O ŽELEZNIŠKEM PROMETU Člani zgodovinskega krožka Os-novne šole Zalog smo se letos že dru-gič udeležili republiškega tekmovanja mladih zgodovinarjev na temo PRO-MET, ki ga organizira Zveza prijate-ljev mladine Slovenije. Ker ima Zalog bogato zgodovino železniškega prometa. smo se odločili za raziskovanje le-tega. Poleg tega smo napisali tudi knjigo, v kateri spoznavamo zgodovino železniškega prometa v Zalogu od nastanka južne železnice do danes. Knjiga slikovito prikazuje železnico, njena poslopja in delo na njej, ki je vse do danes doži-velo velike spremembe. Pomagala vam bo odgovoriti na mnoga zastavljena vprašanja in za vas ob fotogra-fijah in zanimivem čtivu spodbudila k raz-mišljanju. Avtorji smo: Miha Mejač, Si-mon Feštanj, Jure Matjažič, Boštjan Mi-šmaš, Mojca Žibert, Matjaž Jelen in men-tor zgodovinskega krožka Stane Padežnik. Cena knjige je 150,00 dinarjev, pro-dajajo jo na šoli in po domovih. Ž iz-kupičkom bomo kupili nekaj učnih pripomočkov za zgodovino, ker zanje šola nima denarja. Hvala. Člani zgodovinskega krožka Osnovne šole Zalog TUDI LETOS POHOD NA JANČE Tudi letos, tako kot že dolgo vrsto let, bo v nedeljo, 2. junija 1991 pohod in srečanje na Jančah. Pohod in srečanje pripravljajo organizacije zveze borcev občin Grosuplje, Litija in Ljubljana Moste- Poije ter Skupnost borcev 1. slovenske brigade II. grupe odredov v spomin na pomembne dogodke iz polpretekle zgodovine hribovitih predelov naše občine. To sta predvsem dva, in sicer 122-letnica spopada kmetov v Turnarji in 49-letnica bojev borcev II. grupe odredov z Nemci. SPOPADKMETOVSTURNAfUI Po letu 1850 je močno porastla slo-venska narodna zavest. Ustanavljala so se številna kulturna društva (čital-nice) in telovadna društva (južni So-kol). Značilni za to obdobje pa so tudi tabori. Na Slovenskem so se Nemci in nemčurji počutili ogroženi, ustanav-ljali so svoja društva in na vse mogoče načine pritiskali na Slovence, po-sebno s pripadniki telovadnega dru-štva Turnverein, ki so s propagand- nimi pohodi hoteli dokazovati nem-ško politično in kulturno premoč. Na binkoštni ponedeljek 17. maja 1869 je bil v Vižmarjih velik slovenski tabor. na katerem je bilo 30.000 ude-ležencev. Na to vižmarsko slavje so že naslednjo nedeljo, tj. 23. maja 1869, odgovorili oboroženi Turnarji z izzi-valnim izletotn na Janče. Zaradi svo-jega nadutega obnašanja so razjezili domačine Jančane. Razvnel se je pre-tep, v katerem so sodelovale tudi žen-ske. Turnarjem so zaplenili zastavo. jih pretepli in prepodili vse do Vevč, kjer se je ponovno razvnel pretep, v katerem pa je bil ubit domačin Rode. Odmevi spopada so segli prav do Dunaja in močno razburkali vso teda-njo avstroogrsko javnost in oblast. Sledile so številne obsodbe kmetov, ki so bili kaznovani z zapornimi kaz-nimi, tudi do treh let. A na pohode turnarji niso več hodili. BOJII. GRUPE ODREDOV NA TUJEM GRMU Triinsedemdeset let kasneje je 21. maja 1942. spet grmelo okrog Janč, bil se je ogorčen boj med borci II. grupe odredov in nemškimi policij-skimi regimenti. II. grupa odredov, ali tudi. kot so se sami imenovali I. slovenska brigada. je bila spomladi 1942. leta najmočnejša in najboljše opremljena partizanska enota na Slo- venskem. Štela je preko 500 borcev, predvsem iz sedanjih občin Ljubljana-Bežigrad, Grosuplje in naše občine. Nastala je iz II. partizanskega bata-ljona, ki so ga sestavljale Molniška, Stiška, Mokronoška in Grosupeljska četa. Bataljon so imenovali tudi »ŠTAJERSKI«, ker je bil namenjen, da podpre narodnoosvobodilni boj na Štajerskem. Po prvem neuspelem po-skusu preboja čez Savo je bataljon prezimil v hudi zimi 1941-42 na Pu-gledu. Tu se je okrepil in vojaško usposobil. tako da se je 23. marca 1942 uspešno bojeval proti Italijanom na Pugledu. Po hitrem naraščanju partizanskih enot na Slovenskem in v skladu s te-danjo organizacijo partizanskih enot, se je bataljon organiziral v II. grupo odredov s preko 500 borcev. Grupa je bila določena, da odide na Štajersko in je v noči iz 19. na 20. maj krenila iz Police, čez nemško mejo proti Savi in v prvi noči prišla do Koških Poljan, kjer je predanila. To-likšna enota seveda ni neopazno pre-šla preko meje, zaščitnice pa so se že zjutraj spopadle z nemško patruljo. Obenem pa je bil to tudi alarm. Nemci so z vseh strani začeli dovažati vojaštvo. Zasedli so dolino Save in zaprli širok obroč območja. v katerem so slutili partizane. V Besnico so vo-zili pripadnike policijskih enot z Go-renjske preko Pečarja. Italijani pa so blokirali tedanjo mejo. V noči iz 20. na 21. maj se je hotela II. grupa spustiti v dolino in prekora-čiti Savo, vendar to ni uspela in se je vrnila na položaje pod Tujim grmom, kjer so jih sredi dopoldneva Nemci odkrili in napadli. Do večera je sle-dilo sedem nemških jurišev na parti-zanske položaje, a se ti niso umaknili niti za korak. Pregnati jih niso mogle niti mine iz težkih minometalcev niti ogenj in oklepni avtomobil, ki so ga s težko strojnico onesposobili. Juri-šem so sledili protinapadi, v katerih so partizani zaplenili poleg orožja tudi torbico nemškega oficirja z zemljevi-dom, kjer so bili označeni vsi nemški položaji, kar je pripomoglo h kasnej-šemu uspešnemu umiku. Nemci so nameravali partizane potisniti v do-lino Save in jih tam uničiti. V noči iz 21. na 22. maj se je ce-lotna grupa izvila iz obroča in se preko Slapnice in Gostince prebila v dolino Besnice, kjer je uspešno raz-bila zasede, in se preko Žagarskega vrha vrnila na Polico. Po nepopolnih podatkih naj bi padlo okrog 70 nemških vojakov, prav toliko pa jih je bilo ranjenih. Padlo je tudi 11 partizanov, 11 pa jih je bilo ranjenih. Bitka je takrat močno odmevala po vsem območju in ljudem dokazala, da tudi Nemci niso vsemogočni in da je mogoč učinkovit upor. M. M.