so dokazali, da Ima Igralska družina v Čemšeniku moči, s katerimi bo lahko ob temeljitih vij ah in samoizobraže-vanju dosegla zelo lepe uspehe.
Omembe vreden je tudi odmev igre pri gledalcih. Na splošno je razširjeno mnenje, da kmečki ljudje ne želijo drame In resnih iger, temveč le lažje in preproste Igre in burke. Uprizoritev »Kralja na Betajnovi« v Čemšeniku je dokazala, da tc ne drži ln da tudi kmečki, preprosti ljudje z veseljem sprejmejo resno dramo. Mogoče je bila drama »Kralj na Betajnovi« malo pretežka ln zato nekateri gledalci niso popolnoma doumeli njene idejne vsebine, toda na splošno je uspela ln igralska družina je dobro prestala to težko preizkušnjo. Za nadaljnji razvoj in v priznanje za uspešno delo je potrebno. da ji pristojne oblasti nudijo več podpore. Potrebna je obnova kulis, nabava nekaterih kostumov in lasulj, povečanje odra Itd. Izkupički predstav so premajhni za kritje vseh stroškov, igralska družina v Čemšeniku pa s svojim neutrudnim delom, zavedajoč se svojega kulturnega poslanstva.
kakor tudi malim in velikim Igralcem, med katerimi se jih je nekaj prav dobro odrezalo. Lepo prireditev je povzdignilo petje ob spremljavi tov. dr. Matkote. Hvalevreden je tudi nemajhen trud, ki so ga imele nekatere tovarišice s kostumi, saj je bilo prav vse doma izdelano ln mnogo lepše kakor pa bi bili morda Izposojeni kostumi. Tov. Pešec je zopet pokazal svojo požrtvovalnost v Izdelavi scenerij. Na splošno željo bo treba Igrico ponoviti.
Po igri je sledila obdaritev, še prej pa je tov. Zahrastnik kot ugankar zastavil nekaj prav težkih ugank, ki pa našim pionirjem niso delaje nobenih težkoč. Seveda je bilo obilo smeha med malim občinstvom. Obdarovanih je bilo okoli 320 pionirjev in pionirk, poleg tega mnogo predšolske dece.
Tudi učenci rudarske šole v Hrastniku so praznovali
Tudi učenci Industrijske rudarske šole v Hrastniku so proslavili največji praznik najmlajših Novoletno jelko.
Pripravljali so se nanjo In jo dočakali z uspehi, veseljem in z novim pričakovanjem. Čeprav so se pojavile razne težkoče, so s svojo novoletno proslavo uspeli. Na sestanku uprave šole so si zadali naloge in jih v celoti izvršili.
Pripravili so jelko in jo lepo okrasili. Materialne težave jim je pomagala reševati organizacija AF2. Učilnico, v kateri se je vršila proslava, so krasile razne parole, posvečene delu in nalogam v prihodnjem letu.
Proslavo je začel upravnik šole, tov. Mejač, ki je orisal delo učencev v preteklem letu in jim zadal nove naloge. Nato so spregovorili tovariši predavatelji, predsednik .KLO in predsednica AFZ — tov. vzgojitelj pa jim je zapel par samospevov. Mladinci so tudi sami zapeli nekaj pesmi ter izpolnili spored z raznimi šaljivimi točkami in deklamacijami. Zabaval jih je tudi radio. Mladince so nagradili s srajcami ter s hranilnimi knjižicami, z vloženimi 100 dinarji, kot osnovo za nadaljnje varčevanje. Po programu so vse učence pogostili z raznimi dobrotami; vesela pesem je zaorila po dvorani.
Tako so praznovali novoletno jelko učenci industrijske rudarske šole v Hrastniku in stopili veselo in pogumno v novo leto novih nalog in načrtov za dobrobit vseh delovnih ljudi.
Novoletna jelka v trboveljski bolnišnici
Kakor v preteklem letu, smo tudi letos v bolnišnici praznovali novoletno jelko slovesno. V vsako bolniško sobo je bila postavljena skromno okrašena smrečica; na lepo pogrnjenih mizah so se bolnikom nudili razni priboljški, zastopniki rudarskega sindikata pa so razdelil bolnikom okusno pripravljene zavitke z raznimi praktičnimi darili. Tak zavitek je prejel vsak bolnik.
Razdeljenih je bilo nad 100 kosov moškega In ženskega perila, 50 parov copat, nekaj parov sandalic, 5 otroških obleke, 18 kg bonbonov, 100 kosov toaletnega mila, 3000 cigaret, razne igrače itd.
Moški pevski zbor »Zarja« je zapel več pesmi, ravnatelj bolnišnice dr. Krasnik pa je v kratkem nagovoru nakazal pomembnost in uspehe zdravstvenih ustanov tn se zahvalil vsem, ki so k temu in posebej k slavju doprinesli svoj delež ter jtm izrekel čestitke k novemu letu.
Za njim je povzel besedo še referent za zdravstvo pri OLO tov. Goršek, zastopnik rudnika in zastopnik sindikata.
Za lepo uspelo prireditev se tako uprava kot tudi sindikalna podružnica bolnišnice najlepše zahvaljuje vsem, ki so pri tem sodelovali. Predvsem velja zahvala rudarski sindikalni podružnici, oziroma njenima zastopnikoma tov. Mastnaku in Zupančiču, ki sta preskrbela vse potrebno, zlasti lepa darila. Izmed domačega osebja pa gre predvsem zahvala tovarišici Nežki, ki je prireditev Idejno vodila in naj-aktivneje sodelovala.
Ob novoletni jelki v Loki
Cicibani in pionirji v Loki smo imeli Novoletno jelko 31. decem. 1949 ob 13. url v »Domu ljudske prosvete«.
Naš spored je obsegal: govor o pomenu Novoletne jelke, igrice »Čudežne punčke«, »Sestrin varuh«, »Nogometna žoga«, deklamacijo »Dedek Mraz«. Nato je nastopil »Dedek Mraz«, ki Je obdaril vse pionirje ln cicibane.
Za obdaritev so največ prispevali; OLO Trbovlje, odbori AFZ-Loka Ra-člea, Radež, Žirovnica in Sv. Peter, KLO Breg in aktiv LMS Račiča, Ra. zen tega so podarili pionirskemu odredu »Staneta Rozmana« v Loki Okrai-ni pionirski štab Trbovlje nogometno žogo, a mladinski aktiv Račiča še 6 knjig 1 garnituro kegljev ln sliko Peke Dapčeviča, s čimer so dali priznanje pionirjem za dosedanje delo in uspehe, a obenem je sekretar LMS tov. Golob Jože pozval pionirje, da bodo v letu 1950., še vztrajnejši' pri učenju, vedenju, delu In zbiranju ma. teriala. Največ zaslug za pripravo novoletne jelke so imele tovt Žagar, Sajevec, Gričar, Hočevar, F. Kuleto, a zaslužne v zbirki in pripravi so bile tov. Rogel, Tavar, Verbič, Skarb, Dojčman, Brežan, Brečko in Marinc M. Nekatere funkcionarke AF2 v Loki niso pokazale razumevanja za novoletno jelko ter bi gotovo raje videle Miklavža ln Božička.
Ob pravem socialističnem prazniku naših najmlajših bi bilo treba dati prednost Novoletni jelki pred vsemi ostalimi prireditvami ob starem tn novem letu.
STAUS1. PAZITE NA OTKOKE
Uisotavlia so. da so A« vedno dogajajo prometne nesreče in to zaradi neupoštevanja cestno — prometnih predpisov, žrtve so tudi mladoletni otroci, kauiri se nahajajo na cestah brez nadzorstva ■staršev. 30. decembra 1949 se io v Trbovljah — Loke. pripetila cestno — prometna nesreča, katere žrtev Je bil 4 letni otrok Koselin Franc. Krivdo nosijo starši kateri so bili v trgovini in niso pazili na otroka, ki je šel na cesto. V lom hipu ie pripeljal tovorni avtomobil, ki ie otroka podrl in je zaradi poškodb dve uri kasneje umrl. — Starši, pnzite o« svoje otroke, ne puščajte iib sam«, brez nadzorstva: posledice boste nosili sami! — Opozarjamo tudi voznike motornih vozil, da vozijo skrajno previdno, predvsem sodai. kor je gosta megla, ker veliko je nesreč zaradi vremenskih ne-orilik
Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi da hoče živeti
V Čečah imajo mladinci svojo igralsko družino
Ze pred vojno so v tem kraju imeli igralsko družino, ki se je imenovala Ljudsko prosvetno društva Ta igralska družina je bila klerikalnega značaja. Vodil jo je duhovnik, ki je tako razširjal svoj vpliv na vas. Tako kljub njenemu obstoju ni bilo vsej mladini omogočeno sodelovanje, čeprav so imeli veselje ln spsobnosti za to delo, skupina pa je služila s svojim Vplivom na ljudi ne prosveti, ampak Interesom vladajočega razreda.
Tako je bila tudi po osvoboditvi ta Igralska družina na napačni osnovi ln je odbijala rpladino, ki je hotela sodelovati. Zato so si mladi skušali osnovati svojo igralsko družino, ki naj bi vsej mladini nudila možnost, da se vzgaja v napredni smeri. Vendar jih je pri tem delu ovirala že obstoječa Igralska družina; prvič je bilo premalo mladine, drugič pa so skušali na vsak način zavreti razvoj mladinske Igralske družine. Kljub temu je mladini le uspelo, da so si v januarju 1948. leta ustanovili svojo igralsko družino, ki Je sprva štela le 12 mladincev, do letos pa je število naraslo na 36 članov.
Takoj ob ustanovitvi jih je stara Igralska družina hotela nadkriljevati In s tem njihovo delavnost zavreti ter pridobiti mladino zase. Vendar jim ni uspelo, pač pa je napredna delavnost mladinske igralske družine pridobila ie tisto mladino, ki je do tedaj delovala V stari igralski družini. Poleg teh so
pritegnili še ostalo mladino, ki ni sodelovala nikjer. Nove člane igralske družine so mladinci pridobivali za mladinsko organizacijo, kar jim je postopoma uspelo. Danes je s pomočjo Igralske družine vključenih od približno 80 mladincev 54 v mladinsko organizacijo.
Poleg tega jim je uspelo, da so pridobili zase še bivšega tajnika stare igralske družine mizarja Kurnika Alojzija, ki sedaj pomaga pri učenju iger ln tudi sam igra težje vloge.
Sami mladinci kažejo veliko zanimanja ln veselja za delo v igralskih družini. Nekaj mladincev je zelo nadarjenih, med njimi najbolj mladinec Babič Justin.
Danes že z uspehom Igrajo tudi težje igre. Pred nedavnim so uprizorili igro »Raztrgane!«, ki so jo morali na željo ljudi ponoviti. Z uspehom so z Isto igro gostovali tudi v Turjah.
Kljub temu, da je od 36 članov igralske družine odšlo 14 mladincev v vojsko in je s tem število zmanjšano, se že pripravljajo za novo igro. To pot se uče za igro »Pot do zločina«.
Za 29. november so priredili proslavo, na kateri so nastopili z desetimi točkami.
Vse to je razvoj ln delo mladinske igralske družine v Čečah, ki je v dveh letih obstoja dosegla znatne uspehe, s svojim delom pa nudi mladini kot tudi starejšim zdravo razvedrilo. R. J.
Se o Novoletni tetki
Pomen ljudske tehnike
žar sče nuvaiurev ia racionalizatoriev
L udska tehnika —
Ljudska tehnika je v našem okraju močno razširjena. Marsikje pa napačno pojmujejo kaj je prav za prav I.judska tehnika, kakšne so njene naloge, načela in stremljenja.
V-ded tega sem se namenil napisati naslednje:
Ljudska tehnika je množična organizacija. Na osnovi ljubezni do tehnike združuje mladino od 14. leta dalje, jo vzgaja za bodočo službo v gospodarstvu in v Jugslovanski armadi. Vzgojiti mladino v ljubezni do tehnike je eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnjo rast organizacije. Na šolah pomaga organizacija šolski mladini, da si izpopolnjuje tehnično znanje, pridobljeno pri pouku.
Ljudska tehnika mora vzbuditi kmečko mladino, da bo vzljubila tehniko in tako pomagala pri prevzgoji stare vasi. S tem bo pospešila mehanizacijo in elektrifikacijo nove socialistične vasi.
Aktivnost Ljudske tehnike pa se ne sme ustaviti pri pionirjih. Pri njih mora usmerjati delo v slanicah mladih tehnikov.
Velikega pomena je Ljudska tehnika pri predvojaški vzgoji. Tu širi med mladino poznavanje vseh vrst orožja. Vsak mladinec bo prišedši v JA seznanjen v orožjem, vsled tega pa se ho lahko bolje specializiral v določeni stroki. S tehnično' izobraženo armado bomo varni pred kapitalisti in pred deželami Vzhodnih demokracij. Ljudska tehnika seznanja svoje člane s tehniko in jim pomaga, da jo v radioamaterskih, fotoamaterskih, avtomobilskih društvih in aeroklubih še bolj izpopolnjujejo. S tem pomaga dvigati tehnični nivo naših kulturno zaostalih narodov in prispeva k izgradnji socializma v naši državi. Ljudska tehnika ima torej poleg politične in vzgojne naloge važno nalogo pri nadaljnji izgradnji naše domovine.
Njena programska načela so del programa Ljudske tehnike, ki jih LT uresničuje ob čvrsti povezavi z enotnimi sindikati, Ljudsko mladino, JA itd.
Naše delovno ljudstvo gradi sedaj z lastnimi silami socializem. V naši svobodni domovini postaja velika misel prvih partizanov, misel o boljšem jutrišnjem življenju stvarnosti.
Po izgonu okupatorja je ljudstvo s svobodnimi volitvami sklenilo, da odpravi v naši sredi izkoriščanje človeka po človeku, — Po poti naše voditeljice Komunistične Partije Jugoslavije stopamo brez omahovanja v boljše življenje, ker zaupamo v Partijo in Tita. ki sta nas privedla skozi strašno vojno do svobodnega življenja, v katerem ustvarjamo petletni plan, zavedajoč se, da je to najhitrejša pot k socializmu. Pri izvrševanju petletnega plana pa pridemo v stik s pojavom, ki bi nam lahko, če ga ne bi pravočasno odkrili, povzročil neprijetne posledice. Naša industrija raste namreč hitreje, kakor pa se dopolnjuje tehnično znanje mojstrov, ki naj bi vodili stroje v teh tovarnah. Nimamo namreč dovolj-nega števila tehničnega kadra. Vladajoči krogi so težili predvsem za tem. da bi čimbolj izkoriščali delovno silo in si s tem večali profite. Izkoriščati pa se dajo samo politično in tehnično nezreli ljudje. Zato jim niso dali možnosti, da bi se izobraževali. Tehnično osebje je bilo treba najemati iz inozemstva, domačih strokovnjakov pa je bilo malo. Tako smo podedovali po predaprilski Jugoslaviji veliko tehnično zaostalost. Naše ljudstvo si je prizadevalo že pri obnovi in si prizadeva sedaj ob izpolnjevanju petletnega načrta, da bi čim prej in čim bolj obvladalo tehniko. Obvladati tehniko je parola v vseh naših tovarnah, delavnicah, rudnikih, šolah in v naši Armadi. Tovarne in rudniki zahtevajo z utrjevanjem petletnega načrta pospešeni razvoj tehnike in izkoriščanje znanosti. Iz dneva v dan terjajo večje število strokovno in visoko tehnično izobraženih kadrov.
K reševanju tega vprašanja pripomorejo mnogo kijubi tehnike, ki se snujejo po tovarnah, obratih, v šolah, po vaseh in drugje.
V našem okraju, ki je znan po svoji industriji in rudnikih, bi bilo potrebno da se spremeni v žarišče dela LT vsaka tovarna in rudnik. Kot svetal primer naj nam služi klub LT v kemični tovarni v Hrastniku, ki je s svojim delom na polju racionaiizator-stva in novatorstva prispeval k uspehom tovarne ogromen delež. Dolžnost okrajnega odbora LT je, da ustanovi krožke, kjer koli je največje zanimanje za tehniko, tn kjer naj delavci izmenjujejo Izkušnje svojega udarniškega dela, kier naj bi se sestajali ra-cionalizatorjl, udarniki in novatorji in kjer bi mladno usmerjali in vzgajali za bodoče konstruktorje in inženirje.
Aeroklub Je organizacija, ki predstavlja vejo ljudske tehnike. Kaj je ljudska tehnika, ve vsakdo. Zlasti pri nas v Trbovljah mora dobiti ljudska tehnika množičen značaj. To se pravi, da ne bomo ob priliki ustanavljanja novih klubov in grup ljudske tehnike ozki. V klub ali grupo ljudske tehnike Ima vstop vsak pošten državljan, ki se hoče spoznati z delom in vprašanji kluba, v katerega se vpiše. Znano nam Je, da obstoja v Trbovljah letalska grupa, ki že danes kaže uspehe. Udeležila se Je modelarskega tekmovanja Jugoslavije ln republiškega tekmovanja, kjer je dosegla lepe uspehe. AH raje ne govorimo o uspehih. Vpišimo se rajši v to grupo, ki se bo preimenovala v »Aeroklub« in zavzela večji obseg. V klubu bomo zvedeli za njegove zanimivosti. Ustanovitev aerokluba je nova pridobitev za Trbovlje. Tu se bomo seznanjali z raznimi problemi lz današnje letalske tehnike In njenega namena. Vsi oni, ki so se ob naborih prijavili za vojno letalstvo, naj iščejo stika z upravo te grupe v Trbovljah; delo v aeroklubu jim bo priprava za služenje vojaškega roka v naši vojni letalski organizaciji. Aeroklub lahko organizira za svoje člane padalski ali jedriličarski tečaj.
Skupščina »Aerokluba« se bo vršila, če bodo vse organizacije, ki Imajo možnost prikazati pomen tega kluba
Klubi tehnike bodo pomagali pri marsikaterem vprašanju. Razvijali bodo duh novatorstva in racionalizator-stva ter tako dvignili raven tehnike na višjo stopnjo. LT mora biti rezervoar novih tehničnih kadrov za našo Industrijo in za našo armado, za obrambo naše socialistične domovine. Neprenehoma moramo širiti, braniti in učvrščevatl našo organizacijo, da bo po vsej pravici nosila ime »Ljudske tehnika«.
Izpolnjevanje teh nalog Je naša velika dolžnost saj bomo s tem delom mnogo prispevaU k izgradnji naše domovine in utrjevanju miru, napredka in demokracije na svetu.
mladini in starejšim, sprejela svoje naloge z vso resnostjo. Naj omenimo tu mladinsko organizacijo in organizacijo predvojaške vzgoje in njene voditelje. Vendar s tem ni rečeno, da ima vstop v klub le mladina; zaželeno je, da pridejo tudi starejši. Predvsem naj se vključijo vsi demobilizirane! vojnega letalstva.
Omenili bi radi, kako gledajo nekateri na modelarstvo, ki je del letalske organizacije. Posamezniki mislijo, da Je modelarstvo otročarija ln Igračkanje. Tako gledanje je popolnoma zgrešeno. To je panoga, v kateri je polno zanimivosti Pri modeliranju se vsakdo nauči, ali bolje rečeno priuči preciznosti in vztrajnostL Vzemimo to stvar v bodoče bolj resno. Vsekakor je pričakovati odziva naših vajencev, delavcev itd. Dijaška mladina Je že kolikor toliko zainteresirana. Posebno važno Je, da postaneš član aaerokluba«, če hočeš sodelovati pozneje v kateri koli letalski panogi. Začasno uprava te organizacije želi, da bi postali člani aerokluba tudi mladinci CRD. V modelarstvu je tudi kategorija modelov z malimi motorčki. Verjetno bi se našel kak novator ln se lotil izdelati motorček 3 -4 cms.
Za vpis so Vam na razpolago mladinski aktivi ter predvojaški centri, sicer pa okrajni odbor Ljudske tehnike v lizkulturnem domu v Trbov Ijah.
avtomobil, kar je precej več kol lansko leto. Obvezali so se nadalje, da bodo opravili 1500 prostovoljnih udarniških ur pri delu na društveni dvorani in pisarni skupno s planinskim društvom tako da se bodo tečaji lahko vršili v lastnih prostorih in ne bo treba iskati lokalov pri drugih društvih.
Najbolj očitno pa se je na občnem zboru pokazala nezainteresiranost množičnih organizacij ln oblastnih forumov za društvo, ker vzlic povabilu ni bilo nobenega zastopnika na občni zbor. Novo izvoljeni upravni odbor je prevzel nalogo, da bo okrepil sodelovanje. Ni dovolj, da društvo poznajo samo takrat, kadar ga kdo rabi, iiadar pa društvo kaj potrebuje, pa ni nobenega, ki bi mu pomagal.
Sklepi, ki so bili sprejeti na občnem zboru, in njihova Izvedba bodo pokazali, da člani nvto-moto društva poleg svoje službe po industrijah še v prostem času delajo na tem, da z usposabljanjem šoferskega kadra koristijo naši Industriji in povečujejo obrambno moč naše Armade. Pokazali bodo vsem tistim, ki ne verjamejo v naše uspehe pri graditvi socializma, da na vseh poljih dela dokazujemo svojo predanost Partiji in državnemu vodstvu
Krožek Ljudske tehnike v Steklarni Hrastnik uspešno deluje
V okviru okrajnega odbora Ljudske tehnike v Trbovljah je postavljeno večje število krožkov ljudske tehnike po tovarnah in podjetjih. Eden najaktivnejših je krožek v Steklarni Hrastnik, ki proslavlja letos 90 letnico svojega obstoja
Člani krožka tehnike pomagajo s svojim delom dvigu proizvodnje. Tako si je kemični krožek zadal nalogo, da usposobi nove strokovnjake za potrebe tovarne. Štirje člani tega krožka so že položili Izpit in delajo sedaj kot laboranti.
Člani krožka tehnike so z vztrajnim lelom izvršili razne naprave in aparate, ki so velikega pomena. Izdelali so aparat za barve, tako da ima danes •ovarna že dva velika modela, ki sta dvakrat večja kot stari; imajo to prednost, da se avtomotično zapirajo. Pri starem modelu je bilo potrebno za izmenjavo sita po) ure, pri novem pa samo pet minut, s čemer je dosežen veliki prihranek na času. Strojni krožek je s svojimi člani, tov. Pircem in Koritnikom napravil labaratorijsko entrifugo. Ta se odlikuje po visoki rotaži in večji kapaciteti. Krožek ljudske tehnike se redno sestaja in marljivo proučuje vse predloge, ki jih iznašajo posamezni tovariši
Varčevanje s tokom
Obvestilo za vse porabnike električne energije:
Vsi potrošniki električne energije bodo te dni prejeli od inkasantov DES letake »O potrebi varčevanja električne energije«. Vsi potrošniki naj tiskovine pazljivo prečitajo, tako da jim bo potreba o varčevanju s tokom jasna in naj se po njej tudi ravnajo.
O izvajanju štednje se bo vršila tudi kontrola od strani DES. Zlasti se bo kontroliralo porabnike grelnih aparatov. Med 6 in 8 uro zjutraj in 17 in 22 uro zvečer je prepovedano uporabljati električne likalnike in kuhalnike. Za tozadevne prekrške se bo nedisciplinirane konzumente kaznovalo z denarno kaznijo 5000 din. Istotako je vsem privatnim obrtnikom in kmetovalcem v navedenem času prepovedana uporaba elektromotorjev. Eclek-trične peči pa so v vseh slučajih sploh prepovedane. Kolikor mogoče naj še štedi tudi pri razsvetljavi, tako da ne bodo gorele luči tam, kjer to ni potrebno. V interesu vsakega posameznika je pravilno izvajanje štednje, ker bodo v slučaju neuspeha sledile splošne redukcije toka, pri čemer bodo prizadeti tudi disciplinirani konsu-menti.
Državne elektrarne Slovenije obrat Trbovlje
Ne zavedajo se važnosti in velikih nalog OF
Okrajni odbor OF je organiziral tečaje za funkcionarje osnovnih frontov-skih organizacij, samo žal se mnogi od naših lrontovcev ne zavedajo važnosti in pomena teh tečajev. Imamo precejšnje število članov OF odbora, ki se izgovarjajo: imam delo, ne morem obiskovati tečaja itd. Postavimo si vprašanje, kdo nima dela v novi Jugoslaviji? Da pa delo teče tako, kot je to potrebno za čim prejšnjo izgraditev socializma v naši državi, moramo imeti ljudi, ki bodo sposobni socializirati naše vasi ter dokazati inlormbirojevcem, kako se gradi na naši vasi socialistični sektor, po njihovem »kulaštvo«.
Da prej izvedemo to važno in veliko nalogo, moramo imeli ustrezno število agilnih aktivistov in dobrih odbornikov fronte, ki ne bodo samo na papirju izvrševali postavljenih nalog, temveč tudi v praksi, sprovedbi v vsakdanjem delu, da ustvarijo ono, kar so si začrtali v planu. Sposobnost izvrševanja postavljenih nalog se pa dobiva v največji meri z ideološko-političnim študi-
jem članov ironte, odborov Ironte m pa osnovnih organov ljudske oblasti; za to delo sc mora članstva bolj zanimati kot do sedaj.
V ta namen je okrajni odbor OF organiziral tečaje za funkcionarje OF, skozi katere mora iti vsak odbornik osnovne frontovske organizacije, tako da bo naši fiontovski organizaciji omogočeno uspešnejše delo v pogledu političnega in drugega dela po naših vaseh.
Ako sedaj pogledamo po nekaterih oddaljenih terenih našega ikraja, bomo opazili, da imamo tudi lake odbornike ki se zelo slabo interesirajo za politično-ideološko delo; nekateri so bili tudi določeni za obisk tečaja, vendar se ga niso udeleževali, S takim zadržanjem se ne samo zavlačuje delo tečaja, temveč se ovira tudi delo njih samih v sprovajanju nalog, ki jim jih postavlja organizacija OF v pogledu polilično-ideološkega dela (izobraževalni tečaji, študij) in pa krepitve socialističnega sektorja na vasi. ■
Člani avto-moto društva v Hrastniku vestno izpolnjujejo zadane si naloge
Avto-moto društvo v Hrastniku je eno izmed mladih društev v naši dolini, saj je bito ustanovljeno šele leta 1946. Na letošnjem občnem zboru, ki je bil v četrtek 29. dec. 1949, so pregledali dosedanje delo društva, njegove uspehe in neuspehe in zadali so si bodoče naloge, katere naj ob vestni izpolnitvi dvignejo društvo na tisto višino, ki jo je treba doseči.
Občni zbor je ugotovil, da so člani društva darovali mnogo svojega truda
in prostih ur, da so si postavili, lastno garažo, nabavili potrebno orodje in vzgojili nov šoferski kader, Lanski plan so izpolniji s 101%. Najvež-nejša točka plana, vzgoja šoferjev za avtomobil, ni bila izvršena zaradi tega, ker je Republiški odbor Zveze odvzel tovorni avto, a nakazal drugega, ki pa ga je treba popraviti; društvo si je na občnem zboru zadalo plan za drugo leto, da bo usposobilo 25 vozačev za motorna kolesa in 30 vozačev za
Postanimo člani Aero-kluba!
49 fca*#**> t-
c oeftttnega ».*-a used {'ansttom
g te © usp@he st vež i
cjise *3»©r išišD ftjavJčtfja
, Četrtek 28 iv 1848 je ;>SD Rudar .otagal svoj letni obračun ciela. Občnemu zboru, ki s- -e vršil v rudniški rest vraciji, so prisostvovali poleg Otroštva zastopniki minnžičnih organizacij in delegat nogometne zveze Slovenije iz Ljubljane S3D Rudar je doseglo v levu 1941) pomembne uspehe, ki so plod pravilnega organizacijskega in političnega dela med članstvom. Število članstva 613 pa je vendar premajhno za tako velik industrijski center. Spričo velikega zanimanja prebivalstva za to vejo šuoitnega udejstvovanja iskati krivdo majhnega števila članstva predvsem na odboru, ki je delalo na polju propagande premalo in ie bil v tem pogledu premalo aktiven.
Delo društva v letu 1949
venije v mušji kategoriji in je sodeloval Uj državnem prvenstvu.
Kolesarska sekcija
Glede na veliko število kolesarjev je la sekcija absolutno premajhna po številu članstva Mora pa se ji dati priznanje, da je bila vkljub vsemu zelo agilna. Udeležila se je 10 prvenstvenih tekem in izvedla več krajših in daljših propagandnih izletov.
Tenis in namizni tenis
Tenis se v Trbovljah ni mogel razviti, vzlic okoliščini, da ima sekciia še dokaj dobro igrišče.
Namizni tenis si je osvojil prvenstvo okraja it) je sodeloval v tekmovanju za kup FLRJ ter dosegel proti Kladivarju lepo zmago 5:2, a izgubil proti Mariborskemu Železničarju s 5:4.
moštvi lahko razvijali zelo lepe kombinacije.
iJrvih deset minut igre je pripadlo domačemu moštvu, ki je precej ogrožalo vrata gostov in tudi izsililo dva kota, ki pa sta ostala neizkoriščena. Kmalu pa je moštvo Branika uredilo svoje vrste in skušalo raztrgati igro Rudarja, kar se jim je tudi do neke mere posrečilo. Gostje kakor tudi domačini so izvedli več nevarnih prodorov, katere bi iahko izkoristili pa so se zaradi netočnega streljanja končali v autu ali bili plen vratarjev. Proti koncu prvega polčasa je zopet prevzelo iniciativo moštvo Rudarja, ki pa zaradi netočnega streljanja ni moglo izsiliti vodstva.
Tudi v začetku drugega polčasa so domačini resno ogrožali nasprotnikova vrata in v 7. minuti po lepi kombinaciji Hudarin-Konciiija dosegli gol. Igralci Rudarja bi z več prisebnosti v 17. in 19. m. lahko povišali rezultat. V naslednji minuti je Koncilija pretvoril enajstmetrovko v gol. Branik je v 24 minuti iz 35 m znižal po Železnikarju rezultat. To je bil najlepši gol dneva. Že v naslednji minuti je gospodovalo moštvo Rudarja pred nasprotnikovimi vrati in izvedlo kot, ki pa se je končal s tem, da se je žoga odbila od prečke. Vse nadaljnje prodore sta reševali obrambi, ki sta bili najboljši del moštva. pri Braniku s tov. Gajškom na Čelu. pri Rudarju pa trio Butkovec, Vodišek, Kos. Naslednja gola sta padla v 39. minuti po Hudaririu in 41. minuti po Opresniku. Napad bi lahko s toč-nejšint streljanjem na gol precej spremenil rezultat. Gostje so od časa do časa igrali tehnično boljšo igro, l«i pa nikakor ni mogla vplivati na zasluženo zmago Rudarja.
Sodil je tov. Vaneli dobro, z manjšimi napakami.	LT
O starem in novem letu v Loki
KUD Ivana Cankarja v -.oki pri Žid. mostu je priredil 31. dec. in 1. jan. 1950 Gogoljevo satirično komedijo »Ženitev«. Igralci so podali vloge prav dobro, a zlasti so se odlikovali tov. Brvar v vlogi dvornega svetnika Pod-koljosina, tov. Škrab v vlogi ekseku-torja Jajčniee in tov. Jenčič v vlogi posredovalke Fjokle. Režijo igre je imel tov. Kržan, ki je obenem tudi nastopil v vlogi Kočkarjeva, a je oboje dobro rešil. Nastpgili šo še: tov. Troha v vlogi neveste Agatje, tov. Jež v vlogi Agatjine tete, tov. Bertoncelj v vlogi dekle Dunjaške, tov. Zagore v vlogi Anučkina, tov. Veber v vlogi Zevaki-na, tov. Golob v vlogi trgovca Stankova In tov. Kocjan v vlogi sluge Ste-pana. Obleke so si preskrbeli igralci sami ter s tem dokazali, da se da tudi s skromnimi sredstvi nastopiti. Maske večine igralcev so pa pokazale, da so za podeželje nujni zlasti šminkarski tečaji.
Ljudje so nagradili igralce za lepo igro s polnoštevilno udeležbo, a KUD Loka je pokazal s tem, da bo v letu 1950 še bolj aktiven v kultu rno-pro-svetnem delu
Po igri v soboto 31. dec. 1949 je bilo silvestrovanje, ki so ga priredili naši vrli zadružniki. — KOZ v Loki. Poskrbeli so za vse potrebe delovnih ljudi: za dobro jedačo, pijačo, godbo in ples. Cisti dobiček je namenjen obnovi zadružnih svinjskih hlevov. Njihovo iniciativnost in dobro voljo moramo toplo pozdraviti in jim v letu 1950 pomagati, da bodo uspešno premagali začetne težave in tako s skupnim delom prispevali, da bo za vse delovno ljudstvo dovolj hrane, kar je tudi temelj socializma, ki že v prvi petletki prinaša vsem lepše življenje.
Otvoritev diagnostične stanice v Trbovljah
V soboto 7. t. m. je bila v Trbovljah slavnostno olvorjena diagnostična Staniča. K otvoritvi so se zbrali zastopniki oblasti, podjetij in sindikatov, zastopnik poverjeništva za zdravstvo za ljubljansko oblast tov. dr. Mušič ter zastopnik GO ZSS.
Poverjenik za zdravstvo pri OTO Tr-bovl je tov. Goršek je otvorii svečanost ter naglasil velik pomen te ustanove.
Dr. Kramberger je v svojem govoru prikazal razvoj zdravstvene službe v Trbovljah za časa slare Jugoslavije in kako napreduje služba sedaj. Trboveljska bolnišnica sprejema danes vse bolnike, tudi take, pri katerih se pri pregledu ni mogla ugotoviti bolezen. Prav zaradi tega je bila ustanovitev, diagnostične slanice v Trbovljah prepotrebna.
Dani so vsi pogoji, da se razvije iz te stanice v doglednem času poliklinika.
Vsem, ki so pripomogli k otvoritvi prve diagnostične stanice, je čestital dr. Mušič, posebno polivalo pa je izrekel poverjeniku za zdravstvo pri OLO Trbovlje, ki je vložil v delo največ trudil.
Diagnostična stanica ima čakalnico, sprejemno in pregledno sobo, kuhinjske prostore ter rentgensko sobo z aparatom.
V prvem nadstropju so bolniške sobe, v katere se lahko sprejme 12 bolnikov. Za letošnje leto je v načrtu razširitev stanice; stroške bodo nosila vsa podjetja. Diagnostična stanica v Trbovljah je velik doprinos k zboljšanju zdravstvene službe v Trbovljah.
Zasavsks ®mr*
Kdor si hoče ustvariti pravo predstavo o stanju preskrbe v Zagorju, naj pride pogledat v poslovalnico št. 1, kjer si za čiščenje lokala izposojajo metlo iz rudniške menze. Kar velja za metle, velja tudi za mnogo drugih predmetov. Želimo si metlo, ki bi to nevzdržno stanje enkrat temeljito pometla.
•
V Zagorju so prišle v zadnjih lednih, bodoče matere že petkrat v čakalnico, da bi jih zato določena tovarišica vpisala in bi lahko sprejele stvari, id jim pripadajo po zakonu.
•
Tovarišica, ki je zato določena, tega mogoče ne ve in se je bati, da bodo morale te tovarišice priti v čakalnico še petkrat, če ne bodo že preje postale matere ...
•
Na Novega leta dan je bil izgubljen iz Trbovelj do Polaja rjav čevelj. Tisti, ki ga je našel, ga tako ne more uporabljati. Javi naj na uredništvo uprava rudnika Trbovlje, kjer bo izvedel naslov in zato tudi dobil primerno nagrado.
K nemtaiografi
OBVESTILO KINA TRBOVLJE:
Ker mnogo kinoobiskovalcev ni videlo filma »NJEN OBRAZ«« ozir. si ga žele še enkrat pogledati, sporočamo vsem, da bomo film prejeli v najkrajšem času kot izreden spored tekom tedna.
KINO »RAJKO« HRASTNIK
predvaja ameriški film
»BUMERANG«
Predstave od sobote do ponedeljka. Naslednji teden predvaja nemški film »NEKJE V BERLINU« Predstave od srede do četrtka.
KINO »TRIGLAV« ZAGORJE
predvaja
V	soboto, 14. jan., nedeljo 15. jan. ob S. in 7. uri zvečer:
Sovjetski film »Sodišča čssti«
V	sredo 18. jan., četrtek 19. jan. ob 5. in 7. uri zvečer:
Odlični poljski film »Obmejna ulica«
KINO TRBOVLJE
predvaja sovjetski film:
»Kako se je kalilo jeklo« Predstave od petka do ponedeljka.
Športno društvu »Rudar« ima 9 sekcij: nogometno, smučarsko boksarsko, plavalno, namizni 'enis. kolesarsko, odbojko in šahovsko šekel jo: Od vseh sekcij je bila najbolj aktivna nogometna: imela je naivec prireditev in im? največ člans ‘v.
Ligjno moštvo jt, ufluoaio, ,i;> icKem, od' teh 29 mediepuoliških, in sicer 39 prijateljskih, pok.mm t prvenstvenih 7. Od vseh odigranih miren) je bilo doseženih" 28 zmag j* neodločenih in 18 porazov Skupn razlika tulov je 121 ■ 86 v prid Rudarja
Najboljši strelec ;e tu. mulami., ki je sam da) 36 golot. Največ tekem za prvo moštvo je odigral Butkovec in to 53. Kos tudi >8 Koncilija 51. Kot najbolj disciplini!*'.*• nogometaš ie bil pohvaljen tovariš Kos najlepšo igro je podajal tovariš Sorči, največ tekem, za vsa moštva pa e odigral Opresnik in sicer 04. — Drogo moštvu ie odigralo samo dve tekmi. Mladinsko moštvo je imelo 27 tekem z. razliko golov 44:20 v korist mladincev Največji uspeh je doseglo mladinski moštvo, ki si je osvojilo naslov prvaka Slovenije in je sodelovalo na državnem prvenstvu mladine v Skoplju Zaslužni so se plasirali v finale in v finalni tekmi proti Vardarju vzlic boljši igri izgubili s tesnim rezultatom 2:1
Pionirsko moštvo je odigralo 12 tekem z razliko golov 25: 12 v prid pionirjev. Vseh tekem je bilo odigranih 96, od tega 38 republiških. Pri vseli tekmah je bilo 54 zmag, 17 neodločenih in 25 porazov z razhko golov 238 : 147 v korist Rudarja. Uspehi nogometnega društva so zadovoljivi in je moštvo Rudarja od vseh nogometaških edinic v Sloveniji odigrali največ medrepubliških tekem razen Odreda ki je tekmoval v zveznem rierilu Da je nogometna sekcija dosegla take uspehe, je nesporna zasluga trenerja Duko-viča, ki je pokazal, da je za dvig nogometa v Trbovljah prepotrebno, da ima društvo stalnega trenerja
Smučarska sekcija
Bmučarska sekcija se v pretekli sezoni ni mogla razviti v željeni meri zaradi pomanjkanja snega. Izvedeno pa je bilo tekmmanje v veleslalomu v Kranjski gori. Vkljub oviram je bila ta sekcija poleg nogometne ena izmed najboljših. Dogradili sta se dve smučarski skakalnici z’ 25 in 15 metrske skoke in to največ s prostovoljnim delom. Sekcija se je udeležila tudi diveh akcij pri graditvi smučarske postojanke SSD Gregorčič UdeJežila se je nadalje smučarskega mnogoboja v Ljubljani
Boksarska sekcija
Ta odsek bi z malo več resnosti in discipline lahko v Trbovljah dobro uspeval Sekcija je nastopila 14 kra* ter dosegla 4 zmage 3 neodločene in 7 oražov
1 .ep uspeh je dosegel mladinec Bo-ru.šak ki si je osvojil prvenstvo Slo-
Plavanje
Ta sekcija je v minulem letu pokazala veliko večjo aktivnost, pomnožilo se je zlasti moško članstvo, medtem ko so šibka stran sekcije ženske plavalke. ki jih je samo troje. Odsek je sodeloval na 5 prireditvah. Lep uspeh je dosegla sekcija na prvenstvu Slovenije v Konjicah kjer si je \valerpol-skb moštv ) osvojilo 3. mesto ter priborilo diplomo plavaine zveze Slovenije. Ny prvenstvu Gorenjske na Bledu je Rudar zasedel I. mesto! Tu se je ppazjIr. pomanjkanje ženskih plavalk.
Odbojka je bila nedelavna in je odigrala samo štiri tekme
Sati
Šahovska sekcija je pokazala lepe rezultate, vendar je število registriranih igračev 35 za Trbovlje porazno, če se pomisli da se šah igra po celih Trbovljah
Šibka točka delovanja društva je ui..’ .-umovanje za lizkulturni znak. Po izvolitvi novega odbora so bili sprejeti važni sklepi, ki nam dajo upati, da se bo šport v Trbovljah razvijal tako, kot terja lik novega fizkuRurni-ka Titove Jugoslavije.
»RUDAH« SE VEDNO NEPOHAZEN
Rudar : Branik 4:1 (0:0)
Trbovlje, 8. jan. 1950. Nogometno moštvo Branika iz Maribora, ki se je prijavilo za ponedeljek in torek pri tukajšnjem rudniku za jamsko udarniško delo je danes nastopilo v prijateljskem srečanju z moštvom Rudarja. Moštvi sta pred 1000 gledalci nastopili v najmočnejši postavi. Vreme je bilo lepo kakor tudi igrišče, tako da sta
toment pred golom Branika
Uredništvo Trbnvlle
Uprava rudnika Trbovlje ielelon (4
Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar