Štajerski Ptujska Gora Portal mora proč Stran 6 Ptuj Ko ugasnejo luči. Stran 7 Ptuj Mestno jedro umira Stran 8 Sv. Jurij Rokomet Gasilstvo pomembnejše Zadovoljiv prvi del od pitne vode? Stran 24 Stran 10 Hajdina Mora občina samo plačevati? Stran 10 Ptuj, četrtek, 29. januarja 2004 letnik LVII . št. 4 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 ÏO ÏO iO> = 0 ■ sd-= 0 !o iN- řriorsko prebili anji z Vesno Potofar Ir Deanom Jelafclnon ■ ' Frertfjeve kuhinie .fcM Î Črni les . Hotel sameva Probanka uveljavila izločitveno pravico Dobra dva meseca je minilo od izbruha afere Hotel Črni les. V javnosti se se vedno ugiba, kdo je lastnik hotela. Na Probanki trdijo, da je hotel njihov, stečajni upravitelj podjetja Tami turizem Štefan Veren pa pravi, da je hotel prodal, vendar se stečaj ni zaključen. V upanju, da bomo razjasnili zgodovino in tudi trenutno stanje glede lastništva hotela Črni les, smo na vodstvo Pro-banke naslovili nekaj vprašanj. Povedali so, da je nekaj takih, ki so tako po internem pravilniku o poslovni tajnosti Proban-ke kot tudi glede na poslovne procese v bančništvu zaupne narave. Večina pa je tudi takih, ki niso v pristojnosti Proban-ke, ampak zadevajo poslovno naravo drugih podjetij ali posameznikov in stečajnega upravitelja. Na ta vprašanja ne morejo podati odgovorov, ker za to niso pristojni niti pooblaščeni. V odgovoru glede Črnega lesa pa so zapisali: "Probanka je po dolgih prizadevanjih in trajanju stečajnega postopka lahko uveljavila izločitveno pravico lastnine v stečajnem postopku, ki je tvorila hipotekarno jamstvo za nekatere njene kreditne posle. Poleg same zgradbe na lokaciji Črni les je Probanka pridobila tudi več sto kvadratih metrov zazidljivih površin v neposredni bližini zgrajenega objekta. To pomeni, da ima nepremičnino na lokaciji Črni les polnopravno razpolagalno in lastninsko pravico. To je bil tudi njen cilj pri uveljavljanju hipotekarne-ga jamstva. Drugače povedano lahko zdaj potencialnim kupcem izroči nepremičnino in precej okoliških zazidalnih površin brez kakršnihkoli bremen. Glede na to, da je lokacija Črni les med najzanimivejšimi turističnimi lokacijami na Štajerskem, bo zagotovo pritegnila dovolj realnih investitorjev, ki jo bodo znali izkoristiti na križišču glavnih smeri med severom in jugom ter vzhodom in zahodom. Kljub neposredni bližini cestnega križa je z izgradnjo avtocestnih povezav ta lokacija postala mirna oaza sredi zelenja. Ta njena vrednost presega superlative za turistično-rekreacijski ali drugi podoben center, ki bo deloval na temelju sodobnih vrednot in pričakovanj preživljanja prostega časa. Probanka svojih aktivnosti zdaj ne usmerja več k neproduktivnim razmerjem iz preteklosti. Za Črni les bo med ponudniki izbrala najugodnejšega kupca. Njena osnovna dejavnost so finančni posli in se sama z upravljanjem nepremičnin, ali kakršnihkoli drugih dejavnosti, ki ne predstavljajo osnovnih bančnih in finančnih dejavnosti dolgoročno ne ukvarja." Glede na izjave torej na Pro-banki optimistično gledajo na razplet zgodbe Hotel Črni les. Poznavalci pa pravijo, da je zelo malo možnosti za preživetje takšnega objekta v Slovenskih goricah, in napovedujejo, da bo ta objekt končal podobno kot nesrečna Agata, ki so jo v neposredni bližini obglavi-li leta 1599. Zmago Šalamun Tako malo snega, pa tako veliko dela... Ptuj . Težave ptujskih študentov Spoznajte ga in vedeli boste. iminko d.o.a., Zadiuini tig 8,2251 Phii 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Foto: Martin Ozmec RADIOPTUJ 89,8»98,£-I04t3 Bodo študentje lačni? "Na lanskem razpisu smo uspeli v mrežo slovenskih gostišč, ki kot plačilo za prehrano študentov sprejemajo študentske bone, vključiti tudi pet ptujskih ponudnikov: gostilno Pri pošti, Maracujo, El Poncho, Pando in Hotel Poetovio, zdaj pa nam po zadnjih informacijah grozi, da bomo to boniteto izgubili," pravi predsednik MF ZLSD Slovenije, Ptujčan Dejan Levanič. Omenjen razpis naj bi sicer veljal za obdobje dveh let, torej še letos, vendar koncesijo ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki predstavlja 70-odstotno subvencioniranje študentske prehrane, lahko dobijo le ponudniki v tistih mestih, ki imajo status visokošolskega središča. Kot pravi Levanič, so na šolskem ministrstvu pred kratkim ugotovili, da v njihovem popisu slovenskih visokošolskih središč Ptuja (še) ni. Kako se lahko zgodi, da Ptuj ob dolgoletnem obstoju Ljudske univerze in lani ustanovljenem visokošolskem zavodu še nima uradno registriranega statusa visokošolskega središča, je naj- verjetnje vprašanje slabe ali vsaj neažurne komunikacije med lokalno skupnostjo oziroma pristojnimi službami in ministrstvom. "Nujna je takojšnja intervencija občinskega vodstva, saj je treba z ustreznim dopisom Ptuj vključiti v mrežo visokošolskih središč, sicer bodo naši študentje že v prihodnjem mesecu ostali brez subvencionirane prehrane v mestu! Zavedati se moramo, da je na Ptuju kar 2000 študentov, ki so večinoma dnevni vozači in se želijo prehranjevati doma. Prodaja bonov, s katero si študentje bistveno pocenijo stroške prehrane, se namreč po statističnih podatkih povečuje.Če se ne bomo pravočasno vpisali v državni register mest s statusom visokošolskega središča, bodo boni neuporabni, saj bodo gostišča ostala brez koncesij!" SM ■or^ ^ L -fr Dejan Levanič: "Upam, da bo intervencija našega občinskega vodstva pravočasna!" Doma Odložilni veto o lovstvu preglasovan Ljubljana - Poslanke in poslanci so v torek s 55 glasovi za in 20 proti preglasovali odložilni veto državnega sveta na zakon o divjadi in lovstvu, ki ga je državni svet izglasoval decembra lani. Zaradi zavrnitve odložilnega veta so v državnem svetu že napovedali ustavno presojo zakonskega besedila. Sicer pa je državni zbor z 59 glasovi za in 18 proti kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo ocenili novelo zakona o lokalni samoupravi, ki jo je v državni zbor vložila poslanska skupina SNS. V nadaljevanju pa so poslanke in poslanci v drugi obravnavi novele obrtnega zakona sprejeli redakcijsko dopolnilo koalicijskih poslanskih skupin o pogojih za pridobitev obrtnega dovoljenja, o zakonu v celoti bo državni zbor odločal danes. Minister Bohinc s Sovičem o regionalizmu Maribor - Minister za notranje zadeve Rado Bohinc je obiskal Mestno občino Maribor, kjer se je z mariborskim županom Borisom Sovičem med drugim pogovarjal tudi o predlogu zakona o lokalni samoupravi in problematiki regionalizma. Glede zakonskega predloga sta se sogovornika zavzela za nezdružljivost funkcij župana in poslanca, glede vprašanja regionalizma pa je Bohinc poudaril, da strokovni predlog ministrstva še vedno ostaja pri šestih, osmih ali 12pokrajinah. Politična razprava se sicer nagiba k 14pokrajinam, kar je še vedno vzdržna številka. Nikoli pa ministrstvo ne bo predlagatelj števila pokrajin, ki bo večje od 14, je po pogovoru s Sovičem v izjavi za novinarje povedal Bohinc. Dimovski pri frančiškanih Ljubljana - Minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski je obiskal frančiškanski družinski center v Ljubljani, ki ga sofinancira tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vodje frančiškanskega družinskega centra Christian Gostečnik, Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar so ministru ob tem predstavili delovanje programa terapevtske pomoči pri čustvenem, fizičnem in spolnem nasilju, ki ga že vrsto let izvajajo v centru. V letu 2004 ministrstvo sicerpredvide-va sofinanciranje omenjenega programa v višini dobrih desetih milijonov tolarjev, ki bodo namenjeni za strokovnega vodjo, strokovnega delavca in materialne stroške centra, so sporočili iz kabineta ministra Dimovskega. Razgreti navijači pretepli hrvaško družino Ljubljana - Hrvaški navijači, ki so si ogledali sobotno rokometno tekmo med reprezentancama Hrvaške in Danske, so bili po tekmi večkrat žrtve nasilnih napadov. Najhujši incident se je zgodil v večernih urah v Medvedovi ulici v Ljubljani, kjer je skupina neznancev napadla hrvaško družino - očeta z dvema otrokoma -, ki je zaradi lažjih poškodb poiskala pomoč v ljubljanskem kliničnem centru. Gomolji koromača za Podobnika Ljubljana - Predstavniki gejevskih in lezbičnih organizacij Slovenije so predsedniku SLS Janezu Podobniku izročili gomolje koromača - gre za zelenjavo z okusom janeža, ki so jo v srednjem veku uporabljali pri zažigu homoseksualcev na grmadah, da bi se dlje kesali svojega tveganega vedenja. S tem so želeli pobudniki manifestacije na duhovit način opozoriti na problematiko istospolno usmerjenih, še posebej na "zavlačevanje" SLS pri oblikovanju predloga zakona o partnerski skupnosti. SLS se je opredelila proti obstoječemu zakonu, s tem pa je še dodatno pod vprašaj postavila sprejetje zakona v tem mandatu, je za STA povedal Miha Lobnik iz organizacije Legebitra. Sicer sta bila dva pobudnika manifestacije oblečena v narodne noše: s tem so gejevske in lezbične organizacije želele opozoriti na dejstvo, da so tudi istospolno usmerjeni "pravi Slovenci". Po svetu Združeni narodi znova v Iraku Bagdad- Generalni sekretar ZN Kofi Annan se je štiri mesece po umiku osebja Združenih narodov iz Iraka odločil, da bo v to nemirno državo znova poslal svoje ljudi. Kot je sporočil v torek v Parizu, bo skupina strokovnjakov ZN v Iraku proučila možnosti za uspešno izvedbo neposrednih volitev prehodnega parlamenta. Zaenkrat še ni znano, kdaj točno bo ta skupina odpotovala v Irak, saj želi Annan pred njihovim odhodom varnostna zagotovila. Ameriška uprava v Iraku, ki se pri načrtovanju prenosa oblasti na Iračane sooča z glasnimi protesti šiitskih verskih voditeljev, je odločitev ZN pozdravila. V ZDA se medtem širijo polemike glede obstoja orožja za množično uničevanje, ki ga kljub temu, da je bilo glavni razlog za vojno še niso našli. Svet Evrope za enakopravno zastopanost spolov Strasbourg - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je na zimskem plenarnem zasedanju začasno odvzela pravico glasovanja delegacijama iz Malte in Irske, ker ne spoštujeta priporočila o enakopravni zastopanosti spolov v delegacijah in imata samo moške člane. Pravico glasovanja jima je začasno odvzela tako na plenarnih zasedanjih PS SE kot tudi v odborih. To prvo tovrstno odločitev je PS SE sprejela, potem ko je septembra lani sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da mora biti v delegacijah članic SE vsaj en delegat drugega spola, torej da enospolne delegacije niso več sprejemljive. Odločitev je stopila v veljavo takoj, obe delegaciji pa sta izrazili prepričanje, da bosta uspeli najti zadovoljivo rešitev do aprilskega zasedanja PS SE. Ptuj • Nadaljevanje zgodbe o četrtih Korak bliže občinski oblasti Novembra lani so se predsedniki mestnih in primestnih četrti mestne občine Ptuj sestali s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom in nekaterimi njegovimi sodelavci, da bi dosegli kvalitetnejše sodelovanje med organi mestne občine in njenimi ožjimi deli. Vb Pobuda je prišla iz četrtnih svetov, da bi se podrobneje opredelile zadeve, ki so lokalnega pomena, bistvene za ljudi in v katerih naj bi se obračali na župana, občinsko upravo ali mestni svet. V tem času je že prišlo do nekaterih kvalitetnih sprememb. Presedniki četrti se vsaj enkrat mesečno dobijo s ptujskim županom. Ustrezno bi morali urediti tudi vprašanje premoženja, s katerim upravljajo mestne ali primestne četrti (80. člen statuta), v večini so jih gradili občani, natančneje naj bi se opredelila tudi strokovna dela, ki jih za ožje dele mestne občine opravlja občinski urad, prav tako pa tudi uskladili občinski akti, ki opredeljujejo status in delovanje ožjih delov občin. Na novembrskem sestanku so se o teh vprašanjih pogovarjali načelno, dogovorili pa so l4-dnevni rok, v katerem bodo občinske službe izdelale alternativne modele ureditve lastniških in upravljalskih odnosov, z upoštevanjem pripadajočih obveznosti in pravic ter morebitnih solastniških deležih glede na dosedanja vlaganja četrti in občine v domove in drugo četrtno premoženje. Na novembrskem srečanju so se zavzeli tudi za redne mesečne posvete vodstev četrti in občinske uprave. Obravnava pobud in predlogov svetov četrti, ki jih doslej v mestni oblasti niso pretirano upoševali oziroma so jih v ve- čini ignorirali, večina jih tudi ni našla postavke v proračunu, naj bi sedaj, ko se predsedniki svetov četrti že lahko udeležujejo oziroma so vabljeni na kolegij župana z vodji svetniških skupin (95. a člen poslovnika mestnega sveta), ki se sestane enkrat mesečno, imela poslej večjo težo. Doslej, kljub argumentiranim predlogom in pobudam, to ni bilo mogoče. V bodoče naj bi se zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog sklicevali tudi ločeni sestanki s predsedniki svetov četrti. V mestni občini Ptuj doslej tudi niso upoštevali 19.a člena zakona o lokalni samoupravi, ki govori o tem, da lahko svet ožjega dela občine neposredno občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na ožji del občine. Glede pristojnosti oziroma nalog ožjih delov občine je tako, da z zakonom ni omejen obseg nalog, ki jih občina lahko prenese na ožji del občine. Statut pa je tisti, v katerem morajo biti pristojnosti oziroma naloge točno opredeljene, prav tako mora biti določen način njihovega izvajanja in na podlagi tega zagotovljeno tudi financiranje. V 19.b členu zakona o lokalni samoupravi je določeno, da lahko statut občine prenese v izvajanje ožjemu delu občine zlasti naloge, ki se nanašajo na lokalne javne službe, vzdrževanje krajevnih cest in drugih javnih površin, upravljanje s premoženjem, name- njenim za potrebe krajevnega prebivalstva, pospeševanje kulturne in drugih društvenih dejavnosti. Naloge ožjih delov občine se podrobneje opredelijo z odlokom. Iz nekaterih vzorcev statutov, s katerimi razpolaga urad za lokalno samoupravo, pa so razvidne nekatere naloge iz občinske pristojnosti, ki jih ožji deli občine samostojno opravljajo. Gre za vzdrževanje lokalnih cest, upravljanje z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo, izdelovanje načrtov zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine, pripravo in izvajanje projektov v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju, pospševanje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti ter organiziranje kulturnih, športnih in drugih prireditev oziroma zagotavljanje pomoči pri prireditvah, ki jih organizira občina. Pri premoženjskih vprašanjih, ki so jih prav tako na novembrskem sestanku iznesli predsedniki četrti, sta glede na predloge rešitev, ki so jih pripravili v oddelku za splošne zadeve mestne občine Ptuja, mogoči dve možnosti glede na pravno nasledstvo občine ali pravno nasledstvo novega ožjega dela občine, ki nastane na območju prejšnjega. Predložene so tri variante za spremembe 79. člena statuta mestne občine Ptuj, po prvi varianti gre za premoženje občine, po drugi je premoženje last četrti. Gre za premoženje, ki ga četrt pridobi z lastnimi sredstvi, zatorej je njena last. Če pa ožji del občine, ki je skladno s statutom občine pravna oseba, preneha obstajati ali če mu preneha pravna subjektiviteta, njegove pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine. V primeru, da ožji del občine ni pravna oseba, lahko statut občine določi, da v okviru nalog ožjega dela in v okviru s proračunom določenih sredstev za izvajanje teh nalog občino pri izvajanju odločitev sveta ožjega dela občine zastopa svet ožjega dela občine ali njegov predsednik. Statut občine lahko v tem primeru določi tudi, da so pravni posli nad določeno vrednostjo veljavni le ob soglasju župana. Po tretji varianti se lahko premoženje dogovorno prenese tretji pravni osebi. Predloge, ki pomenijo kvalitetnejše sodelovanje med organi mestne občine Ptuj in njenimi ožjimi deli, v četrtnih skupnostih sedaj temeljito proučujejo. Z njimi naj bi se počakalo na sprejem novele zakona o lokalni samoupravi, kjer je predvideno, da ožji deli občine naj ne bi imeli več statusa pravne osebe. MG Evropska unija in mi Dr. Potočnik v Evropsko komisijo Dogajanje na slovenski politični sceni je prejšnji teden, v senci zapletov z izbrisanimi, zaznamovala vest o kandidatu za evropskega komisarja. Premier Anton Rop se je bolj ali manj na lastno pest odločil za dosedanjega ministra za evropske zadeve dr. Janeza Potočnika. Vodja slovenskih pogajalcev, ki ga je evropska stran že spoznala kot neomajanega in odločnega pogajalca, je premierovo odločitev sprejel kot priznanje za dosedanje delo, medtem ko so politične stranke, zlasti opozicijske, pred imenovanjem pričakovale posvetovanja ter več kandidatov in kandidatk za to visoko funkcijo. Najmanj so bili z imenovanjem 45-letnega doktorja ekonomskih znanosti navdušeni v Slovenski nacionalni stranki, kjer so menili, da je v pogajanjih z EU storil premalo. Kakorkoli, ime kandidata, ki so ga mimogrede pozitivno ocenili tudi v bruseljskih krogih, je znano, in prav od Bruslja bo v prihodnje odvisno, ali bo Janez Potočnik postal novi evropski komisar ali ne. Postopek imenovanja komisarjev iz novink je predsednik komisije Romano Prodi sicer sprožil konec novembra, ko je voditelje deseterice s pismom pozval k iskanju sprejemljivih kandidatov, ki se bodo pridružili njegovi eki- pi. Pogovore s premieri deseterice je Prodi opravil decembra lani in v prvih dneh letošnjega leta, pri tem pa izrazil željo, naj kandidate imenujejo do izteka januarja. Celoten seznam sicer mora biti sestavljen do konca februarja, tako da ga bo komisija najkasneje 1. marca posredovala Svetu Evropske unije. Ko bo Svet EU potrdil seznam vseh nominiranih kandidatov, bo ta poslan v Evropski parlament, ki bo deset kandidatov zaslišal v drugi polovici aprila, na plenarnem zasedanju od 3. do 6. maja pa bo o njih glasoval, nakar bo nove člane komisije uradno imenoval Svet EU. Prvi komisarji iz novih članic bodo položaj nastopili s 1. majem 2004, torej na dan razširitve EU, mandat pa jim bo skupaj s celotno sedanjo ekipo Romana Prodija potekel s 1. novembrom 2004. Takrat bo namreč mandat nastopila nova Evropska komisija - o novem predsedniku bruseljske ekipe se bodo voditelji razširjene EU skladno z načrti dogovorili na vrhunskem zase- danju junija letos v Bruslju. Novi predsednik bo nato sprožil postopek imenovanja celotne ekipe. Sicer pa predsednik evropske komisije vsakega komisarja zadolži za spremljanje določenega resorja oziroma področja politike, od kmetijstva in okoljske politike do športa. Komisarji se v Bruslju sestajajo enkrat tedensko. Evropska komisija, katere član, naj bi postal dr. Janez Potočnik, je za delovanje evropske povezave najpomembnejša ustanova in "gonilna sila pri gradnji Evrope". Ima vlogo pobudnice, saj lahko samo ona pripravlja predloge zakonodajnih aktov, o katerih nato odločata parlament in Svet EU. Ima tudi izvršilno funkcijo, saj skrbi za izvajanje zakonodaje in v okviru tega sprejema podzakonske akte EU, njene pristojnosti pa segajo še na oblikovanje skupnih politik in nadzorovanje evropskega proračuna. Ob tem ne gre prezreti njene naloge na področju zagotavljanja uresničevanja ustanovitvenih pogodb, saj lahko pred evropskih sodiščem toži vse druge skupne ustanove, državo članico oziroma njeno pravno osebo. Evropska komisija pa je tudi tista ustanova, ki navzven predstavlja Unijo, se v imenu članic pogaja o širitvi, trgovskih in tarifnih sporazumih, medtem ko končne dogovore potrjuje svet EU. Pomembna institucija torej, zato ne preseneča dejstvo, da evropski komisar za svoje delo na mesec v povprečju prejme 18 tisoč evrov. Anemari Kekec Opravičilo: V prejšnji številki Štajerskega tednika smo v rubriki Evropska unija in mi napačno zapisali višino povprečne plače evroposlancev. Ta je trenutno 8000 evrov in ne 800, kot smo zapisali. Za napako se opravičujemo. Videm • Ambulanta na prepihu Ovinkasta pot do svojega stalnega zdravnika Občani Vidma bi radi svojega stalnega zdravnika čimprej, kot kaže, pa bo treba nanj počakati vsaj se nekaj mesecev. Pogoj zanj je namreč dodelitev ustreznega programa in vključitev ambulante v mrežo zdravstvenih storitev in oskrbe, težave pa bi lahko povzročilo tudi kronično pomanjkanje zdravnikov v vsej spodnjepodravski regiji. V sklopu poslovno-stano-vanjskega centra v Vidmu, naložba je občino stala dobrih 110 milijonov tolarjev, so že lani odprli splošno ambulanto, ki pa je vse od takrat za paciente odprta le trikrat tedensko po štiri ure. V njej se izmenjujejo tri zdravnice iz ptujskega zdravstvenega doma in tako bo ostalo, vse dokler ministrstvo za zdravstvo ne bo dodelilo dodatnega programa za videm-sko ambulanto. Prošnja zanj je bila na ministrstvo poslana ob odprtju ambulante, pričakovana rešitev oziroma dodelitev programa pa naj bi bila po napovedih župana Bračiča rešena letošnjo pomlad, čeprav direktorica ptujskega zdravstvenega doma dr. Metka Petek Uhan tega ni potrdila; omenila je le, da se programi dodeljujejo samo enkrat letno. Občina, kot je Videm, s 5700 prebivalci, ima po veljavnih zakonih in predpisih sicer pravico do lastne ambulante, lahko pa bi zdravstveno oskrbo svojih občanov še nadalje organizirala preko ptujskega zdravstvenega doma. "Odločili smo se za izgradnjo lastne ambulante, ne le zato, ker nam to dovoljuje zakonodaja, ampak predvsem zato, ker želimo zdravstveno oskrbo čimbolj približati našim krajanom. Res pa je, da imamo že od začetka težave z zdravniki, ki se venomer menjujejo. Občani si želijo svojega, stalnega zdravnika in ga tudi potrebujejo, saj je na našo ambulanto po zbranih podatkih vezano 4000 ljudi s področja občine. Za dodelitev programa in vključitev v mrežo, kar je pogoj za pridobitev stalnega zdravnika, nismo mogli zaprositi pred ureditvijo ambulantnih prostorov. Zdaj je pač potrebno potrpeti in počakati, da se postopek na držav- nem nivoju zaključi, potem pa, sem optimist, bomo z dodeljenim programom dobili ne le svojega zdravnika ampak tudi zobozdravnika, saj je v stavbi predvidena tudi zobozdravstvena ordinacija. S stalnim, vsakodnevnim obratovanjem obeh ambulant pa bodo dani tudi pogoji za odprtje lekarne. Prostori zanjo so, tako kot za obe ambulanti, že pripravljeni v pritličju poslovno-stanovanjskega centra," napoveduje župan. "Glavna težava - pomanjkanje zdravnikov!" Pridobitev dodatnega programa za videmsko ambulanto - pogajanja zanj potekajo med ptujskim zdravstvenim domom na eni ter ministrstvom, zdravniško zbornico in združenjem zdravstvenih zavodov na drugi strani - pa še zdaleč ne pomeni rešitve vseh težav: "Znano je, da nas na Ptuju že dolgo pesti pomanjkanje zdravniškega kadra. S pridobitvijo dodatnega programa za ambulanto v Vidmu bomo vsekakor poskušali zaposliti novega zdravnika, potem je pa odločitev občine, ali bo dejavnost opravljal javni zavod ali zasebnik, seveda z odobritvijo ministrstva. V zdravstvenem domu na Ptuju vsako leto razpisujemo nova delovna mesta, vendar zdravnikov enostavno ni dovolj za vse potrebe. Kaj se bo zgodilo, če se na razpis za zdravnika, ob pridobljenem dodatnem programu za ambulanto v Vidmu, ne bo javil nihče, si ne upam niti pomisliti. V tem primeru bo namreč edina rešitev, da bodo morali naši zdravniki, zaposleni v ptujskem zdravstvenem domu, v Vidmu opravljati svoje delo kot nadure. To je najslabši možen scenarij, saj so naši zdravniki že tako preobremenjeni; povprečno število pacientov na enega zdravnika Direktorica ZD Ptuj dr. Metka Petek Uhan: "Največ težav imamo s pomanjkanjem zdravnikov!" v Sloveniji namreč znaša 1700, v podravski regiji pa 1900," sedanje stanje na področju ptujskega zdravstva ocenjuje direktorica Petek-Uhanova. Z dodelitvijo dodatnega programa bodo torej v Vidmu vsaj teoretično dobili pravico do stalnega splošnega zdravnika in tudi zobozdravnika. Kot je slišati, je med krajani najbolj priljubljena zdravnica dr. Prosenica-Lisul, ki jo je kot svojo osebno zdravnico izbralo največ Videmčanov. "Z dr. Lisu-lovo smo se že pogovarjali o morebitni premestitvi na novo delovno mesto v Videm, vendar sama pravi, da bi želela ostati na Ptuju, saj je veliko njenih pacientov iz te občine," pravi direktorica. Čeprav so županove napovedi o skorajšnji zaposlitvi stalnega zdravnika v videmski ambulanti precej optimistične, je po drugi strani videti, da bo ob - sicer pričakovani - odobritvi dodatnega programa, potrebno še precej sreče (in držanja fig) za uspešno izveden razpis za zaposlitev novega zdravnika. Res je sicer, da bo ambulanta z "državnim blagoslovom" lahko odprta vsak dan, vendar pa dodelitev programa in vklju- čitev v mrežo zdravstvene oskrbe nikakor ne pomeni tudi avtomatske pridobitve lastnega zdravnika. Tega bo Videm, glede na sedanje razmere, očitno dobil šele z zaposlitvijo novega "doktorja". SM Ta teden Drobnarije v življenju je obilje reči, ki pravzaprav niso pomembne, dajejo pa odločilen okus doživetemu. Včasih sladek, včasih grenak. Tako kot ta težko pričakovani sneg. Nekaterim so se ga veselili, nasulo pa ga je vsem. Malenkosti odsevajo odnose med ljudmi in institucij do posameznika. Kažejo tudi dejansko stanje podjetja. Majhne šlamparije, ki nikogar od zaposlenih ne motijo, uporabniki pa jih opazimo in - zanimivo - ne moremo spremeniti. V mojih izbranih termah že leto dni lobiram na vseh ravneh, da bi dosegla eno tako malenkost. Zgodba je taka: V malih slačilnicah se naša štiričlanska družina (in tudi vse ostale družine z majhnimi otroki) ne more preobleči, zato se stlačimo v edino veliko, ki je sicer namenjena invalidom. Toda glej, po mnenju projektanta invalidi obleke ne obešajo na obešalnike, ampak očitno mečejo kar po tleh. Osebje smo na pomanjkljivost vljudno in ponižno opozorili. To smo ponovili tudi pri drugem, tretjem, četrtem in vseh naslednjih obiskih. Apatičen izraz zaposlenih, ki so se izmenjevali, nezainteresirano izdavili kakšen : Aha, ja, pa res, je vse kar smo dosegli. Potem nam je eden izmed zaposlenih svetoval, naj stvar zapišemo v knjigo pritožb, ker vodstvo predlogov zaposlenih menda ne upošteva. Napisali smo cel kup predlogov. Z velikim upanjem smo čakali, čakali... Glej ga, zlomka, čez mesec smo čakali še vedno. Obešalnike v vsako slačilnico je postal naš družinski projekt. Za več svobode in čistoče - naprej! To je le en absurden primer prakse, ki velja v naših podjetjih. Razmišljanje ni zaželeno. Izboljšave so greh, vse naj ostane pri starem, s katerim potrošniki sicer niso zadovoljni, ampak od kdaj so pa potrošniki pomembni! Absurdno, toda resnično! Kako naj bi spremenili resnično pomembne stvari, če se že pri malenkostih zatakne? Viki Klemenčič Ivanuša Dornava • V proračunu le 380 milijonov tolarjev Komu dati, koga prikrajšati? Svetniki in svetnica občine Dornava so v sredo, 21. januarja, na seji občinskega sveta ponovno temeljito proučili proračunske postavke. Ugotavljali so, da je v nekaterih postavkah veliko manj denarja, kot bi ga potrebovali za razvoj občine. Za letošnje leto bo proračun občine Dornava težak le 380 milijonov tolarjev. Od tega je 110 milijonov tolarjev tistih, ki jih je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že razporedilo za izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije za potrebe zavoda dr. Marijana Borštnarja. Razpoložljivih sredstev za investicije je za letos v občinski malhi le okrog 50 milijonov. To, kako bodo omenjena sredstva razdelili, pa so si prihranili za prihodnjo sejo občinskega sveta. Očitno bo to za občinski svet še zelo trd oreh. V nadaljevanju so sprejeli pravilnik o finančnih intervencijah za ohranitev in obnovo kmetijstva v občini Dornava. Da pa se kmetje ne bi preveč veselili, omenjeni pravilnik je le formalnost, ki jo morajo občine sprejeti, če dobijo namenska sredstva iz državnega proračuna. Proračunskih sredstev pa je za kmetijstvo name- njenih letos 4 milijone tolarjev. Postavka za kulturo je nekoliko težja, in sicer 6,5 milijona tolarjev, zato pa je skromnejša postavka, ki je namenjena obrti in turizmu v občini v višini 2,5 milijona tolarjev. Zanimiva je bila odločitev župana Franca Šegula in svetnikov, da bodo odslej novi naročniki znesek za priključitev na KTV—sistem Dornava plačevali društvu Kabelske televizije Dornava in ne občini, kot je bila praksa do sedaj. Vsi skupaj so namreč ugotovili, da občini ne prinaša dobička ter jim kazi dobro ime, ker so zneski previsoki in tržno naravnani. Župan je svetnike seznanil, da je komunalni delavec Janez Petek, ki je invalid 3. kategorije in je zaposlen na občini, še vedno na čakanju. Občina Dor-nava je ugotovila, da za njega nimajo ustreznega delovnega mesta. Župan pa je dodal, da bo po presoji zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje premeščen na njemu ustrezno delovno mesto v podjetje, ki je izrazilo tovrstno po- trebo. V nadaljevanju seje so od župana tudi izvedeli, da je vrtec v Dornavi v likvidnostnih težavah, saj jim primanjkuje denarja za mesečne plače. Že na decembrski seji so svetniki odobrili 10-odstotno povišanje cen vzgojnovarstvenih storitev, to pa je tudi največ, kar v šestih mesecih dopušča zakon. Čistilno napravo, ki bo stala ob Pesnici, so že začeli graditi. Dokončali pa naj bi jo v mesecu maju. Kdaj se bo začela graditi kanalizacija, še ne vedo, saj se morajo še prej odločiti, kateri sistem bodo izbrali. Okvirno pa so že določili, da bi posamezno gospodinjstvo moralo tri leta mesečno plačevati 50 evrov. Med pobudami in predlogi svetnikov je med drugim Rajko Janžekovič predlagal, da občina potrebuje svojo spletno stran, Jože Florjanič je opozoril o slabi signalizaciji cest in pomanjkanju ustreznih označb krajev, Janko Horvat pa o nujni sanaciji nekaterih cest. Marija Slodnjak Videm • Za dolgoletno delo v obrti plakete Spoštovanje do vizionarjev V dvorani občinske stavbe v Vidmu je bila 23. januarja že tradicionalna slovesnost, na kateri je Območna obrtna zbornica Ptuj podelila bronaste, srebrne, zlate in kristalne jubilejne plakete za dolgoletno delo v obrti. Prejelo jih je 29 obrtnikov, ki so z obrtno dejavnostjo pričeli pred 35, 30, 25 in 20 leti. Na sliki (od leve proti desni): Janez Rižnar,, sekretar OOZ Ptuj, Martin Ivanusa in Vjekoslav Novoselnik, prejemnika plakete, ter Slavko Sega in Jože Milošič, podpredsednika OOZ Ptuj. Radenci • Bo Sava kupila Zdravilišče Radenci? "Za vztrajanje v obrti, razmere za delo v tej panogi so bile pred dvajsetimi oziroma tridesetimi leti se bolj nenaklonjene kot danes, prejemniki plaket s svojim dolgoletnim delom samo dokazujejo, da so imeli ze v tistih časih svojo vizijo razvoja in tudi vizijo obrtno-zbornične organiziranosti, zato si zasluzijo vso spoštovanje," je na slovesnosti povedal slavnostni govornik Slavko Šega, podpredsednik Območne obrtne zbornice Ptuj. Vstop v EU prinaša tudi obrtništvu nove izzive in prilozno-sti. Z vstopom na nove trge se bodo soočili tudi z novo konkurenco. Znanje pa bo tisto, ki bo v novih razmerah lahko zagotovilo enakovreden boj. V štirih mesecih do vstopa bo potrebno storiti še marsikaj, da bomo v EU vstopili čim bolj pripravljeni, je še povedal Šega. Bronasto plaketo za 20 let dela v obrti so prejeli: Anton Arnus, Rudi Belsak, Štefan Bezjak, Ivanka Fric, Janko Gab-rovec, Marjan Hvalec, Franc Hvalec, Minka Kodrič, Janko Kolarič, Feliks Kramberger, Gorazd Marovič, Drago Novak, Majda Pintarič, Viktor Prelog, Franc Slodnjak, Janez Vrhov-sek in Dragica Žuran. Za 25 let dela v obrti so srebrno plaketo prejeli Franc Cebek, Vladimir Horvat, Ivan Kokol, Martin Kokol, Marija Lepenik in Roman Skaza. Zlato plaketo za 30 let dela v obrti so prejeli Peter Furman, Franc Hanželič in Olga Vidovič. Kristalno plaketo za 35 let dela v obrti pa Martin Ivanusa, Vjekoslav No-voselnik in Ivan Puž. V kulturnem programu so nastopili Ptujski nonet Območnega obrtnega združenja Ptuj, z odlomkom iz komedije Branka Djuriča Avdicija pa se je predstavila gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm. MG Ponujajo 4,25 milijarde tolarjev Minuli teden je v javnost prišla vest, da bo kranjska Sava kupila Zravilišče Radenci, ki je v lasti Pivovarne Laško. To kranjsko podjetje, ki se poteguje tudi za nakup Term 3000 v Moravskih Toplicah, si želi z Zdraviliščem Radenci zaokrožiti projekt Panonske Terme. Foto: Miha i Bo hotel Jeruzalem v Ljutomeru dobil novega lastnika? Ptuj • Nova delovna mesta Sava lastnica družbe Limb Kranjska Sava je z dokapitalizacijo v višini 71,1 milijona tolarjev postala 38-odstotna lastnica ptujske družbe Limb, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo traktorjev. Proizvodnja traktorjev - letno naj bi jih proizvedli 2500 - bo stekla konec letošnjega leta v prostorih opuščene Savine proizvodnje avtomobilskih zračnic na Ptuju. Zaposlitev bo sprva dobilo 45 ljudi, v naslednjih dveh letih pa se bo število zaposlenih povečalo na 150 do 250, so sporočili iz Save. STA Ptuj • Z Erino kartico ceneje Popusti pri smučanju Nova Erina kartica "Zrno na zrno" je med kupci naletela na odličen odziv. V samo treh mesecih od uvedbe je zanjo zaprosilo ze skoraj 100 tisoč kupcev. V Eri pričakujejo, da bo število imetnikov v prihodnosti še naraščalo, saj se z njihovo širitvijo na Primorsko (decembra so odprli supermarket v Novi Gorici) in Dolenjsko (v začetku leta so odprli center v Novem mestu) širi tudi obseg kupcev. Glavni cilj, ki ga želijo doseči z uvedbo kartice, je kupcem ponuditi več za njihov denar: nižje cene v prodajalnah za najbolj priljubljene izdelke, boniteto ob nakupu vsake tri mesece za zveste kupce, ki zbirajo zrna, hkrati pa ponuditi večjo kakovost življenja na vseh področjih. Novost, ki sojo pripravili za imetnike kartice, je 10% popust za nakup smučarskih vozovnic ali pri vpisu v smučarski tečaj na smučišču Golte. Ur Zdravilišče Radenci združuje Terme Radenci s hoteli Radin, Izvir, Miral in Terapija, zraven pa so še Terme Banovci in hotel Jeruzalem v Ljutomeru. Kranjska Sava je že decembra lani ob napovedi ponudbe za prevzem Term 3000 v Moravskih Toplicah napovedala, da bo projekt Panonske Terme zaokrožila z nakupom Zdravilišča Radenci. Sedanji lastniki radenskega zdarviliš-ča iz Laškega so se odločili, da bodo zdravilišče prodali, Prejeli smo CaTV Ptuj -neprofitno in še kako? V zadnji številki Štajerskega Tednika je bil objavljen prispevek pod naslovom: "Za neprofitno delovanje sistema". Zaradi objektivnega obveščanja glede pobudnikov in sedanjega delovanja sistema je prav, da še pogledamo podatke, ki so na t.i. drugi strani, katere nekateri kar spregledajo pa čeprav se izgubljajo milioni. Prav tako ugotavljamo, da smo se mnogokrat posedli za skupno mizo in takšnih miz in pripravljenih je v Mestni občini Ptuj mnogo, žal pa rezultati tega ne potrjujejo. Ugotavljamo, da je podpisnikom za neprofitno obliko organiziranja bolj kot odlok ustrezalo stanje brez vsakega formalnega akta, tako so namreč delali do tedaj in še delajo sedaj. Ob tej priložnosti pa naj ne bo odveč informacija (moralna in še kakšna dolžnost?), kako nekdanji UO CaTV in dosedanji operater, ki ne prizna formalne podlage v aktih, gospodaril z premoženjem CaTV Podatke bomo povzeli po Poročilu o saj si po besedah predsednika uprave Pivovarne Laško Toneta Turnška ne želijo, da bi v svetu ob reki Muri delovali dve konkurenčni zdraviliški podjetji, torej Terme 3000 in Zdravilišče Radenci. V sporočilu za javnost je še Turn-šek zapisal, da se za prodajo Zdravilišča Radenci pogajajo že več kot leto, Sava pa bi naj za omenjeno zdravilišče odštela 4,25 milijarde tolarjev v gotovini. Iz Pivovarne Laško so v sporočilu za javnost še poudari- li, da pogajanja oz. pogovori o prodaji Zdravilišča Radenci med Savo in Radensko oziroma njenim večinskim lastnikom Pivovarno Laško še niso končana, torej posel še ni sklenjen in pogodba še ni podpisana. Vsi elementi pogodbe še niso dokončno usklajeni, zato bodo delničarje Save in širšo javnost o nakupu Zdravilišča Radenci lahko podrobneje obvestili šele po dejanskem zaključku posla. MŠ preverjanju računovodskih izkazov za obdobje 1.1.1998 do 31.12.2001 in kažejo, kako so doslej nekateri zaščitili lastnino posameznih vlagateljev in vplivali na izgube vrednosti premoženja: - nepriznana amortizacija s strani DURSA za leto 2000 in 2001 57.768.000.00 Sit - vlaganja, ki so sporna, ker so knjižena med stroški 46.473.000.00 Sit - Neevidentirane terjatve na računu in sporno evidentirane terjatve 43.805.211.00 Sit Omenjene postavke so le nekatere in za krajše časovno obdobje. Presojo o gospodarnosti (zaščite lastnine vlagateljev) ravnanja s sredstvi naročnikov pa prepuščamo bralcem. Ker je bilo vodenje knjigovodstva neustrezno, je DURS posledično ugotovil nastanek višjih davkov, tako so na račun amortizacije zmanjševali knjižno vrednost in lahko govorimo o ne-odgovornosti do Ca^ premoženja. Po opravljenem pregledu finančnega poslovanja so pristojni dobili tudi določene naloge s katerimi bi naj zaščitili premoženje CaTV Ker županu Mestne občine Ptuj ni nihče sporočil nobenega podatka o izvedenih ukrepih bomo verjetno to izvedeli po kak- šnem poročilu organov, ki so ali bodo preverili poslovanje. Velja pa ugotovitev, da prikazani rezultati kažejo na odnos do CaTV premoženja do danes in niso primerna popotnica iniciativnemu odboru. Ob tem naj ne bo odveč tudi ugotovitev, da so nekateri tisti, ki so bili najbolj odgovorni za takšno stanje v letih 1999 do 2001 skupaj prejeli v obliki pogodb o delu, nagrad, sejnin in kilometrin okrog 2.3. mio. SIT po osebi. Mestna občina Ptuj (župan, svet mestne občine in uprava) pa želimo zaščititi občane, da bi prišlo do gospodarnejšega ravnanja s sredstvi CaTV in do zaščite občanov v njihovih pravicah. Zato odločno zavračamo stalno oviranje reorganizacije CaTV, ki jo peljejo posamezniki, ki se postavljajo v interesu občanov. Menimo, da je in naj bo mestni svet tista priložnost kjer se naj izoblikujejo in sprejmejo predlogi in rešitve, ki bodo najboljši za CaTV. Občanom predlagamo, da naj zaupajo v institucijo občine, kijih bo sproti obveščala o vseh novostih in možnostih do končne reorganizacije Ca^ Mag. Janez MERC vodja oddelka za splošne zadeve Na botzi Ljubljanska borza je v tem tednu investitorjem spet povzročila veliko veselja. Te~aji rastejo in zdi se, da se no~ejo ustaviti. Indeks SBI20 je v četrtek postavil nov rekord pri 4214,23 indeksnih točkah. Zelo posko~na je bila delnica Droge iz Portoroža. Glede na prejšnji teden se je podražila za 4,25%, kar pomeni, da boste zanjo morali odšteti 105300 SIT. Razveselili so se tudi delničarji Žita, saj je njihova naložba v tej delnici pridobila 3,1% vrednosti. Veliko medijske pozornosti je bilo usmerjene v dogajanje glede prevzemne ponudbe Save za podjetje Terme 3000. Pri Savi so se odločili, da zvišajo ponujeno prevzemno ceno za delnico Term 3000 na 2525 SIT Odzivi lastnikov in investitorjev na borzi kažejo na to, da je zadnja cena očitno primerna, kar pomeni, da bo prevzem Term 3000 zelo verjetno uspel. Tudi to je eden izmed faktorjev, ki ohranja visoko razpoloženje na trgu. Med največjimi dobitniki je bila tudi Kolinska. Delnica se je zaradi obujenih govoric o prevzemu podražila za 2,9% na 6642 SIT. Med prometnejšimi so se v pozitivnem stolpcu znašli še Gorenje (1,7%), Mercator (1,2%) in Krka (0,75%). Zadnje čase delnica Gorenja raste nenavadno hitro. To je verjetno posledica tega, da je v zadnjih nekaj mesecih po rasti zaostajala za ostalimi, kar je pomenilo, da je pri visokih cenah ostalih delnic primernejša za nakup. Med delnicami, ki so izgubljale, sta se znašla oba naftarja. Petrol je izgubil 0,2% in se ustavil pri 60026 SIT za delnico, Istrabenz pa je izgubil 1,4% ter padel na 11204 SIT Obe delnici sta ocenjeni zelo visoko, kar bi lahko upravičila edino kakšna prevzemna ponudba v bližnji prihodnosti ali pa sprememba pravil pri določanju cen naftnih derivatov s strani države, kar bi lahko povečalo profit teh podjetij. V nasprotnem primeru sta delnici precej tvegani. Med PID-i in ID-i še naprej ostaja veliko optimizma. Indeks PIX se giba temu ustrezno in dosega zgodovinske vrednosti. PIX je v zadnjem mesecu dni pridobil 12% vrednosti, kar ga je pripeljalo na 3741 indeksnih točk. Največ pozornosti je bilo usmerjene v delnico KD ID, ki je pridobila 3,8% in se ustavila pri 191,87 SIT. Sledila je delnica pomurske investicijske družbe Ena z 2,5% porastom. Zlata Moneta 1 je narasla za skoraj 2%, Krona Senior in Investicijski sklad Nove finančne družbe 1 pa za 1,2%. Optimizem na borzi se še širi. Očitno je, da mnogi investitorji hitijo nakupovati delnice, saj se bojijo, da jim bodo ušle v višave. Zaradi tega in pa zaradi prevzemnih pričakovanj po bližajočem vstopu Slovenije v EU cene vrednostnih papirjev še kar rastejo. To je ob popularizaciji slovenske borze lahko nevarno, saj se sveži slovenski vlagatelji ne zavedajo, da je borza tudi tvegana in da dogajanje ni bilo vedno tako, kakor smo mu priča v zadnjem času. Gtegot Koželj Ilirika, BPH, d.d. Gregor.kozelj@ilirika.si Ptuj • 14. seja mestnega sveta Gasilski ukrep razvnel strasti Ptujski svetniki so na ponedeljkovi 14. seji najbolj vneto razpravljali o predlogu programa ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih sol v mestni občini Ptuj v šolskem letu 2004/2005, o katerem so na delovnem srečanju predhodno razpravljali tudi ravnatelji skupaj z odgovornimi za razvoj osnovnega šolstva v mestni občini. Gre v bistvu za začasen ukrep, ki bo v veljavi le v tem šolskem letu, ko se izvajajo investicije v OS Olge Megli~ in po katerem naj bi 19 šoloobveznih otrok iz naselij Nova vas pri Ptuju, Pod-vinci in Kicar vpisali na oS Mladika. Ko bo zaživel skupni šolski okoliš, to naj bi se zgodilo v šolskem letu 2005/6, se bodo o vpisih v prvi fazi dogovarjale šole, če pa se ne bodo uspele dogovo- riti, bo vpis določil ustanovitelj. V šolskem letu 2004/2005 se bo v prve razrede osnovnih šol v mestni občini Ptuj vpisalo 205 otrok. Otroci iz skupnega okoliša oS Mladika in oS Olge Meglič na OS Mladika, otroci iz naselja Mestni vrh v oS Ljudski vrt ter otroci iz naselij Nova vas pri Ptuju, Podvinci in Kicar v OS Mladika. Pouk v OS naj bi potekal v eni izmeni, šole, ki izobraževanje izvajajo v več kot eni izmeni, si morajo pridobiti soglasje ustanovitelja. OS Ljudski vrt si ga je pridobila. Pred sprejemom začasnega ukrepa o racionalni izrabi zmogljivosti osnovnih šol v šolskem letu 2004/2005 so ptujski svetniki v paketu in brez bistvenih pripomb sprejeli spremembe odlokov o ustanovitvi osnovnih šol Ljudski vrt, Olge Meglič in Mladika, s katerimi se ponovno uvaja skupni šolski okoliš, na podlagi Ljutomer • Deveta seja občinskega sveta Primanjkljaj kar 168 milijonov Minuli ponedeljek so se člani ljutomerskega občinskega sveta zbrali prvič letos ter opravili deveto redno sejo, na kateri je bilo v ospredju prvo branje odloka o letošnjem proračunu. Župan Jožef Spindler je skupaj s sodelavci za letos predvidel prihodke v višini dobrih dve milijardi šest milijonov tolarjev, odhodki pa znašajo okrog dve milijardi 174 milijonov tolarjev V primerjavi z lanskim proračunom so se prihodki zvišali za več kot 285 milijonov tolarjev, odhodki pa kar za 400 milijonov tolarjev. "Prijavili smo se na številne razpise ministrstev ter raznih fundacij, ki nam zagotavljajo 50-odstotno finančno pomoč pri realizaciji le-teh. V primeru, da na razpisih za ta finančna sredstva ne bomo uspeli, se bo proračun temu primerno zniževal," je zvišanje obrazložila direktorica občinske uprave Olga Karba. Opozicijo je predvsem motil proračunski primanjkljaj, ki znaša kar 168 milijonov tolarjev. "Primanjkljaj res znaša 168 mi- Prejeli smo lijonov tolarjev, vendar je iz računa financiranja razvidno, da je stanje likvidnih sredstev na računu na dan 31. 12. 2003 okrog 120 milijonov tolarjev. Preostanek — okrog 48 milijonov tolarjev - se bo pokrival iz planiranega dolgoročnega kredita," je o tem povedala Karbova. Občina Ljutomer ima za letos proračun usmerjen zelo investicijsko, saj se bo blizu 800 milijonov tolarjev porabilo za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije. Največji projekt je izgradnja centralne čistilne naprave, za katero bodo samo v letu 2004 odšteli 241 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa predvidoma še 213. Za adaptacijo osnovne šole I. Cankarja, ki je bila izvedena lani, je potrebno iz letošnjega proračuna odšteti še 203 milijone tolarjev, rekonstrukciji vodovodnih obrežij Lju- tomer — Noršinci in Desnjak — Stara cesta pa bosta ljutomersko občino stali več kot 150 milijonov tolarjev. V letošnjem letu bo občina Ljutomer za krožišče namenila dobrih 46 milijonov tolarjev, zaradi železniške proge pa bo potrebnih tudi 80 milijonov tolarjev za prestavitev Babinske ceste. Člani ljutomerskega občinskega sveta so proračun za leto 2004 v prvi obravnavi sprejeli. Zato so bili dovolj že glasovi koalicije, opozicija pa se je glasovanja vzdržala. Opozicijski svetniki so namreč mnenja, da je proračun dobro pripravljen, vendar niso glasovali, ker si želijo, da koalicija proračuna sedaj v 15-dnevni javni razpravi ne bi spremenila oziroma da za drugo branje ne bi pripravila novih sprememb. Miha Šoštarič Pismo brez naslova Dobrega pol leta se trudi trnovskovaski dopisnik Štajerskega tednika, napis "press" na avtomobilu in on sam govori o novinarju, jaz pa si ljudi tega izjemnega poklica in njihovo kva-lificiranost vseeno predstavljam drugače, da me z veliko prizadevnostjo kot trnovskovaske-ga župana predstavlja. (Po obeh istoznačnih pridevnikih izgleda, kot bi bila sovasčana.) Predstavlja me v taksni luči, da sem z njegovim predstavljanjem pravzaprav zelo zadovoljen. Zelo bi me motilo, prav žal in nerodno bi mi bilo, če bi me hvalil. Kajti takrat bi bila somišljenika. (Tako pa na mojo veliko srečo nisva. Kot tudi ne z županskim kandidatom preteklih volitev in sedanjim članom nadzornega odbora in se s kom, ki jih zbira v pomoč, in da bi bil opis prepričljivejši, hvala bogu ne!) V zadnji izdaji Tednika sem imel čast, da me je predstavil kar stirikrat. (Predlagam, da v prihodnje izda kar posebno izdajo, saj so mi že ob tej številki ljudje čestitali.) Tako sem od žene, ki mi rada pripoveduje sale, izvedel, da sem tudi v "satirični rubriki^, najžlahtnejšem delu dobrega medija "nastopit' kar dvakrat. Iz tega sem ugotovil, da je trnovskovaški dopisnik zapisal eno veliko laž (ne prvič) in eno resnico. Laž je, da moj večletni volilni program treh dobljenih volitev že leta in leta vsebuje "Zgradili bomo šolo...", ker pač še ni videl, da smo zgradili pošto, kulturni dom, zdravstveni dom, mrliško vežico in igrišče s slačilnicami, če naštevam objekte skupnega standarda kraja, in letos bomo šolo, vrtec in telovadnico! Resnica pa je, da zaradi slabega sloga trnov-skovaškega dopisnika o trnovskovaškem županu, z obžalovanjem do spoštovanih prijateljev in znancev pri Tedniku in Radiu, ne berem in ne poslušam več obeh. Berem Večer, odličen časopis, listam izvirno izdajo Playboya, kot se za moja leta spodobi, in uživam v Radiu Ljubljana (Ropret je car - še sreča, da ga trnovsko-vaški dopisnik ni slišal, ker se nikoli več ne bi oglasil kot radijski sodelavec. Iz tega se posledično sprašujem, ali so ga pozabili uredniki?) Ker sem se (po moje žlahtnega) humorja učil od Jaroslava Haška in Franeta Milčinskega Ježka, bi po moji oceni "humorní'prispevki trnov-skovaškega dopisnika v Tedniku prej izvabili iz mrtvega konja prdec kot iz razumnega človeka nasmeh! Predolg sem že! A vseeno naj dopisnika spomnim, ker nima zgodovinskega spomina, vsaj na dva "dosežka" njegovega pisanja, na pisarijo iz leta 1995 - izvod Tednika je v knjižnici -ki je njegova zgodba o zarečenem kruhu, sicer pa z vsebino o "političnem mostu med Destrni-kom in Vitomarci', ter na mnogo resnično bolj žalostno zgodbo, staro nekoliko manj, o skoraj svojem sosedu, že pokojnem zaslužnem Trnovčanu, s katerim sem bil v trojici gradbenega odbora Kulturnega doma v Trnovski vasi, za katerega pa seveda trnovskovaški dopisnik tako ne ve! Župan Karl Vurcer katerega bo mogoče določiti gravitacijsko območje za posamezno šolo, ki bo tudi usklajeno z zmogljivostjo šole, oblikovanje oddelkov pa bo potekalo skladno z odredbo o normativih in standardih ter racionalno izrabo šolskega prostora. Pred vpisom pogovor s starši Skupni šolski okoliš se uvaja tudi zato, ker so šole in starši v preteklosti preveč izrabljale institut stalnega in začasnega prebivališča. Svetnik DeSusa Ignac Vrhovšek je o tem na svetu povedal lepo zgodbo: z začasnim bivališčem je do vpisa v želeno šolo pomagal nekaj svojim vnukom. Ta mehka varianta vpisa je v lanskem letu povzročila, da se je v Mladiko vpisalo premalo otrok, OS Ljudski vrt pa je bila prenapolnjena. Dokler vsem osnovnošolcem ne bodo zagotovljeni enako kvalitetni pogoji za delo, je smiselno sprejeti takšen ukrep, je bilo med drugim slišati na ponedeljkovi seji mestnega sveta, spet druge je zanimalo, kako so v strokovnih službah občine prišli do podatka, da se mora 19 otrok iz šolskega okoliša OS Ljudski vrt vpisati na OS Mladika, kakšni kriteriji so bili uporabljeni za to in ali ni starš tisti, ki naj bil odločujoči dejavnik pri vpisu na določeno šolo. Najbolj pa je posamezne svetnike zbodlo to, da se s starši otrok, ki so bili "razporejeni" na drugo šolo, nihče ni dovolj temeljito pogovoril. Da bi pomirili starše in tudi svojo vest (časa je dovolj, vpis v novo šolsko leto mora biti opravljen do konca februarja), so svetniki po skoraj dveur-ni razpravi o predlogu ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol le sprejeli salomonsko odločitev Ukrepe so sprejeli, pred začetkom njihovega izvajanja pa se bosta ravnateljici OS Ljudski vrt in Mladika pogovorili s starši vseh ot- Prejeli smo rok, ki se v tem šolskem letu vpisujejo v prvi razred OS Mladika. Morda pa se bo še kakšen starš več odločil za vpis svojega otroka iz sedaj "določene" šole na drugo, ko se bo seznanil o njenih prednostih. Ponovno pa so svetniki poskušali demantirati trditev ptujskega župana dr. Stefana Čelana, da imamo v mestni občini Ptuj že sedaj dovolj osnovnošolskega prostora, dolgoročno celo eno šolo preveč; zdaj gre samo za to, ali smo si sposobni to javno povedati, je še poduaril. Da ima Ptuj dovolj osnovnošolskih zmogljivosti, ne verjamem, je bil kategoričen Rajko Fajt (SDS), ker bi sicer v vseh šolah imeli eno-izmenski pouk, tega pa ni. Sele z investicijama v OS Ljudski vrt in OS Olge Meglič bomo lahko tudi v mestni občini Ptuj prišli na normalne pogoje za delo. V celi Sloveniji je 44 oddelkov druge izmene, od tega 11 v mestni občini Ptuj, je svetnikom predočila Meta Puklavec (DeSus). Odlok o ptujskem jezeru Ptujski svetniki so v ponedeljek pričeli tudi razpravo o delovnem gradivu odloka za ureditev plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, ki sta ga v razpravo vložila svetnika Maks Ferk in Emil Mesaric. Sklenili so, da bo razprava o tem gradivu potekala v treh fazah, da bodo izvedli 30-dnevno javno razpravo, v kateri bosta imela predlagatelja odloka podporo strokovnih služb, v besedilo bo potrebno graditi spremembe oziroma ga uskladiti skladno z zakonodajo. Zagotoviti pa bo potrebno tudi sočasno razpravo odloka z občino Markovci, ki bo o njem razpravljala že na nocojšnji seji. Med pobudami in vprašanji so bila v ospredju vprašanja o ureditvi statusa KTV Ptuj, nekatere svetnike je vznejevoljil dopis civilnih pobudnikov za ureditev statusa sistema na neprofitnih osnovah, čeprav naj bi to nep-rofitnost zagotavljala že previde-na delniška družba KTV Ptuj, ki jo ustanavlja mestna občina Ptuj. Vsa resnica o KTV Ptuj bo objavljena v novi številki Ptujčana, župan pa je še enkrat povedal, da idealnih rešitev ni, da so preko treh pogodb preverjali, da so vlagatelji v sistem sklepali zgolj naročniška, ne pa lastniška razmerja. Zdajšnjemu operaterju grozi definitivna odpoved pogodbe, če predvideni koraki za ustanovitev delniške družbe ne bodo speljani, je še povedal ptujski župan. Znova je bilo tudi govora o nepravilnostih ob podpisu in podaljšanju pogodbe o upravljanju KTV Ptuj. Milan Cucek (LDS) je dejal, da se v vsebino odloka in ustavne odločbe ne bo spuščal, opozarja pa na zlorabo baze podatkov tistih, ki so mu poslali v podpis izjavo civilnih pobudnikov za reševanje statusa ptujske KTV. V tem primeru je šlo za zlorabo zakona o varovanju in tajnosti podatkov. Marijo Magdalene (ZLSD) pa je zanimalo, kako se uresničujejo nekatere zadeve, vezane na prihodke in odhodke proračuna, ki bi mesec dni po njegovem sprejemu že morale postati otip-ljivejše. Zanimalo jo je, ali je res, da se zavlačuje pri denacionali-zacijskem postopku za zemljišča, ki so potrebna za investicijo pri OS Ljudski vrt, da v letošnjem letu še ne bi prišlo do realizacije te naložbe. Zanimalo jo je tudi, ali je bila že imenovana komisija za koncesije, ker vidi v podeljevanju koncesij pomemben vir prihodkov mestnega proračuna, kako je z razpisi za prodajo nepremičnega premoženja, zakaj stoji prodaja finančnega premoženja. Velik problem v mestni občini Ptuj je tudi vandalizem, ki mu ni videti konca. Če je policija nemočna, naj se ustrezno organizirajo občani. V nobenem primeru se ni mogoče zadovoljiti z odgovorom, da za razbite izložbe plačuje zavarovalnica, razbita svetila in polomljene klopi pa mestna občina. Župan dr. Štefan Čelan je odločno zanikal, da bi se z denacionalizacijo za zemljišča pri OS Ljudski vrt zavlačevalo, saj ta ni v pristojnosti mestne občine. De-nacionalizacijski postopek teče že od leta 1992, mestna občina Ptuj pa v zvezi z njim ni prejela še nobenega vabila. Komisija za dodelitev koncesij še ni bila imenovana, je pa vsa stvar v postopku. Meta Puklavec (DeSus) je dala pobudo, da bi ob 1935-letnici Ptuja letos zasadili 1935 dreves. Dejan Levanic (ZLSD) pa je pozval župana, naj pomaga pri ministrstvu za šolstvo, da Ptuja ne bodo črtali s seznama visokošolskih središč, sicer na petih ptujskih gostiščih ne bo mogoče več uveljavljati bonov za študentsko prehrano. MG Zupan odvrača pozornost Spoštovani gospod urednik, po daljšem premišljevanju sem se odločil, da vam pišem, kajti do sedaj se nisem odločil pisati in reagirati na izjave našega lenarškega župana. Prepričan sem namreč bil, da se bo v izjavah umiril in spoznal, da ni produktivno samo kritizirati in polivati gnojnico na tiste, ki ne mislijo tako kot on. Žal se reklo, ki mi ga je že v rani mladosti povedal oče: "Bolj drek dražiš, bolj smrdi,' s tem, da nisem dražil, vseeno ni uresničilo. Preden razodenem, zakaj vam sploh pišem, moram pohvaliti vaš časnik, ki ga vedno z veseljem preberem in v njem najdem vedno kaj zanimivega z lenarškega konca. Všeč mi je, da vaš novinar Zmago Šalamun upa in predvsem realno piše o dogodkih v naši občini, kar sicer ni odlika večjih časopisnih hiš. Čestitam! V vašem časniku sem pred časom prebral, da je Civilna iniciativa Občine Lenart ovadila lenarškega župana zaradi črnogradnje inpro-izvodnje v njegovih proizvodnih prostorih v Voličini, ker za delo nima uporabnega dovoljenja. Celo obstaja odločba republiškega inšpektorja o zaprtju proizvodno-skladiščnih prostorov. Sicer me te zadeve več ne zanimajo, čeprav sem vesel, da so se moja navajanja ob volitvah pokazala resnična in postavila gospoda lenarškega župana na laž. Pa še to: vedno sem imel svojo hrbtenico, in kar povem, povem javno na podlagi argumentov. Bil pa sem neprijetno presenečen, da sem v članku - po izjavi prvega moža občine - bil imenovan in to celo kot prvoimenovani, da sem član civilne iniciative. Gospoda župana moram razočarati, nisem član civilne iniciative, čeprav bi bil zelo vesel, da bi me člani povabili v svoje vrste. Predvidevam, da je lenarški župan, tako kot je zanj značilno, namenoma poimensko imenoval ljudi in jih uvrstil med člane civilne iniciative, da bi tako odvrnil pozornost bralcev in ljudi od bistva njegovega problema in zagate. Kajti sedaj ljudje bolj debatirajo in razglabljajo o tem, kdo je član in kdo ni član civilne iniciative. Na to, da županovo podjetje nima uporabnega dovoljenja in da je župan zavajal ljudi in tudi občinske svetnike, pa pozabljajo. Nekdo bo rekel, da je to dober manever, vendar zame ni, ker predobro vem, da so nekateri v zgodovini tako delali, pa so pogoreli. Slovenci imamo odličen pregovor: "Laž ima kratke noge.' Sicer se pregovor nadaljuje in verjamem, da ljudje vedo, kakšno je nadaljevanje. Darko Rebernik Ptujska Gora • Zavrnjena odločba ptujske upravne enote Portal mora biti odstranjen Sporni portal pred župniščem na Ptujski Gori, o čemer se vlečejo polemike vse od njegove izgradnje v letu 1996, je, kot kaže, le dobil svoj epilog z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ki je bila izdana 3. decembra lani. V odločbi, ki jo je podpisala svetovalka vlade v omenjenem ministrstvu Sonja Ristanovic, je zapisano, da Ministrstvo izdaja v pritožbi Veronike Rakus iz Ptujske Gore 38 zoper Odločbo Upravne enote Ptuj z dne 21. novembra 2000 odločbo, s katero se odpravi odločba Upravne enote Ptuj z dne 21. novembra 2000, zadeva pa se vrne organu prve stopnje v ponovni posto- pek. V obrazložitvi je med drugim zapisano, da je Upravni organ prve stopnje z izpodbojno odločbo izdal investitorju - Rimskokatoliškemu župnijstvu Ptujska Gora- enotno dovoljenje za gradnjo vhodnega portala na zemljišču s parcelno številko 272/5 in delu parc. štev 272/1, obe v k.o. Ptujska Gora, po lokacijski dokumentaciji št. 106/2000 iz Foto: iz arhiva Veronil sadjarske škarje z rastegljivim ročajem BIRLAND SAMO 3.990.- • sadjarska zložljiva žaga KEIL SAMO 2.290.- • strejček za vezanje trte TAPEGUN SAMO 8.990.-• črpalka za pretok vina ROVER že od 14.990.- PROFESIONALNI PROGRAM I vinogradniško sadjarske škarje LOWE od 6.209 do 9.049.-I vinogradniško sadjarske škarje FELCO od 4.419 do 10.849.- • na zalogi tudi rezervni deli za škarje LOWE in FELCO Metalka Trgovina d.d. Prodajni center Ptuj Rogozniska 7, 02/749 18 00 MnUKA^ TRGOVINA py^QIQjJIY^QI^II^ I Podlehnik • Mejna policija pred vstopom v EU PONUDBA lUBUEXIIl VOZIL Znomko FIAT PUNTO 55 S RENAULT CLIO 1.4 rt ALFA ROMEO 145 RENAULT SAFRANE 2.2 SI DAEWOO NUBIRA1.6 FIATFI0RIN01.4IE CITROEN ZX 1.6 AURA ALFA ROMEO 156 2.4 JTD KIA PRIDE 1.3 GLXI FIAT MAREA WEEKEND FIAT TiPO 1.4 BMW 325 COUPE OPEL VECTRA 1.6 FIAT UNO 1.0 IE KIA SEPHIA1.5SLX Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj TbI.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10 Opremo Letnik Ceno I modra barva CZ,ES I el. paket, SV klima el. paket 1. lastnik I eLstekla, CZ klima el. stekla SC,CZ,EPS avtoradlo klima klima radlo ABS 1996 1993 1995 1994 1998 1996 1993 1999 1998 1997 1993 1993 2000 1998 1998 590.000 430.000 670.000 890.000 850.000 650.000 360.000 2.450.000 630.000 1.300.000 290.000 1.290.000 1.990.000 630.000 910.000 Ugoden boncni kredit ■ loosing Store ZO novo - store zo store Radko Kekec, s.p. Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550 Prodaja vozil Znamka Letnik Cena REMDIIMEGANE SCENIC 1,6 RN 1996 1.260.000 SERVK Sl]ZUnRAlEN01,3Gl 1996 690.000 PR. LAST FIAT BRAVA 1,4 12V 1996 1.020.000 SERVO VOLAN PEUGEOT PARTNER l,4i 1998 1.020.000 SERVO VOLAN FIAT BRAVA 1,6 16V SX 1997 1.090.000 SERVKt^GA VOLKSWAGEN VENTO 1,8 a 1995 840.000 SERVO VOLAN PEUGEOT 406 2,0 COUPE 2000 3.980.000 SERV KNJIGA FORD MONDEO 1,8 GLX 1995 940.000 KLEMA FIAT BRAVO 1,4 S 1998 1.060.000 RDEČA DAIHArSUTERIOS 1,3 1997 1.370.000 SERVO VOLAN RENAUIIRSEIVE 1995 370.000 3VRAIA ŠKODA OCIAVIA 1,9 SLXTDI 1999 2.080.000 SERVKt^GA FIAT TIPO 1,6 IE SX 1993 295.000 SERVO VOLAN VOLKSWAGEN CADDY 1,6 1997 920.000 SERVO VOLAN FIAT PUNTO 55 S 1997 725.000 SERV KNJIGA AUDI A4 1,8 1995 1.590.000 SERVKNIIGA BMW 318 IS COUPE 1996 1.850.000 SERV KNJIGA VOLKSWAGEN POLO 1,0 1998 1.000.000 SERVKPÍIIGA ŠKODA FELICIA LXI 1995 470.000 PRVI LAST RENAULT CUO 1,2 RN 1998 960.000 AIR BAG ŠKODA FAVORIT LXI 1994 215.000 RADIO KIASEPHIA1,8 1998 970.000 SERV KNJIGA PEUGEOT 206 1,1 2001 1.450.000 PR. LAST OPEL ASTRA 1,6 IGL KAR. 1997 940.000 SERVO OPEL VECTRA 1,6 ICD KAR. 1998 1.580.000 AVT.KUMA FORD ESCORT 1,6 16VCLX. 1993 490.000 SERVO VOLAN CITR0ENXSARA1,4ISX 1998 1.290.000 PRVI LAST VOLKSWAGEN GOLF 1,4 a 1996 1.030.000 PRVI LAST FORD FIESTA 1,31 1996 660.000 RDEČA FORD FIESTA 1,25 16V 1997 750.000 KOV MODRA VOLKSWAGEN POLO 45 1996 760.000 PRVI LAST Lani 100% porast prebežnikov "Za razliko od leta 2002 smo se lani srečali z organiziranim ilegalnim prevozom prebežnikov čez mejo, vendar smo skupine vodičev uspeli zajeti," pravi komandir mejne policije Podlehnik Mojmir Šimunič. Podlehniski policisti pa so konec leta ujeli tudi serijskega vlomilca. Porast števila ilegalnih prebežnikov se je začel stopnjevati v začetku jeseni, policisti pa so z dvema koordiniranima akcijama v oktobru uspeli razbiti tihotapsko mrežo in sodišču predati šest lokalnih vodičev. "Ti so delovali po točno določenem scenariju, vse je bilo dogovorjeno, ilegalce, na našem območju smo jih zajeli približno 100, pa so prevažali v kombiniranih vozilih in tovornjakih. Zaradi teh organiziranih skupinskih prehodov, ki jih leto poprej ni bilo, smo tudi zabeležili tako velik porast števila ilegalcev," pojasnjuje Šimu-nič. 53 policistov policijske mejne postaje (PMP) Podlehnik sicer nadzoruje dobrih 24 kilometrov zelene meje med Slovenijo in Hrvaško ter območje štirih občin (Videm, Majšperk, Podlehnik in Žetale) v velikosti 232 kvadratnih kilometrov, na katerem živi približno 13.000 prebivalcev. "Kadrovske okrepitve pričakujemo poleti, gre za zaposlitev desetih novih policistov, ki se trenutno še usposabljajo." Dodatnih zaposlitev ob uvedbi shengenske meje ni načrtovanih, prav gotovo pa se bo povečalo število helikopterskih nadzorov obmejnega področja, napovedani so tudi nočni preleti, okrepitve pa bo deležen tudi avtomobilski park policijske postaje, ki je trenutno bolj skromen, saj imajo policisti na voljo le eno terensko in nekaj osebnih vozil, glede na zahtevane standarde in normative pa bi jih morali imeti J •W Komandir postaje PMP Podlehnik Mojmir Šimunič: "Z vzpostavitvijo shengenske meje na našem obmo~ju se bo nadzor nad zeleno mejo še okrepil!" vsaj 13. Z najemom dodatnih prostorov v obstoječi stavbi, kjer ima PMP Podlehnik svoj sedež, so začasno nekoliko omilili tudi veliko prostorsko stisko, izgradnja nove policijske postaje pa naj bi bila po besedah Šimuniča predvidoma končana v naslednjih dveh do treh letih: "Pravkar potekajo pogovori med generalno policijsko upravo in tukajšnjim občinskim vodstvom. Iščejo se najoptimal-nejše rešitve in povem lahko, da se občinsko vodstvo strinja s postavitvijo nove stavbe." Več družinskega nasilja V letu 2003 so policisti spisali 145 kazenskih ovadb (leta 2002 119), kar pomeni l4-odstotno povečanje kaznivih dejanj. Naj- več je k porastu številke pripomogel serijski vlomilec Josip Zadravec, sicer večkratni zaporniški povratnik, državljan Hrvaške. Policisti so ga ob pomoči krajanov ujeli, vendar je pred tem vlomil v kar 43 stanovanjskih hiš in vikendov. Veliko težav so v prejšnjem letu povzročali tudi tatovi, ki so večinoma ostali neznani, saj je bilo odkritih le 21 odstotkov storilcev, vlome s krajo pa so policisti obravnavali kar 54 krat. Povečalo se je tudi število kršitev javnega reda in miru: "Vseh kršitev s tega področja je bilo 321, v letu 2002 jih je bilo 51 manj, najpogostejši vzrok pa je bila alkoholizira-nost. Posebno pozornost pa smo lani namenili tudi problematiki družinskega nasilja, saj smo pri analizah kršitev v preteklih obdobjih ugotovili, da takšno nasilje obstaja in se celo povečuje. Pri obravnavanju posameznih primerov se je izkazalo, da so bili priče nasilju, včasih pa tudi žrtve, otroci, zato smo o 17 primerih obvestili ptujski Center za socialno delo." V lanskem letu se je zelo povečalo še število nesreč, med katerimi je bilo največ požarov (12) in delovnih nesreč (7), za posledicami pa je umrlo 13 ljudi. Več je bilo tudi prometnih nesreč, ki so zahtevale dve življenji, in prometnih prekrškov zaradi prevelike hitrosti in opi-tosti. "Pri kontroli in nadzoru prometa smo zabeležili 4822 kršitev. Delež prometnih nesreč zaradi prehitre vožnje se je povečal kar za 31 odstotkov , saj je bilo prehitrih voznikov nekaj manj kot 2300, delež alkoholiziranih voznikov pa je znašal 11 odstotkov." Zanimiv je tudi podatek, da so se podlehniški policisti lani trikrat preizkusili kot žanjci. Na območju občin, ki ga pokrivajo, se namreč še vedno pojavljajo skrita gojišča konoplje: "Naše področje je zaradi naravne konfiguracije zelo primerno za tovrstno 'kmetovanje', k temu pa pripomore še neposredna bližina dveh mest, Ptuja in Maribora. Lani smo tako poželi tri nasade, ki pa niso bili posebno veliki, saj je bilo na enem največ do 50 sadik. Lastnika enega od teh nasadov smo odkrili, dva sta ostala ne- znana." SM Markovci • V skrbi za starejše Za prijetno jesen življenja Občina Markovci je v petek, 23. januarja 2004, v jedilnici tamkajšnje osnovne sole gostila občane, starejše od 70 let. AKUPUNKTURA PO PENZEL-u 4 Akupunkturaje učinkovita Od 80% do 90% bolnikov z bolečinami se stanje izboljša po akupunkturi. To je ugotovila študija berlinskega Charite. Pri raziskavi je od leta 2000 sodelovalo preko 80.000 bolnikov. Uspešnost je bila pri bolezni vratne hrbtenice 88,2%, pri kroničnem glavobolu 88%, pri bolezni ledvenega dela hrbtenice 86%. Dve tretjini bolnikov so bile ženske. Akupunktura z iglami je seveda najbolj učinkovita. Po učinku zelo blizu je akupunkturna masaža po Penzelu, ki učinkuje na celotni energetski meridian ter posredno C? na točke. Eden od načinov je tudi akupunktura z mokso - zmlet kitajski pelin, ki s tlenjem daje specifično toploto ter poleg energije vzbudi tudi toploto organizma. Akupunktura z ventuzami - s podtlakom v podkožju izzovemo mikrokrvavitev in tako poleg energije vpliva tudi na krvni obtok. Svojčas so tako nalogo opravljale pijavke in puščanje krvi. Premišljena kombinacija navedenih postopkov skoraj ne more odpovedati. Poleg samega postopka je pomembno, da je terapevt miselno z vami, ko ste pri njem, ko ste doma, pa naj misli na vas in vam želi vse dobro. Olen mai Center alternative gsm: 041 600 194 Napisala Darinka Anžel, ter. aku-punkt. masaže Podatki študij so bili zapisani v reviji ISIS leta 2003. Vprašanja na rešitev težav z AKU-PUNKTURNO MASAŽO PO PENZELu dobite na tel.: 041 600 194. Uvodoma je zbrane upokojence pozdravil župan Franc Kekec, zadovoljen nad številno udeležbo. Srečanja se je namreč udeležilo več kot 100 povabljenih. Župan je izkoristil priložnost in upokojencem v letu, ki je pred njimi, zaželel veliko zdravja in razumevanja z najbližnjimi. Goste v jedilnici markovske osnovne šole sta nagovorila tudi predsednik društva upokojencev Janez Majer in ravnatelj osnovne šole Markovci Jože Foltin. Kot je poudaril predsednik društva upokojencev, si želi, da bi bilo tovrstnih srečanj več. Vsem navzočim je dejal, da jim želi čim-lepšo jesen življenja, k čemur pa lahko da svoj pečat tudi društvo upokojencev, ki za svoje člane organizira številna družabna srečanja, izlete, piknike, kolesarjenja in podobno. Mojca Zemljari~ Upokojenci so si z zanimanjem ogledali kulturni program, ki so ga pod mentorstvom Natalije Plohl in Silve Rajh pripravili učenci višjih razredov osnovne šole. Foto SM Videm • Izgradnja vodovoda bo tekla postopoma Kako dolgo še s cisternami? V haloškem delu videmske občine je še vedno 200 gospodinjstev brez vodovodnega priključka - letos bodo vodovod dobili v naselju Dolena, naslednje leto v Skorišnjaku in Gradišču, čez dve leti pa še krajani Velike Varnice. V grobem orisu bo fazna izgradnja vodovodnega omrežja tekla v omenjenem vrstnem redu, letnice oz. leta, ko naj bi vse haloške domačije dočakale "vodovodno povezavo s svetom", pa so bolj kot ne še vedno vprašljive. Z vpogledom v pripravljajočo se dokumentacijo in nemajhno mero optimizma bi naj zadnje od 200 haloških gospodinjstev v občini Videm svoj vodovodni priključek dobilo tam Župan Friderik Bračič: "Zaradi velikih finančnih vlaganj je izgradnja vodovodnega omrežja v haloškem delu občine razdeljena v dve fazi." Sveti Jurij • Občinski svet Gasilstvo pomembnejše od pitne vode? Na dnevnem redu 10. redne seje občinskega sveta občine Sveti Jurij ob Ščavnici je bila tudi druga obravnava občinskega proračuna za leti 2004 in 2005. Na seji je svetnik Jože Krajnc vložil amandma, v katerem je predlagal povečanje sredstev za financiranje gasilskih društev v občini, in sicer naj bi letos zanje namenili 6,6, v naslednjem letu pa 7 milijonov tolarjev. Sredstva naj bi vzeli iz postavke za izvedbo vodooskr-be v občini, saj je Kranjc menil, da je vodoskrba tako ali tako prevelik finančni zalogaj, da bi ga lahko izpeljali v tem letu, zato naj pač še malo počaka. Temu je župan Anton Slana že pred glasovanjem o amandmaju nasprotoval, saj je poudaril, da je oskrba z vodo najbolj pereč problem občine, ki ga je treba čimprej rešiti. Tudi mnenja svetnikov so bila deljena, saj je bil izid glasovanja o ama-dmaju neodločen 5:5, prav takšen pa je bil presenetljivo tudi izid glasovanja o proračunu v celoti, kar pomeni, da občina kljub precej natančnim uskladitvam v prvi obravnavi, ko so gasilski zvezi že povečali sredstva, sedaj nima sprejetega proračuna. Izid glasovanja je župana Antona Slano izredno presenetil: "Kot predlagatelj proračuna z izidom nikakor ne morem biti zadovoljen -tako jaz kot druga polovica članov občinskega sveta, ki se po moji oceni odgovorno zavedamo težav in razvojnih problemov naše lokalne skupnosti. Bil sem razočaran in ogorčen, saj sem prepričan, da je pripravljeni proračun edina možna varianta za situacijo, v kateri smo se znašli. Seveda bi pričakoval, da bi se zalomilo na področju infrastrukture ali gospodarskega razvoja, nikakor pa ne na področju zagotavljanja sredstev gasilcem. Vsekakor smo si zadali razvojni program ter poudarek na infrastrukturnih in gospodarskih investicijah, seveda poleg vsega dolga, ki nam je ostal še iz preteklih let. Zato ocenjujem, da je delovanje tistih članov občinskega sveta, ki se s proračunom niso strinjali, skrajno neodgovorno," je pojasnil. Župan bo sedaj pripravil nov predlog proračuna, vendar velike spremembe niso mogoče, zato pričakuje, da se bodo nekateri člani občinskega sveta "streznili" in odgovorno opravili svoje delo. Občina ima sicer sprejet odlok o začasnem financiranju, nov predlog proračuna, ki je že pripravljen, pa bo po hitrem postopku obravnavan v začetku februarja. Natalija Škrlec okoli leta 2008, vendar, kot pravi videmski župan, bo tako le, če bo šlo vse po sreči. "Najprej, po načrtu že letos, bomo vodovodne priključke uredili dvanajstim gospodinjstvom v naselju Dolena. Razpis za izvajalca del je že objavljen, takoj po izbiri ustreznega izvajalca pa se bodo dela tudi začela. Dolena je vključena v skupen projekt izgradnje vodovoda z občinama Maj-šperk in Žetale, za katerega smo pridobili denar iz programa Phare, naš občinski prispevek pa bo znašal 12 milijonov tolarjev." Veliko več naložbenega denarja pa bo zahtevala izgradnja vodovodnega omrežja v naseljih Skorišnjak-Gradišče in Velika Var-nica. "Prav zaradi izjemno visokih finančnih postavk smo projekt vodovodne mreže razdelili v dve fazi. V prvo so vključena gospodinjstva v naseljih Skorišnjak in Gradišče, kjer bo za potrebno infrastrukturo potrebno vložiti 170 milijonov tolarjev. Ravno v tem času tečejo aktivnosti za pridobitev državnih sredstev, ki bodo, po sprejetem dogovoru, predstavljala 70 odstotkov vrednosti investicije. Minuli konec tedna smo se srečali tudi s krajani Skorišnjaka ter jim predstavili načrte in potek del, začeti pa bo treba tudi s podpisi individualnih pogodb za namestitev priključkov," pojasnjuje župan Bračič. Cena individualnega vodovodnega priključka bo znašala približno 220.000 tolarjev, kar sicer predstavlja le 10 odstotkov celotne vrednosti, krajani pa bodo ta znesek lahko odplačevali tudi obročno. "Zavedamo se, da je zlasti v teh haloških predelih občine veliko ljudi, ki živijo na robu socialnega minimuma, da ne rečem pod njim, zato bo marsikdo težko zmogel plačilo določene cene priključka. Resnično težki socialni primeri, ki jim bo delež priključnine previsok, bodo obravnavani posamezno, nikakor pa zaradi nezmožnosti plačila ne bodo izpuščeni iz omrežja." Na področju Skorišnjaka in Gradišča naj bi se dela začela izvajati letos jeseni, najkasneje pa, kot zagotavlja župan, v začetku naslednjega leta. Za naselje Velika Varnica, ki je uvrščeno v drugo fazo izgradnje, se bo v letošnjem letu pripravila šele projektna dokumentacija, že zdaj pa je znano, da bo naložbena vrednost vodovodne infrastrukture tudi za ta del občine znašala prav toliko kot za Gradišče in Skorišnjak, torej okoli 170 milijonov tolarjev. Po načrtih naj bi se izvedba začela v letu 2006 ali leto kasneje, če seveda ne bo težav in časovnih zamikov v realizaciji prve etape. Do uresničitve zastavljenih ciljev bo tako očitno preteklo še precej vode, ki jo bodo v naslednjih nekaj letih v odročne halo-ške predele še dovažale cisterne: "To je pač zaenkrat edina rešitev, čeprav vsi vemo, da ta voda ni užitna in je primerna le za živino." Občina Videm prevoze financira do ene polovice, kar pomeni približno 5000 tolarjev po cisterni in lani so za to porabili pol milijona tolarjev iz občinske blagajne. Po (optimističnih) napovedih naj bi zadnja cisterna z vodo v Haloze zapeljala čez štiri leta. SM Od d Sovjak • Pomoč družini Pučkovi brez strehe nad glavo Šestčlanski družini Pučko z dvema šolobveznima ter enim mlajšim otrokom iz Sovjaka 10 je 15. januarja pogorela domača hiša. Občina Sveti Jurij ob Sčavnici, Center za socialno delo Gornja Radgona ter Območna organizacija Rdečega križa Gornja Radgona so se takoj povezali ter organizirali pomoč. Krizni štab, ki je začel delovati dan po nesreči, je preučil možnosti nastanitve družine in prostore našel pri družini Belec iz Brezja - ta je Pučkovim ponudila objekt, v katerem so sami živeli do nedavnega. Oba starša sta brez zaposlitve, po pogovorih z županom občine Sveti Jurij ob Sčavnici An- tonom Slano pa je bila kot ena od prioritet zastavljena zaposlitev obeh staršev, saj so se odločili za novogradnjo na lokaciji, kjer je dosedaj stala njihova hiša. Kot je poudarila Marija Sauperl iz Centra za socialno delo Gornja Radgona, so se tudi člani družine maksimalno angažirali in najprej sami poskušali najti začasno nastanitev ter tako poskrbeti za mladoletne otroke. Pomoč so že ponudili številni posamezniki, podjetja in organizacije iz okoliških krajev in tudi drugih koncev Slovenije, svoj delež pa so primaknili tudi učenci Osnovne šole Sveti Jurij ob Sčavnici, ki bodo zbirali denar za učbenike in končni izlet dveh šoloobveznih otrok. Družina Pučko naj bi se v novo hišo vselila pred naslednjo zimo, vsa sredstva za izgradnjo novega doma pa se bodo zbirala na tran-sakcijskem računu Območnega združenja RK Gornja Radgona številka 02341-0015035528 s pripisom Za družino Pučko. nšk Hajdina • 10. seja sveta Mora občina samo plačevati? Svetniki občine Hajdina so na 10. seji, ki je bila 21. januarja, opravili splošno razpravo proračunov za leti 2004 in 2005. Uvodoma je župan Radoslav Simonie povedal, da bodo razpravo o proračunih opravili v treh fazah in da je v predlogih proračunov že upošteval predloge, ki so jih imeli posamezni odbori občinskega sveta. Nekaj pomislekov so imeli svetniki glede predvidenega zadolževanja v višini 120 milijonov tolarjev, zanimalo jih je, kako je z gradnjo pločnika na Zgornji Hajdini preko proge, projekti so bili namreč izdelani že v letu 2000, glede gradnje vrtca, 99 otrok iz hajdin-ske občine obiskuje vrtce v sosednjih občinah, kanalizacije v Dražencih, kjer se je lani nekaj zgradilo, za letos pa proračunskih sredstev za te namene ni predvidenih, kaj po gradnji občinskega središča, ali ima občina Hajdina strategijo razvoja in podobno. Pri vseh postavkah, kjer je pre- dvideno sofinanciranje iz države ali drugih virov, se bodo načrtovane gradnje izvedle po pridobitvi teh virov; to velja tako za gradnjo pločnika v Zgornji Hajdini kot tudi nadaljevanje gradnje kanalizacije v Dražencih in drugih občinskih naseljih. Svetniki so prepričani, da bo potrebno v proračunu za leto 2005 v postavki, ki zadeva gospodarski razvoj, povečati sredstva, sicer napredka ne bo. Zagotoviti bo potrebno tudi sredstva za uresničitev programov CRPOV, ki predstavljajo dobro razvojno usmeritev občine. Proračun občine Hajdina za leto 2004 je določen v višini 525 milijonov tolarjev Hajdinski svetniki na 10. seji niso sprejeli odloka o ustanovitvi Zveze občin Spodnje Po-dravje. O odloku o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj pa bodo razpravljali šele, ko bodo dobili odgovor o tem, kaj v primeru, če občina ne bo niti soustanoviteljica niti pogodbena partnerka. Na seji so sprejeli tudi soglasje k ustnovitvi varnostnega sosveta, ki predstvlja obliko partner-skerga sodelovanja med lokalno skupnostjo in Policijsko postajo Ptuj. S tem, ko se bodo v okviru projekta partnerskega sodelovanja trudili za zmanjšanje števila varnostnih primerov, se bo povečala tudi varnost v lokalni skupnosti. Precej časa so se hajdinski svetniki na seji v prejšnjem tednu ukvarjali tudi s tem, ali so dolžni v Sportni zvezi in tudi Zvezi kulturnih društev občine Hajdina glede na sofinanciranje njunih dejavnosti iz občinskih sredstev, pripraviti poročilo o porabi le-teh. MG in tam ... Ptuj ^ • Diabetiki o pravicah zavarovancev Društvo diabetikov Ptuj je v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije v sredo, 21. januarja, pripravilo v mali dvorani Narodnega doma na Ptuju zdravstveno predavanje o postopkih in spremembah v zvezi z uveljavljanjem pravic in obveznosti zavarovancev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Predavali sta specialistki s tega podroěja dela, Diana Blažit, dr. med., in Pia Lekšan Lipovec, univerzitetna diplomirana pravnica. Ljutomer • Obrtniki v Virovitici člana območne obrtne zbornice Ljutomer Emilijan Rudolf in Ernest Lukman, ki opravljata samostojno obrt kovinarske dejavnosti, sta se v Virovitici na Hrvaškem udeležila devetega mednarodnega sejma gospodarstva, obrtništva in kmetijstva. V prostorih športne dvorane Virovitica so poleg Slovenije svoje izdelke in storitve razstavljali gospodarstveniki iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in črne gore, češke, Indije, Kitajske, Madžarske in Nemčije. Ljutomerska območna obrtna zbornica je na sejmu v Virovitici sodelovala prvič, ta hrvaški trg pa bo tudi v prihodnje aktualen za slovensko malo gospodarstvo in kmetijstvo. G. Radgona • Vesna Bajuk - vinska kraljica Pomurski sejem, d.d., iz Gornje Radgone izvaja projekt Vinska kraljica Slovenije s ciljem promocije slovenskih vin, vinogradništva, slovenske vinorodne dežele kot zanimive turistične destinacije ter dvigovanja kulture pitja. Na podlagi natečaja za izbor Vinske kraljice Slovenije je komisija izbrala Vinsko kraljico Slovenije za leto 2004. Nova Vinska kraljica Slovenije je postala 22-letna Vesna Bajuk, študentka Visoke upravne šole v Ljubljani, doma na izletniški kmetiji v Radovi-ci pri Metliki. Vesna Bajuk se je začela z vinogradništvom spoznavati pred desetimi leti, ko so doma zasadili 2,5 hektarja vinograda in se začeli intenzivno ukvarjati z vinogradništvom in kletarstvom, odprli pa so tudi izletniško kmetijo. Kronanje nove Vinske kraljice Slovenije za leto 2004 bo 6. februarja. Radenci • Posvet v obrti Jutri in v soboto bo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih potekal IV. posvet delodajalcev v obrti, ki so ga tokrat poimenovali Izzivi vstopa v EU za slovensko obrt. Posveta, na katerem pričakujejo več kot 200 ljudi, se bodo udeležili tudi številni strokovnjaki, na otvoritvi pa bodo med drugim spregovorili predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun, predsednik Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Dare Stojan in minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Di-movski. Gotišnica • Ustanovili Podravske vrtnine Ekološka bomba v zemlji V lanskem letu ustanovljena organizacija Podravske vrtnine z.o.o. je ledino okolju prijaznega načina pridelave vrtnin zaorala z devetimi člani, danes jih ima dvajset. Letos načrtujejo pridelati 2400 ton sveže zelenjave, ki jo bodo tržišču ponudili pod skupno zaščitno znamko Pikapolonice. Namen ustanovitve zadruge Podravske vrtnine je, tako kot na vseh drugih področjih kmetijstva in gospodarstva, preseganje majhnosti, razdrobljenosti in neprepoznavnosti slovenskih proizvodov, hkrati pa, kot pravi Milan Klinc, je integrirana, okolju prijazna pridelava vrtnin v Sloveniji se vedno tržna niša, ki jo želijo izpolniti: "Premajhni konkurenčnosti in neprepozna-vnosti posameznih izdelkov se lahko izognemo le s specializacijo kmetij in povezovanjem v skupne organizacije, ki lažje in uspešneje nastopajo na trgu in tržijo izdelke svojih članov Vsi naši člani so vključeni v sistem integrirane pridelave hrane, ki temelji na evropskih standardih." Osnovni moto zadruge Podravske vrtnine je varovanje okolja, zato morajo vsi člani, ki pridelujejo vrtnine, opraviti posebne analize tal, na osnovi katerih se bodo določale optimalne količine in vrste gnojil, zadruga pa bo, ob aktivni trženjski politiki, zagotavljala notranjo kontrolo kvalitete pridelkov red izdajo na tržišče. ^"Vsekakor bo v prihodnje potrebno tudi uvajanje novih kultur, vse pomembnejša postaja tehnologija steklenjakov, potrebni pa bodo še ustrezni skladiščni prostori in izgradnja centra za zahtevnejše vrtnine po sistemu HACCAIÎ Premalo se tudi zavedamo nujnosti in koristnosti namakalnih sistemov, zlasti v naših področjih, saj so v ze- mlji zaradi neprimernega gnojenja še vedno ogromne količine dušika.Ta predstavlja pravo ekološko bombo, ki jo lahko nevtraliziramo le z vodo, torej z namakanjem in seveda s spremembo gnojil!" Kot je povedala izvršna direktorica zadruge Marija Kelenc, se člani zadruge tega dejstva že zavedajo, saj namakajo 56 od skupno 80 hektarjev obdelovalnih površin (70 odstotkov), pet odstotkov svoji površin pa imajo pokritih . Ob svežih vrtninah, med katerimi bodo posebno pozornost posvetili promociji rdeče čebule, se ukvarjajo še s proizvodnjo plodovk in zelenjavnih sadik, v prihodnje pa bodo poskusili čimveč sveže zelenjave po- nuditi izven sezone. Pikapolonica-pridelano na slovenski zemlji Podravske vrtnine z.o.o. so tudi eden od ustanoviteljev GIZ-a Pikapolonica, ki v Sloveniji povezuje vse pridelovalce integrirane pridelave vrtnin pod enotno blagovno znamko, prepoznavno po rumeno-modri pikapolonici. Prokurist združenja Denis Topol-nik pravi, da je na območju spodnjega Podravja še vedno preveč individualnih pridelovalcev vrtnin, ki se bodo morali v kratkem, če hočejo preživeti, vključiti v kakšno od specializiranih zadrug: "Dosedanje splošne zadruge namreč po mnenju kmetovalcev niso več primerne in tudi vedno Predsednik Milan Klinc in direktorica Marija Kelenc sta na novinarski konferenci predstavila dosedanje delo in strategijo razvoja zadruge Podravske vrtnine manj konkurenčne. Po drugi strani pa se bodo morale za skupen nastop na tržišču povezati tudi zadruge. Cilj GIZ-a je združiti čimveč pridelovalcev, zadrug in drugih oblik združenj. Z vidika evropskega trga smo zaenkrat še vsi, brez izjeme, premajhni, da bi bili res prepoznavni in uspešni, zato tudi tako poudarjamo pomen združevanja in skupnega nastopa. V Pikapolonici smo odprti za vse poslovne povezave. Zaenkrat povezujemo tri velike zadruge, ki so pravzaprav že na ravni evropske primerljivosti, in sicer zadruga Zdrav vrt iz Celja, Zdravo polje iz Ljubljane in Podravske vrtnine s sedežem v Go-rišnici. Že letos bodo vse te tri zadruge nastopile na trgu z enotno, skupno blagovno znamko Pikapolonice, ki predstavlja zdravo hrano, pridelano na slovenski zemlji!" SM Zabovci • 65 let kmečkega mlina Korošec Bistvena bo kvaliteta "Letos bomo morali prvič pšenico uvažati, saj, kot pravijo kmetje, domače ne bo dovolj," napovedujeta gospodarja največjega štajerskega mlina Vlado in Dani Korošec. V Sloveniji znaša primanjkljaj pšenice približno 50.000 ton, vso Evropo pa pesti pomanjkanje rži. Že lani je bil pridelek domače pšenice zaradi suše skoraj prepolovljen, načrtovanje odkupa pa je seveda potrebno že precej pred poletno žetvijo, zato se v mlinu že ozirajo po tujih dobaviteljih: "Pridelek pšenice ne bo problematičen samo pri nas, tudi sosednjih državah ni nič bolje. Od kod jo bomo morali uvo- Koroščev Kmečki mlin v Zabovcih letos praznuje 65 let obstoja ziti, zdaj še ne vem, verjetno pa bo šlo za avstrijsko ali ameriško pšenico. Odločilen kriterij za naš odkup bo kvaliteta ene ali druge, pri tem ne bomo niti malo popuščali, saj smo visoko kvaliteto vedno zahtevali tudi od domačih pridelovalcev. Direktni odkup domače pšenice, kolikor je pač bo, pa bomo, ne glede na uvoz, vršili tudi letos," pojasnjuje Vlado Korošec. Laboratorij z ustreznim aparaturami za kontrolo kvalitete pšenice imajo v mlinu že dolgo, meritve, ki zajemajo količino beljakovin, višino hektolitra, se-dimentacijo, padno število in vlago, pa opravljajo strokovnjaki Inspecta. V koroščevem mlinu sicer odkupujejo vse vrste žitaric in koruzo, največ, kar 90 odstotkov pa je pšenice. Že pred štirimi leti so ob mlinu zgradili silose s kapaciteto 5000 ton, s čimer so vsaj deloma omilili tveganje zaradi vse bolj nihajočih cen žitaric, z investicijami pa nadaljujejo še naprej. Lani so tako v mlinu zamenjali vse stroje za mletje in uvedli računalniško krmiljenje procesa mletja, kar je poenostavilo delo, zmanjšali pa so se tudi stroški proizvodnje: "Maksimalna kapaciteta mlina zdaj znaša 2700 kilogramov na uro, dnevno zmeljemo od sedem do osem tisoč ton zrnja, letna proizvodnja pa dosega raven 30.000 ton. Z avtomatizacijo in posodobitvijo strojev nismo šli toliko v povečanje proizvodnje kot v skrajšanje delovnega časa in povečanje kvalitete. Mlin namreč zdaj obratuje le osem ur dnevno, popoldanskih in nočnih izmen, ki so največkrat botrovale reklamacijam, zdaj ni več. Računalniško krmiljenje procesa mletja in nadzor pa nas takoj "Zavedamo se, da bodo na evropskem tržišču preživeli le najboljši!" opozori na morebitne napake, s čimer se zmanjšuje morebitna škoda. Z vsem naštetim pa so se zmanjšali tudi stroški poslovanja, kar je nujno potrebno, če hočemo preživeti v pogojih evropskega trga in konkurence." O ne prav rožnati prihodnosti, ki čaka slovenske mlinarje ob vstopu v EU, pove dovolj že podatek, da je kar 60 odstotkov avstrijskih mlinov podobne velikosti kot je Mlin Korošec propadlo ob vstopu Avstrije v skupnost evropskih narodov. Zato pri Koroščevih veliko pozornosti namenjajo spremljanju zakonodaje, uvedli so že sistem zagotavljanja sledljivosti in zdravstvene ustreznosti živil (HAC-CAP), resno pa razmišljajo tudi o zaposlitvi agroživilskega inženirja in laborantov za analizo moke. Konec lanskega leta so uvedli tudi novo avtomatizirano linijo za pakiranje svojih izdelkov, s čimer se že pripravljajo na vstop na tržišče z lastno blagovno znamko: "Prepričani smo, da v novih, veliko težjih pogojih evropskega trga lahko preživimo le s svojo blagovno znamko Mlina Korošec, ki bo temeljila na tradiciji kvalitete in na nekaterih unikatnih izdelkih, ki jih bomo pripravili za naše kupce. Že zdaj se namreč zavedamo, da bomo s svojo velikostjo med tistimi mlini, ki bodo najbolj na udaru, saj imajo po napovedih največ možnosti za preživetje le največji mlini, kot je Žito v Ljubljani in majhni, čisto družinski mlini. Vendar smo optimisti, stavimo na svojo blagovno znamko, dosedanjo prepoznavnost in seveda na čimvišjo mero prilaganja strankam ter njihovim željam. Če ne bi bilo tako, se ne bi spuščali v posodobitve in investicije, ki jih bomo odplačevali še naslednjih deset let." SM Hajdina • Tradicionalno lu{~enje bu~nic Tradicija s prijetnim druženjem Zimski večeri v občini Hajdina minevajo v prijetnem razpoloženju tudi zaradi prireditev, ki jih pripravljajo domača društva, s katerimi ohranjajo in negujejo nekdanjo tradicijo podeželja. cenbalu" je budno spremljala, in tudi delala, Terezija Mesko, koordinatorica svetovalk za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v Podravju. Okrog 20 kg bučnic je bilo v kratkem času slečenih, po sušenju bo iz njih priteklo pravno bučno olje. Za liter bučnega olja je po- trebnih kar tri kg košic. Dobre volje in prijetnega druženja pa v petek v gasilskem domu v Hajdini niso tehtali; da bi bilo takih večerov le še več, je bilo slišati ob koncu veselega druženja, ki se je zavleklo pozno v noč. MG Dobro razpoloženje sta pomagala vzdrževati tudi muzikanta Viktor in Maks. Društvo žena in deklet občine Hajdina, ki ima okrog 150 članic iz štirih vasi Zgornje in Spodnje Hajdine, Skorbe ter Slovenje vasi, jo je pričelo obujati pred šestimi leti. Kljub vse večji informatizaciji družbe in odtujevanju, njene članice odtegujejo pozabi številne nekdanje običaje in navade, ki so včasih držale skupaj družabnost na vasi, zlasti še v zimskih večerih. V Gasilskem domu v Hajdini je Društvo žena in deklet občine Hajdina 23. januarja pripravilo že tradicionalno luščenje bučnic - "Košicenbal", ki so ga obogatili z ljudskim petjem in glasbo. Zapeli so Ljudski pevci in pevke ter koledniki iz Hajdine, igrala pa sta Viktor Munda in Maks Drevensek. Predsednica društva Marta Sitar je uvodoma pozdravila vse luščilce iz društvenih vrst ter goste iz društev gospodinj Draženci, Hajdoš in Gerečje vasi. Gerečanke so jih malo slišale, ker jih je večina pustila može doma, čeprav so prvotno obljubile, da pridejo z njimi. Luščen- je bučnic namreč nikoli ni bilo samo žensko delo, ob njem se je ob zimskih večerih običajno zbrala cela družina. To je bilo vedno veselo druženje ob prijetnem opravilu, izmenjavi besed, lepi pesmi in dobri malici, ki je tudi tokrat ni manjkalo. S flaš-konom dobrega vina so se petkovim luščilcem pridružili tudi Ljudski pevci iz Hajdine, ki jih je predsednica Društva žena in deklet občine Hajdina Marta Sitar nagovorila kar z dobrimi fanti. Dogajanje na letošnjem "Koši- Foto: Črtomir Goznik Zimski večer je minil v koristnem opravilu in prijetnem druženju Foto SM Ptuj • Uradni začetek obnove OS O. Meglic Stara šola z novo podobo V petek so imeli na dvorišču Osnovne šole Olge Meglic na Ptuju krajšo slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za obnovo in novogradnjo šole. Temeljni kamen sta položila ptujski župan dr. Štefan Čelan in ravnatelj šole Ervin Hojker Ob učencih in številnih gostih sta v mrzlem predpoldnevu o gradnji govorila ravnatelj šole Ervin Hojker in župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki sta tudi položila temeljni kamen. Delavci Gradbenega podjetja Ptuj so nato pričeli rušiti nekdanjo igralnico in začela se je obnova za pridobitev sodobne kuhinje in šolske knjižnice ter telovadnice. Dela naj bi bila končana do začetka naslednjega šolskega leta, glavnino sredstev pa bo prispevala Mestna občina Ptuj, okrog trideset odstotkov pa država, oziroma Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Kot nam je dejal ravnatelj šole Ervin Hojker, bodo pouk organizirali tako, da bo čim-manj moten, nekaj problemov bo že, saj bodo za telovadbo uporabljali telovadno dvorano Mladika, ki je nekoliko oddaljena, hrano za malice in kosila pa jim bodo dostavljali iz Gas-troja. Franc Lačen Ptuj • Jeseni novi srednješolski programi Štirje novi programi v Šolskem centru Kot so nam povedali na Srednješolskem centru na Ptuju, bodo v šolskem letu 2004/2005 na voljo štirje novi srednješolski programi. Izbira srednješolskega izobraževanja je pomembno dejanje, saj je to hkrati odločitev za poklic, s pomočjo katerega se uresničijo življenjski cilji ter vsakodnevno potrjevanje svoje ustvarjalnosti in sposobnosti. V ptujskih srednjih šolah vsako leto pripravijo nekaj novosti za bodoče dijake. Zavedajo se, da je od pestre in raznolike ponudbe kakovostnega izobraževanja odvisen razvoj Spodnjega Podravja in celotne Slovenije. Mnogi dijaki bodo po zaključenem izobraževanju s svojim znanjem obogatili in dopolnili razvoj za Ptuj nadvse pomembnih gospodarskih dejavnosti, kot so: živilsko-pre-delovalna industrija, strojništvo, trgovina, kmetijstvo, turizem, obrt in podjetništvo ter druge. Pred vstopom v Evropsko unijo se vse bolj zavedamo pomena znanja in inovativnosti, ker bomo le tako uspešni in konkurenčni v številčni in raznoliki skupnosti. Med pomembnejše novosti in spremembe v ptujskem srednješolskem izobraževanju v šolskem letu 2004/2005 sodijo: TEHNIŠKA GIMNAZIJA Program pripravlja dijake za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija tehniška znanja in mišljenje. V Evropi in svetu se kot nosilki družbenega in gospodarskega razvoja danes vse bolj uveljavljata področji tehnike in naravoslovja. Program tehniške gimnazije je namenjen zlasti tistim dijakom, ki vidijo svojo poklicno pot na področju tehnike in naravoslovja, vsem ostalim, ki se bodo odločili za druga študijska področja, pa bodo pridobljena znanja dobra osnova za celostno razumevanje sodobnih družbenih in gospodarskih procesov ter povezav med naravoslovjem, tehniko in družbo. Poleg splošnih predmetov lahko dijaki izbirajo med naslednjimi strokovnimi ma-turitetnimi predmeti: biotehnologija, elektrotehnika, mehanika in računalništvo, kar jim omogoča nadaljevanje izobraževanja na kateremkoli univerzitetnem programu. Tehniška gimnazija je dobra izbira za dijake, ki jih zanima študij biotehnologije, agronomije, biologije, kemije, biokemije, gozdarstva, krajinske arhitekture, lesarstva, zootehnike, mikrobiologije, živilske tehnologije, elektrotehnike, farmacije, gradbeništva, matematike, fizike, računalništva in informatike, strojništva, medicine in drugih višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih programov. KMETOVALEC, KMETOVALKA--GOSPODINJA Po enoletni oziroma dveletni prekinitvi bodo ponovno vpisovali dijake v dva osnovna kmetijska poklicna programa, ki dajeta dovolj strokovnega in praktičnega znanja za preudarno delo na kmetiji ali za zaposlitev v kmetijski dejavnosti. Program kmetovalka-gospodinja s specialnimi vsebinami kuhanja, strežbe, vzdrževanja in urejanja prostorov omogoča zaposlovanje tudi v turizmu, gostinstvu in v sorodnih dejavnostih. V obeh programih spoznajo dijaki in dijakinje sodobne spremembe v kmetijstvu, seznanijo se z možnostmi uvajanja proizvodnih specializacij in novosti, kot so: vrtnarstvo, predelava kmetijskih pridelkov in dopolnilne dejavnosti. Izobraževanje je namenjeno tistim dijakom, ki želijo pridobiti veliko praktičnih znanj in delovnih izkušenj za samostojno in ustvarjalno delo v kmetijstvu. Oba programa omogočata nadaljevanje izobraževanja v poklicno-tehniškem programu kmetijsko-podjetniški tehnik. KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK Je nov nadaljevalni program za vse, ki so uspešno zaključili enega izmed triletnih poklicnih programov, in sicer: kmetovalec, kmetovalka-gospodinja, cvetličar, vrtnar, gozdar in kmetijski mehanik. Program kmetijsko - podjetniški tehnik uveljavlja sodoben pogled na kmetijstvo, ki je oblika zahtevnega podjetništva, katerega ni mogoče uspešno opravljati brez znanja in razumevanja družbenih in gospodarskih procesov na podeželju. V tem programu dijaki in dijakinje pridobijo ve- liko splošnega in strokovnega znanja o podjetništvu, trženju, predelavi kmetijskih pridelkov, varovanju zdravja in okolja ter se pripravijo za samostojno vodenje kmetije ali za zaposlitev v kmetijstvu, trgovini in v storitvenih dejavnostih. Dijaki se usposobijo za načrtovanje, izvajanje in analiziranje dela na kmetijskem gospodarstvu, za trženje kmetijskih pridelkov in storitev, za svetovanje pri prodaji materiala za potrebe kmetijske proizvodnje ter za številna druga dela na podeželju. V času izobraževanja dijaki izdelajo v obliki projektne naloge poslovni načrt za svojo kmetijo ali obrtno dejavnost, v kateri ob pomoči učiteljev in drugih kmetijskih strokovnjakov ocenijo možnosti za samozaposlitev. Po opravljeni poklicni maturi pa lahko dijaki nadaljujejo šolanje na višjih in visokih šolah. AVTOSERVISER-KA Avtomobilska industrija je bolj kot kadar koli prej vpeta v mednarodno ekonomijo. Predstavlja pomemben faktor ekonomskega razvoja, konkurenčnosti in tehnične inovativnosti, zato zahteva dobro usposobljeno delovno silo, ki je sposobna nenehno pridobivati nova znanja in veščine. Avtoserviser je nov poklic, ki omogoča uresničitev pričakovanj strank. Današnje zahteve poklica so spremenjene, saj so močno povezane z zahtevami in pričakovanji proizvajalcev vozil in strank. Sodobna avtomobilska industrija proizvaja vozila, ki zahtevajo uporabo sodobnih servisnih pripomočkov, zato mora avtoserviser znati uporabljati informacijsko tehnologijo, sodobne diagnostične naprave, vgrajevati komfortno dodatno opremo, razumeti delovanje avtomobilskega računalnika, znati svetovati strankam in se sporazumevati v vsaj enem tujem jeziku. Program traja tri leta, diplomantom pa bo omogočeno kandidirati na delovna mesta evropskega prostora. Fl Tednikova knjigarnica Janez Menart (1929 - 2004) Ko zakrije črni pajčolan priljubljeno pesniško p^^o, takrat vsak knjigoljub pobrska po bralnem spominu. Janez Menart (1929-2004) je preminil pretekli teden, ko je umrl še veliki mož slovenske kulture, pisatelj Rudi Šeligo (1935-2004) in je tudi odšel režiser Anton Marti (I923 — 2004), doajen slovenske televizije. Osebni bralni spomin na Janez Menart STIHI MOJIH DNI Menartove pesmi je živ, kajti od vseh slovenskih avtorjev sem ob različnih priložnostih najpogosteje obiskovala Menartove pesniške pokrajine — tako široke in življenjske, pesniško čiste in dostopne so za najstniške in odrasle bralce. Njegova prečiščena in pogosto s hu-morno distanco prežeta avtopoetika je k poeziji pritegnila marsikaterega bralca, četudi še zdaleč ni bil ljubitelj vezane besede. Recimo: Menartovo pesem Koline je kakor naročena za prehranjevalne dvome o vegetarijanstvu: Jaz rojen sem po zakonih narave. / Od kod, čemu je ona? To ne vem. / Zavzet strmim pred umetnijo glave, / a groza me je krutosti, da jem. // Vsak moj grižljaj je dedič bolečine / in moja slast ob njem del tujih muk, / moj krožnik je bel katafalk živine / in jaz sem ubijalec kot kdo drug. // A če bi se ravnal po tanki vesti / in zbrisal iz želja meseni greh- / bi smel brez krivde svet rastlinja jesti / in gon tešiti z zadnjo od uteh.//... Ali pesem Pust: Mojbog, že vse od pusta sem čuden in ves zmeden / od ene same misli zacopran in obseden.../Da, za ta pust smo klali, saj tudi kmečka para / lahko na vsake kvatre se kdaj naje, nemara? / Potem me je nagnalo iz koče pa za štalo / in potlej spet pa znova, kot da ne bo prestalo. / In ko tam spet počepnem na lansko njivo pese,/ me od peta do glave po vsem telesu strese: "Glej gnoj postal je pesa, ta je postala prase, / a tega ti si basal na vse pretege vase./In kot je nekaj pese šlo prascu skozi čreva/ tako zdaj nekaj prasca puščaš izza hleva. /.. In o poetski drži v pesmi Vzvišeni umetnik: Vsem razlagaš, da ti ni nič mar / ne za hvalo, niti za denar. / Če je res, ne muči se za nas, zaboga! / in ne tiskaj pesmi brez razloga. Akademika in prevajalca (klasično, zlasti angleško in francosko romantično poezijo, hrvaško in srbsko sodobno liriko, rusko poezijo, Bayrona, Coleridgea, Shakespeara, Vil-lona, Musseta, Preverta, Burnsa ...), pesnika Janeza Menarta (znamenite Pesmi štirih s CArilom Zlobcem, Tonetom Pavčkom in Kajetanom Kovičem leta 1953, Prva jesen leta 1955, Časopisni stihi 1960, Bela pravljica 1963, Semafori mladosti 1963, Pesnik se predstavi 1969, Srednjeveške balade 1973, Pod kužnim znamenjem 1977, Pesmi 1977, Statve življenja 1979, Menjave 1984, Stihi mojih dni 1989, Srednjeveške pridige in balade 1990) boste, cenjeni bralci knjigar-nice, najlaže počastili in ohranili žlahtno besedo poeta s knjigo Izbrane pesmi (Jubilejna izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga,1999). Knjiga 225 strani prinaša izbor pesmi in spremno besedo Marjana Brezovarja. Naj še spomnim, da so Menartove pesmi prevedene v več kot dvajset jezikov, da so bili mnogi njegovi verzi uglasbeni, da je prejel številne nagrade za prevajalski in pesniški opus. Liljana Klemen~i~ Ljubljana, Maribor, Koper • Razpis študijskih programov Na voljo trije prijavni roki Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter samostojni visokošolski zavodi so s soglasjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije razpisale študijske programe za naslednje študijsko leto. Kandidati imajo na voljo tri razpisne roke. Prvi velja od 15. januarja do 8. marca letos. Kandidati morajo poslati Prvo prijavo za vpis v 1. letnik (obrazec DZS 1,71/1 — kupi se v večjih papirnicah in knjigarnah) s priporočeno pošiljko najkasneje do 8. marca. Prijave se pošiljajo na dva naslova, in sicer: Visokošolska prijavno—informativna služba, Univerza v Ljubljani, p.p. 524, 1001 Ljubljana, če študijski program, v prijavnem obrazcu napisan na prvem mestu, izvaja visokošolski zavod Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem ali samostojni visokošolski zavod; Visokošolska prijavno—informativna služba, Univerza v Mariboru, p.p. 246, 2001 Maribor, če študijski program, v prijavnem obrazcu napisan na prvem mestu, izvaja visokošolski zavod Univerze v Mariboru. Kandidati lahko pošljejo samo eno Prvo prijavo, kjer po vrstnem redu napišejo enega, dva ali največ tri študijske programe, v katere se želijo vpisati in za katere izpolnjujejo (ali jih bodo izpolnjevali) pogoje. Vrstni red je pomemben, saj bo kandidat uvrščen v prvega, za katerega bo izpolnjeval vse pogoje. Po 8. marcu spremembe zapisanih študijskih želja niso več mogoče! Zaradi preverjanja točnosti podatkovnih baz bodo kandidati do 23. aprila dobili računalniški izpis o svoji prijavi. S prijavnim obrazcem DZS 1,71/1 se kandidati ne prijavljajo v programe višjega strokovnega izobraževanja, pred izpolnjevanjem prijavnega obrazca je potrebno natančno prebrati Razpis za vpis in navodila za izpolnjevanje obrazca. Drugi prijavni rok bo trajal od 1. avgusta do 5. septembra. Podatki o še prostih vpisnih mestih bodo na obrazcu Druga prijava za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2004/2005 (obrazec DZS 1,71/2). Drugo prijavo lahko oddajo tudi tisti, ki niso oddali prve prijave. Napišejo se največ trije študijski programi, pošlje se samo eno Dru- go prijavo in po 5. septembru spremembe zapisanih študijskih želja niso več mogoče. Tretji prijavni rok traja od 1. do 5. oktobra. Kandidati visokošolskemu zavodu (fakulteti, umetniški akademiji ali visoki strokovni šoli) pošljejo pisno prošnjo, v kateri napišejo en študijski program, za katerega izpolnjujejo pogoje . Vsi visokošolski zavodi bodo organizirali informativni dan v petek, 13. februarja, za redni študij in v soboto, 14. februarja, za izredni študij. Če bo število prijavljenih kandidatov za vpis večje od razpisanega števila vpisnih mest, bodo univerze in samostojni visokošolski zavodi s soglasjem vlade RS do 22. aprila sprejeli sklep o omejitvi vpisa. Preizkusi nadarjenosti, izpiti iz posameznih maturitetnih predmetov ter preizkusni in drugi izpiti bodo na visokošolskih zavodih od 28. junija do 14. julija. Fl Foto: Fl Ptuj • Plesni studio Arabella Orientalske princeske v luninem siju Osem mladih deklet, skoraj deklic, ki so šele pred dobrim letom ustanovile samostojno skupino, je v letošnje leto zaplesalo s prvo samostojno predstavo Luna. S čarobnostjo ženske miline, danes prepogosto skrito pod grobostjo vsakdanjika, ki jo prinašajo skozi 50-minutno plesno predstavo, so prava paša za oči. "Najprej je to ples za dušo, šele potem za telo," pravijo dekleta, ki so zadnje tri mesece vadile vsak dan, tudi po več kot pet ur. Vse so opravile tečaj iz orien-talnega plesa in so prave mojstrice senzualnega vzhodnjaškega plesnega giba, ki, kljub prvinam sodobnega plesa, nadvladuje lirično zasnovano balado pozabljenega, intimnega čustvovanja ženske duše. Prvobitni orientalski ples namreč izhaja iz obrednega plesa, Pa brez zamere m Rdeče je "IN" Dobro jutro, Mars Mars. Rdeči planet. Naš najbližji sosed že kar nekaj časa zaposluje možgane vodilnih svetovnih znanstvenikov, katerih primarno področje je vesolje, univerzum, znotraj tega pa predvsem možnosti potovanja po njem. Preprosto povedano so to ljudje, ki vsak možni trenutek razmišljajo o tem, kako bi bilo mogoče varneje, hitreje, boljše, bolj daleč, za več časa in na koncu tudi bolj poceni spraviti človeško raso prek finalne meje našega planeta, konca atmosfere in potem še dalje naprej. Potem ko je bil naš naravni satelit, Luna/Mesec namreč, že osvojen, so cilji postali višji in ambicioznejši. Zdaj gledamo proti Marsu. Pravzaprav gledamo že na Mars direktni). Sicer ne direktno z našimi očmi, ampak direktno preko oči, ki so jih zasnovale človeške roke. Seveda v nebo s teleskopi buljimo že kar nekaj stoletij, a ti so v primerjavi s sondami, ki jih pošiljamo v vesolje, da bi si "od blizu" ogledali, kakšne so zadeve tam zunaj in kako le-te stojijo (verjetno bi bilo pravilneje rečeno: kako se premikajo), so torej teleskopi v primerjavi s temi napravicami nekaj takega, kot je jumbo-jet proti frčoplanu bratov Wright (le da gre pri primeru teleskopov in sond za obrnjeno razmerje v velikosti — idealna sonda je namreč čim manjša s čim več opreme). Tako lahko zadnje dni kot po tekočem traku spremljamo sporočila, ki jih lansirata NASA (ameriška vesoljska agencija) ter ESA (njen evropski rival), vsa pa govorijo o bolj ali manj uspešnih podatkih, ki jim jih z Rdečega planeta nazaj na Zemljo pošiljajo njihove napravice, ki bodisi brkljajo po planetu, bodisi pa zgolj krožijo v orbiti okoli njega ter ga skenirajo z vsemi mogočimi napravami in vsemi mogočimi žarki. Nasa se tako lahko pohvali z dvema robotkoma, "Duhom" (Spirit) in "Priložnostjo" (Opportunity), ki šarita (sta šarila) po površju Rdečega planeta ter domov pošiljala neverjetne fotke, hkrati pa tudi analizirala sestavo tal in podobne pomembne stvari. Na drugi strani je imela Esa manj sreče s prehodi po površju Rdečkota, saj je njen robotek Beagle 2 (imenovan po ladji Charlesa Darwina, utemeljitelja evolucijske teorije) nekako odpovedal in z njim ni mogoče vzpostaviti kontakta, sam od sebe pa očitno tudi ne misli poslati kakega glasu. Zato pa je toliko večji dosežek uspel njegovi "matični postaji', sondi Mars Express, ki kroži okoli Marsa ter je na Modri planet (to je Zemlja, če ste slučajno pozabili) poslala imenitne super kvalitetne fotke površja, kakršnih do zdaj še nismo videli — če vas slučajno zanima, posnete so bile z zadevo, ki se ji strokovno reče "High resolution stereo camerď ali krajše HRSC. Sonda je zraven tega čuda tehnike opremljena še z malim milijonom drugih naprav, ki jih zdaj ne bomo naštevali, vse pa bolj kot ne služijo temeljitemu ren-tgeniziranju planeta. A jackpot se je Mars Expressu posrečil že praktično na začetku njegovega/njenega delovanja — na južnem polu planeta je odkril led. Potrjeno. In sicer led ogljikovega dioksida, kar menda ni tako hudo pomembno, vendar je hkrati z njim odkril tudi led, sestavljen iz molekul H2O (vode, torej), se pravi led, kot gapoznamo tukaj na Zemlji. In če navedemo, da znanost zatrjuje, da je prav voda tisti odločilni pogoj za možnost razvitja življenja, potem lahko sami vidite pomembnost tega odkritja. To seveda ne pomeni, da na Marsu obstaja ali je kdaj obstajalo življenje, pomeni "le", da je nujen (ne pa tudi zadosten) pogoj za to tam. Kar je dejstvo, ki ga nikakor ne gre metati v koš, kakor ne gre metati v koš podatkov, ki jih bodo napravice poslale na Zemljo v naslednjih dneh in tednih. To so izjemne zadeve. Mars, torej. Rdeči planet. Planet, ki nam še nikoli ni bil tako blizu, kot nam je zdaj. Optimistične napovedi pravijo, da bi lahko čez približno dvajset let človek stopil na Mars. Juriš, pravim jaz. Pa ne zaradi neke dvoumne kolonizacije, ampak v imenu tistega esencialnega dela človeka, ki ga sploh dela človeka. Tiste nuje, radovednosti in čudenja, ki so ga pred kar nekaj tisoč leti nazaj pognale s prvega drevesa na tla. Juriš. Gregor Attč ki so ga ženske namenjale same sebi, občudovanju in užitku ob obvladovanju svojega telesa, šele potem, v drugi vrsti, so plesale tudi za moške. Prav dejstvo, da je tovrsten ples samosvojega, notranjega užitka ženske, njeno najmočnejše in najizrazitejše izražanje potreb, želja, hotenj, ki ne priznavajo narodnih, religioznih in vseh drugih umetno ustvarjenih omejitev, je botrovalo tudi imenu predstave - Luna. Nebesno telo, ki po tradiciji v največji meri določa in determinira biološko ter psihološko plat dekleta in ženske, skozi vso plesno dogajanje odseva na črno-zlatih prosojnih kostumih valujočih teles kot konstanta, ki tudi v dinamičnih, hitrejših sekvencah predstave, kjer pride do izraza neukročena energija mladosti plesalk, ohranja ter hkrati opominja na neizmerno globino občutljivosti ženske duše. "Plesna predstava, zasnovana na liričnem glasbenem ozadju, v kateri se prepletajo prvine orientalskega in sodobnega giba, je posvečena iskanju idealne ženske, ne toliko v fizičnem smislu kot v estetskem, v iskanju tistega najlepšega v ženski notranjosti. Osnovni gib je elementaren, povzet iz življenja, za njim pa se skriva njeno doživljanje sebe in sveta, ki je v najglobljih koreninah enako pri vseh ženskah po svetu," pravi avtorica in vodja predstave Majda Fridl. Članice skupine, stare od 18 do 28 let, so Leonida Ladinek, Sergeja Zebec, Vida Pernek, Maja Žižek, Renata Merc, Martina Ko-ehler, Bojana Matič in Tatjana Jeza, vodi pa jih Mojca Horvat. S celovečernim plesnim projektom Luna se nameravajo - po premieri v Mestnem gledališču Ptuj - predstaviti po vsej Sloveniji. Nekaj nastopov je že dogovorjenih, za svojo promocijo pa so poskrbele tudi z videoposne-tkom predstave Luna. Kot pravijo, jim zadnje mesece v času intenzivne vadbe pred premiero ni ostalo prav nič časa za kakšne druge hobije, pa tudi pogrešale jih niso: "Z orientalskim plesom smo se začele ukvarjati pred štirimi leti, z osnovami smo se spo- znale na tečajih, potem pa smo se zbirale in vadile kar doma, dokler nismo ustanovile studia Arabella, ki zdaj deluje kot sekcija DPD Svoboda Ptuj. V celovečerno predstavo Luna smo vložile ogromno energije in praktično ves čas, ki ga nismo preživele v šoli ali službi. Saj ni bilo tako težko, še najbolj naporni so bili kondicijski treningi, ki so pač nujno zlo, najbolj pa smo uživale v samem plesu, koreografiji, ko smo sproti ugotavljale, kaj vse lahko narediš in poveš z enim samim gibom. To je res pravi izziv in izjemen užitek, ki se mu v prihodnje nikakor ne nameravamo odreči. V poseben izziv nam je prav nekomercialnost našega ustvarjanja, tako v glasbenem kot plesnem pogledu. Prav gotovo bo tej sledila še kakšna samostojna predstava, v naše vrste pa vabimo nove članice, ki jih navdušuje takšen ples!" Arabelline princeske so s predstavo Luna nedvomno našle univerzalen ključ zakladnice intimne ženske prvobitnosti, ki smo ga vsi skupaj, moški in ženske, že davno izgubili nekje v žepih po-nošene delovne halje. Čas je, da ga najdemo. SM Folo: M. Ozmec Vitomarci • Premiera "Čaj za dve' Ze petič Partljič V petek je bila v Kulturni dvorani v Vitomarcih premierna predstava Čaj za dve Toneta Partljiča. Predstavo je režiral Milan Čer-nel, ki nam je dejal, da jim je Partljič kot dramatik zelo blizu, saj piše o ljudeh in dogodkih iz svojih krajev in okolice. Letošnja predstava je že peto Partljičevo delo, ki so ga Vitomarčani postavili na oder (Moj ata socialistični kulak, Ščuka, da te kap, Štajerc v Ljubljani in Politika, bolezen moja). Najraje se odločajo za komedije, da popestrijo turobne dni svojih krajanov, komedija pa vedno pritegne številno domače in tudi občinstvo na gostovanjih. Predstavo so igrala že tudi poklicna gledališča. Prizorišče tokratne igre je dom za ostarele, kjer živi upokojena igralka, ki ji zaradi prostorske stiske dodelijo sostanovalko, preprosto, ne-uglajeno, kmečko žensko, ki v začetku pripelje do prave male katastrofe, kasneje pa se vse skupaj preobrne v složno skupno sobivanje z veliko mero topline in naklonjenosti. Protagonistki predstave sta Marija Kocuvan kot upokojena igralka in Andreja Čuček kot kmečka upokojenka, zaigrali pa so še: Milan Černel, Daniela Žvarc, Nina Žvarc, Petra Kocuvan, Milan Žvarc, Tadej Horvat in Davorin Gomzi. Šepetalca sta Davorin Gomzi in Nataša Kocuvan. V nedeljo so imeli vitomarški igralci reprizo, gostovali pa bodo še v Juršincih, Voličini, za kulturni praznik pa so povabljeni k našim zdomcem v Berlin, gostovali pa bodo po Slovenskih goricah, Ptujskem in Dravskem polju. Lani so s predstavo To imamo v družini imeli kar 34 predstav. V Vitomarcih ima gledališče že dolgo tradicijo, saj so domači igralci pripravili prvo predstavo že leta 1895. Franc Lačen r-Á^PM S predstave Čaj za dve Ptuj • Skupina Sončnica odganja osamljenost Skrbijo drug za drugega 26. aprila leta 1999 je bila v bloku v Volkmerjevi ulici 5 na Ptuju ustanovljena edinstvena skupina, poimenovali so jo Sončnica, ki iz življenja blokarjev, predvsem pa starejših, odganja dolgčas in jim daje vedeti, da je druženje tisto, ki pomaga premagovati marsikatero življenjsko stisko. Skupino vodi Marijan Stolfa, sovoditeljica je Anica Kotar. Foto: zasebni arhiv Člani skupine Sončnica iz Volkmerjeve 5 na Ptuju, edinstvene skupine, ki uspešno deluje že peto leto. V Bloku v Volkmerjevi 5 živi 28 družin, od tega je trinajst upokojencev. 12 od 13 se jih vsak ponedeljek udeležuje srečanja v skupnem prostoru. V njem se dobro počutijo, opremili in uredili so ga glede na svoje zmožnosti oziroma želje in potrebe. Okna, stene in vrata so na novo prepleskali. Teme, o katerih se vrtijo pogovori, so zelo različne. "Nekaj jih črpamo iz razpoložljivega materiala Soros - filantropija, Centra za socialno delo Ptuj in društva "Optimist" Ptuj, veliko jih prinaša naše vsakdanje življenje, ki zna biti zelo zanimivo. Naša odločitev so prijetne teme, saj je življenje prekratko, da bi se po nepotrebnem obremenjevali. S ponosom ugotavljamo, da so odnosi, odkar dela naša skupina, še posebej med upokojenci, postali pristnejši in trdnejši. Druži nas vez, ki marsikomu pomaga prebroditi temne trenutke, ponedeljkova urica je prav zaradi tega toliko bolj prijazna. Veseli nas, da so se na našo dejavnost odzvali tudi upokojenci sosednjega bloka v Panonski ulici 5, ki so si prav tako opremili svoj prostor, v katerem se redno sestajajo. Skupina deluje od junija 2001, imenuje se Spominčica. Veselimo se naših srečanj, saj verjamemo, da nam to zares omogoča polnejše in zanimivejše dneve zlate jeseni," je v imenu skupine Sončnica povedal vodja skupine Marijan Stolfa. V skupini si prizadevajo, da bi se ob ponedeljkih dobivali v polni sestavi, zato jih takoj zaskrbi, če nekoga na sestanek ni. V blokih manjka te skrbi, zato so ljudje tudi vse bolj osamljeni in odtujeni. Sončnica in Spominčica sta lahko kažipot za druge. Najstarejša članica skupine Sončnica je Marija Ranfl, sestra Mode-sta, ki je pred kratkim praznovala 95. rojstni dan, tudi sicer je aktivna članica skupine. Čeprav živi sama, pravi, da ji ob takih prijateljih, ki jih ima, ni nikoli dolgčas. Želi si, da bi tako lahko govorili tudi vsi starejši, ki živijo sami in se na nek način počutijo same. MG Podvinci • Zbor občanov Podvinški klic v sili V gasilskem domu v Podvincih je 20. januarja med 18. in 21. uro potekal zbor občanov, ki ga je za to naselje v primestni četrti Rogoznica sklical ptujski župan dr. Stefan Čelan na pisno pobudo in zahtevo 156 tamkajšnjih občanov. Zbor je bil dobro obiskan, udeležilo se ga je 108 občanov ali 18 odstotkov volivcev z območja zbora, na katerem živi 836 vaščanov, od tega z volilno pravico 691. Ptujski župan se je s sodelavci na zbor dobro pripravil. Spremljalo ga je tudi več sodelavcev iz občinske in skupne občinske uprave. Podvinčanom je v zbranih številkah predstavil dosedanja devetletna vlaganja v primestni četrti Rogoznica, ki pa so jasno pokazala, da je naselje Podvinci v okviru četrti v tem obdobju dobilo najmanj, zato je infrastrukturno v izredno slabem položaju. Janko Ceh, predsednik iniciativnega odbora za sklic zbora občanov, je med drugim povedal, da so se zanj odločili, ker so "veliki in nezadovoljni". Na oddaljenosti dobrih 2,5 kilometra od Ptuja, od središča mestne občine, ostajajo na robu mestnega razvoja. Po sprejemu letošnjega proračuna pa kaže, da bo tudi v bodoče tako. Lani je celotna primestna četrt dobila za infrastrukturne projekte 53 milijonov, od tega je šlo v Podvince 6. V letošnjem proračunu je za PČ Rogoznica predvidenih 44 milijonov tolarjev, za Podvince devet, od tega sedem milijonmov za cestno razsvetljavo. Možnosti, da bi se stanje v kratkem popravilo, ni veliko, razen, da se povečajo prihodki proračuna, tudi na račun Gajk, če jih bomo znali vnovčiti, pravi ptujski župan, oziroma da se opravijo prerazporeditve znotraj vsakoletnih vlaganj v četrti Rogoznica v korist naselja Podvinci. Letošnji proračun mestne občine Ptuj je infrastrukturno podcenjen tudi zaradi izglasovanih vlaganj v dve ptujski osnovni šoli, je med drugim povedal. Vaščani Podvincev zahtevajo ureditev kanalizacije, izgradnjo pločnika in postavitev javne razsvetljave s prehodi ob glavni cesti skozi naselje, saj gre za izredno nevarno cesto, ki ogroža zlasti otroke ob njihovi vsakodnevni poti v šolo, projekti za to naj bi bili izdelani v roku šestih mesecev, v enem mesecu pa zahtevajo odgovor glede zahtev, da se jih zaradi negativ- Ptujski župan dr. Štefan Čelan s Podvinčani, ob njem (desno) Marjan Kolarič: "Nisem mesija, lažnih obljub ne mislim dajati nih vplivov z nove deponije enakovredno obravnava kot občane mestne četrti Jezero, ki so jim zaradi te gradnje in morebitnih negativnih vplivov na okolje bile s posebno pogodbo dogovorjene nekatere bonitete, od rente do brezplačnega odvoza odpadkov. Dobro prodati Gajke in staro deponijo Mestna občina Ptuj ima nekaj projektnih idej o tem, kako bi se dalo prihodke proračuna povečati in s tem zagotoviti več denarja za razvoj. Ena od teh so Gajke, ki bi jih po prepričanju ptujskega župana dr. Stefana Čelana morali znati dobro prodati, od česar bi lahko imeli koristi tudi Podvinčani, da bi hitreje prišlo do rešitve nekaterih infrastrukturnih problemov, ki se morajo v tem trenutku zadovoljiti le s tem, da živijo v degradiranem območju, od katerega pa nimajo ničesar, razen smradu. Za primerno ceno bi morali dovoliti, poudarja ptujski župan, da bi tudi iz drugih okolij v Gajke vozili ostanke odpadkov. Tržili bi lahko tudi s starim deponijskim prostorom, kjer bi lahko postavili več predelovalnih obratov za določene vrste odpadkov. V ta namen bo država podelila pet koncesij, s tem, ko bomo v to okolje pripeljali nove predelovalne tehnologije, bo to okolje dobilo tudi nov denar, ki mu ga v tem trenutku tako primanjkuje. Odprle pa se bodo tudi nove zaposlitvene možnosti. Zahteve po večji zavzetosti občinske oblasti Zbor občanov v naselju Pod- vinci je potekal v strpnem dialogu, čeprav so vaščani jasno pokazali, da so od predstavnikov mestne občine Ptuj pričakovali večjo zavzetost za reševanje njihovih razvojnih problemov, od katerih je v veliki meri odvisna kvaliteta njihovega življenja. Od tega, da se v mestni oblasti "trudijo", Podvinčani nimajo nič. V devetih letih je bilo v PČ Rogo-znica vloženih za uresničevanje komunalnih in cestnih projektov skupaj 379 milijonov tolarjev, od tega v Podvince le 37 milijonov, kar je glede na število prebivalcev resnično malo. Ustno predstavljene zahteve na zboru, bodo prenesli na papir, zatem jih bodo še enkrat proučili na svetu primestne četrti, kjer bodo pripravili tudi prioritetni vrstni red njihovega uresničevanja, zatem pa jih bodo posredovali mestni oblasti, ki jih bo poskušala v okviru realnih možnosti uresničiti. Velik problem v mestni občini Ptuj je tudi pomanjkanje denarja za pripravo projektov, kar bi dodatno pomenilo angažiranje še 80 do 100 milijonov tolarjev proračunskih sredstev več, kar pa je pri skoraj zabetoniranem proračunu, kjer je poraba dveh tretjin vsakoletnega proračuna že vnaprej določena, težko. Za investicije pa je na voljo zgolj milijarda tolarjev. Indeks pri infrastrukturi je letos zaradi že omenjenih vlaganj v infrastrukturo 85. Za gradnjo šol oziroma natančneje za nenačrtovana dozidavo OS Ljudski vrt pa so se odločili tudi krajani in svetniki PČ Rogoznica. Za občutni razvojni zaostanek na področju komunalne infrastrukture pa nekaj krivde nosijo tudi Podvin-čani sami. 27 milijonov tolarjev, ki so bili že v letu 2002 namenjeni za gradnjo kanalizacijskega omrežja, je bilo zaradi tega, ker se trije od dvanajstih lastni- kov zemljišč niso strinjali s traso kanalizacijskega omrežja, preusmerjeno drugam. Podobno se je dogajalo na cestnem področju. Milan Pavlica iz oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj je prepričan, da je osnovni problem Podvincev odvodnjavanje meteornih voda in fekalne kanalizacije. Najprej bi bilo potrebno zgraditi kanalizacijo, šele potem pa pločnike. Ker to ni urejeno, imajo težave z odvodnjavanjem in posledično tudi s smradom, ne le zaradi Gajk, temveč tudi zato, ker so cestne jarke zasuli oziroma jih ne vzdržujejo, kot bi jih morali. Da niso drugorazredni oziroma tretjerazredni državljani, da jih ni nihče oškodoval zaradi Gajk, jim je skušal dopovedati tudi Stanislav Napast iz skupne občinske uprave, ko jim je zagotovil, da je opravljena presoja vplivov na okolje pokazala, da le-ti Podvincev ne dosegajo. V obdobju, ko so selili 22 tisoč bal s stare na novo deponijo, se je sicer širil nezaželen in nepričakovan smrad, ki pa ga po izgradnji kompostarne in kanalizacije na novem odlagališču več ne bi smelo biti. Zavarovana je tudi podtalnica, druge pline z odlagališča pa bodo sežigali na bakli, kot je to preverjeno že na številnih evropskih odlagališčih. Izredna seja o problematiki Podvincev Zvonko Novak je prepričan, da se problematike Podvincev odgovorni niso lotili s prave strani. Najprej bi se morale postaviti zahteve, o katerih naj na izredni seji razpravlja mestni svet mestne občine Ptuj. Ustanovi naj se posebni odbor, ki bo vodil zadevo naprej. Vse, o čemer na zboru razpravljajo, je bilo že enkrat sprejeto, Podvinčani so bili izigrani. Ko se je oblast zamenjala, se je na prejšnje dogovore pozabilo. Ta zbor je klic v sili, kaže na nemoč svetnikov, da to naselje pripeljejo do pozicije, ki si jo zasluži, je še povedal Novak. Dejstvo je, da se je na Podvince deset let pozabljajo. Herbert Glavic, vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje mestne občine Ptuj, je pojasnil, da je izgradnja pločnika ob regionalni cesti v Podvincih vključena v razvojne programe v naslednjih letih, vendar gre za projekt, ki ga mora sprejeti tudi država. V imenu Podvinčanov sta se največkrat s kritičnimi pogledi in pripombami oglasila Slavko Petrovič in Janko Petrovič, v razpravi pa so sodelovali tudi Marjan Kolarič, ki je tudi svetnik mestnega sveta in je že dosedaj mestno oblast seznanjal s podvinško problematiko, Mirko Ciglar, Janko Ceh in Drago Zorko. "Nisem mesija, lažnih obljub ne mislim dajati. Če so to delali drugi, jaz ne bom. Verjamem pa, da bomo nekaj premaknili v pozitivno smer," je ob koncu torkovega zbora občanov v Gasilskem domu v Podvincih povedal ptujski župan dr. Stefan Čelan. MG Foto: Črtomir Goznil< Skupina Podvinčanov po končanem zboru, videlo se je, da od zahtev ne bodo odstopili. Ptuj • 10 let dispanzerja za mentalno zdravje Veliko otrok potrebuje defektologa in logopeda Dispanzer za mentalno zdravje, ki deluje v okviru JZ Zdravstveni dom Ptuj, je oktobra leta 2003 praznoval 10-letnico us-pe{nega dela. Vodi ga mag. Bojan [inko, specialist klini~ne psihologije, njegove sodelavke pa so logopedinja Darinka Knez, univ. dipl. defektologinja Helena Ocvirk in medicinska sestra Sonja Mohori~ ter Irena Ču{, dipl. soc. delavka, in Milena Drak-{i~, vi{ja medicinska sestra, za delo v klubu zdravljenih alkoholikov. Ptujski dispanzer za mentalno zdravje zajema dokaj veliko populacijo ljudi, bolniki in ljudje s stiskami in težavami prihajajo s {ir{ega obmo~ja SV Slovenije. "Potreba po tem dispanzerju je bila velika zaradi pravočasnega odkrivanja najrazličnejših motenj pri otrocih že v najzgodnejšem obdobju. Delo dispanzerja je usmerjeno v sistematično pregledovanje triletnih in petletnih otrok ter ugotavljanje osebnostnih, duševnih in čustvenih značilnosti ter svetovanje staršem glede spremembe ravnanja ali terapevtskega delovanja, kjer je to nujno potrebno. V delo dispanzerja sodi tudi odkrivanje težav na motoričnem in govornem področju, zato imamo v okviru dispanzerja tudi logopedinjo in defektologinjo, da lahko že v najzgodnejšem obdobju pomagata pri odpravljanju govornih težav, ki se lahko odražajo v izredno negativnem odnosu do šole in v neuspešnosti v šoli ter motoričnih, fukcionalnih in razvojnih zaostankih, ki se prav tako izražajo v negativnem odnosu do šole in v neuspešnosti. Vsako leto je pri kliničnem psihologu pregledanih okrog 600 otrok. Naše delo opravljamo v tesnem sodelovanju z otroškimi zdravniki, kar pomeni, da so otroci kompletno obdelani z vseh pogledov, telesnega in psihološkega. Lahko rečem, da vso to delo poteka že devet let brez kakršnihkoli problemov in posebnosti, kljub temu, da JZ Zdravstveni dom več ne zaposluje nobenega pediatra, ker so vsi postali zasebniki," je uvodoma ob 10-letnici dispanzerja Foto: Črtomir Goznik Mag. Bojan Sinko, spec. klinične psihologije, vodja dispanzerja za mentalno zdravje: "Stiske in težave pestijo veliko ljudi." za mentalno zdravje Ptuj povedal vodja mag. Bojan Sinko. Danes veliko otrok potrebuje pomo~ defektologa in logopeda, predvsem v starosti petih let, ko so otroci ponovno sistemati~no pregledani na na~in kot pri treh letih. "Bistvenega pomena je, da se star{i odzovejo na na{e predloge, da se vklju~ijo v tak{no ali druga~no obravnavo, kajti otroci danes vstopajo v {olo že s {estim letom, zato je nujno potrebno, da se zavedo, da morajo otroci pri petih letih ~isto izgovarjati vse besede, pri govoru se jim ne sme zatikati, dokaj spretno morajo uporabljati svin~nik pri risanju ~love{kih in živalskih likov. To je prvi kriterij, ki pove, da je njihov razvoj tudi na podro~ju, ki je pomembno tudi za obvladovanje {olskih ve{~in, obi~ajen, normalen in da ne bo posebnih težav" Vodja dispanzerja za mentalno zdravje je povedal, da pri svojem preventivnem delu delu odkrivajo, {e posebej pri njegovem klini~nem in psiholo{kem, precej otrok, ki izkazujejo ~us-tvene in osebnostne motnje, ker ne dobivajo ustreznih spodbud od svojih star{ev, kar se izraža v njihovih odnosih v vrtcu, do sovrstnikov, do star{ev in drugih. Pomemben del preventivnega delovanja je pravo~asna pomo~ pri odpravljanju težav, ki so jasno nakazane, da kasneje zaradi tega ne izkazujejo osebnostnih motenj oziroma se v pubertetni{kem obdobju ne zatekajo po pomo~ drugam, v svet legalnih in ilegalnih drog. Dornava • Mag. Milenko Rosic, dobitnik zlatega znaka RS "Brez dobrega kolektiva ne bi uspel" Konec lanskega leta je direktor Zavoda dr. Marijana Bor{tnarja v Dornavi mag. Milenko Rosic prejel ~astni znak svobode RS, ki mu ga je izro~il predsednik države dr. Janez Drnov{ek. Mag. Milenko Rosic se je v Zavodu zaposlil pred 33 leti kot defektolog, zadnjih 20 let pa ga vodi kot direktor. V tem času je dodobra spoznal naravo dela in poslanstvo zavoda. "Se posebej sem vesel priznanja, ker so me predlagali iz lokalne skupnosti, župan in svetniki, starši naših stanovalcev ter iz stroke. Priznanje sočasno pomeni spodbudo za naloge, ki so pred nami. Moram priznati, da kot posameznik še s tako dobrimi idejami ne bi uspel, ker potrebujem ustrezno delovno okolje. Tu pa sem imel veliko srečo s sodelavci, ki znajo in želijo skupaj sodelovati pri uresničevanju ciljev, ki smo si jih zadali pri skrbi za osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju", z velikim zadovoljstvom ugotavlja direktor Rosic. [t. tednik: Na eni strani imate stanovalce, na drugi zaposlene. Kakšno je vase na~elo pri vodenju takšne ustanove, da vse skupaj deluje v harmoniji? Mag. Rosic: "Vsi vedo, da naši delavci delajo v težkih delovnih pogojih. Prizadevamo si za razvijanje takšnih sistemov, ki bodo osebam z motnjo v duševnem in telesnem razvoju omogočali čim večjo vključenost v širše družbeno okolje ter jim zagotavljati kakovostno življenje. Poleg stroke je pri mojem delu vedno pri- Mag. Milenko Rosic: "To priznanje so dobili vsi zaposleni v našem zavodu, ki si prizadevamo izboljšati kakovost življenja stanovalcev." sotna humana človeška dimenzija, ki pretvarja vse strokovne informacije v primerne vsebine in procese. Ker smo državni zavod — porabniki državnega proračuna - imamo zelo malo možnosti nagrajevanja delavcev, pa čeprav se izjemno zavzemajo, prizadevajo in dosegajo dobre rezultate." V zavodu ni redno zaposlenega zdravnika [t. tednik: Pred leti se je upokojila zdravnica, ki je bila v zavodu stalno zaposlena. Po njeni upokojitvi pa kljub številnim razpisom še vedno nimate zaposlenega zdravnika Mag. Rosic: "V zavodu imamo več kadrovskih težav, prav gotovo pa je zelo izražen problem zdravnika. Imeli smo že vrsto razpisov, da bi pridobili pediatra ali splo{nega zdravnika za ne-dolo~en ~as, pa nismo uspeli. Zdi se, da je naša težava pridobiti zdravnika še ve~ja kot v drugih zdravstvenih organizacijah. To pa ne pomeni, da smo zdaj brez zdravniške oskrbe. Potrebe pokrivamo z dvema upokojenima zdravnikoma, v njunih primerih pa smo povezani z zdravstvenim domom Ptuj ter bolnišnicama v Ptuju in Mariboru. Zdravnik pa ni edina kadrovska težava. Stevilo delavcev se v zadnjih letih na ~uden na~in zmanjšuje. Leta 1995je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprejelo pravilnik o normativih za socialno-varstvene storitve. Vsi izvajalci, vklju~no z ministrstvom, ki ga je uvedlo, smo takrat ocenili, da ni ustrezen oziroma u~inkovit. Konkretno to pomeni, da ne vrednoti ustreznega števila delavcev, ki jih potrebujejo posamezni izvajalci. Čeprav smo že veliko storili, da bi zakon spremenili, že tretje leto zapored podpisujemo pogodbe, po katerih moramo zmanjševati število zaposlenih. To se najbolj pozna na podro~ju 24-urne nege. Letos naj bi še zmanjšali za šest delavcev, skupaj doslej sedemnajst. To pomeni, da ne bo mogo~e zagotavljati ustreznega varstva in obremenitev sedanjih delavcev bo še ve~-ja." [t. tednik: Pred leti ste morali biti precej vztrajni, da ste strokovnim in državnim institucijam dokazali, da stara graš~ina ni primerna za vaše stanovalce. Se je izpla~alo? Mag. Rosic: "To je bilo nujno in gotovo se je izpla~alo. Za~eli smo zanimivimi projekti integracije z vrtci v Dornavi in v Ptuju ter z osnovnimi šolami v Mariboru. Mislim, da bo to zelo dober prispevek k prepoznavanju in sprejemanju druga~nih." [t. tednik: Kaj pa po~nete v svojem prostem ~asu? Mag. Rosic: "Po tolikih letih je skrb za to populacijo prešla že vse pore mojega življenja. Spoštujem te ljudi tako kot vse druge. V~asih potrebujem kontakt z njimi, še posebej s starejšimi stanovalci, ki jih zelo dobro poznam. Lep je ob~utek, ko so ti hvaležni za tiste malenkosti, ki se drugim zdijo samoumevne. Poleg svojega poklica sem tudi soprog, o~e dveh sinov, in dedek. Zelo rad imam naravo in v njej preživim vsak prosti trenutek. Poleg energije si v naravi naberem tudi veliko izkušenj. V zadnjih letih malo ribarim, imam pa tudi manjšo ~redo ovac. Vedno znova pa ugotavljam, da mi prostega ~asa zmanjkuje." Marija Blodnjak Črtomir Goznik Kolektiv dispanzerja za mentalno zdravje ptujskega zdravstvenega doma (od leve proti desni): Irena Čuš, Helena Ocvirk, mag. Bojan Sinko, Darinka Knez in Sonja Mohorič. Starši se razli~no odzivajo na ugotovljene motnje pri svojih otrocih. "Tisti, ki so ~ustveno mo~no povezani in si vzamejo ~as za svoje otroke, te sprejemajo, spremenijo tudi svoje ravnanje. Nekateri starši se temu raje izognejo in gredo po pomo~ drugam. So pa tudi starši, ki otroke zanemarjajo, takšni otroci so zapuš~eni, zato je pomo~ v takšnih primerih zelo težavna. Prisila ni mogo~a, starši se morajo ob naši prijavi Centru za socialno delo v vse oblike svetovanja vklju~iti prostovoljno. Če tega ni ali je samo minimalno, potem so posledice znane. Otroci v kasnejšem obdobju izkazujejo takšne ali druga~ne motnje, ki so ogrožajo~e. V dispanzerju za mentalno zdravje delamo tudi z otroki, ki so vklju~eni v razvojno ambulanto. Pri tem se povezujemo z vsemi medicinskimi službami, ki delajo na tem pod-ro~ju. Tudi pri tem našem delu se sre~ujemo z mišljenji staršev, ki menijo, da so njihovi otroci samo telesno tako ali druga~e ogroženi, ne sprejemajo pa dejstva, da zostajajo tudi v duševnem razvoju." Pacienti dispanzerja za mentalno zdravje niso samo triletni in petletni otroci, temve~ tudi mladostniki in odrasli. "Kot psi-hoterapevt se ukvarjam tudi z mladostniki in odraslimi, ki potrebujejo tovrstno pomo~ in ki so tudi pripravljeni pri sebi nekaj spremeniti. Mladostniki imajo veliko težav v odnosu do sebe, do sveta in do svojih staršev. Nekateri pridejo po pomo~ sami, druge napotijo. Pogosto razmišljajo o samomorih, mnogo pa je takih, ki menijo, da kakšen dim marihuane ne škodi, da pa je alkohol tako nekaj ~isto normalnega, da morajo kot mladostniki piti. Odrasli prihajajo predvsem zaradi svojih nevroti~nih težav." MG Ptuj • Viktorinov večer O svetem Antonu Puš~avniku Ob koncu januarja, ki ga v Istri imenujejo tudi anton{~ak, bomo na Viktorinovem ve~eru spoznali sv. Antona Pu{~avnika, katerega god praznujemo 17. januarja. Sv Anton Puš~avnik je zavetnik živine in še posebej praši~ev. V Sloveniji mu je posve~enih 23 cerkva in poznana so darovanja (klobase, kra~e, glave praši~ev) na praznik sv Antona. Ljudje so se mu priporo~ali z molitvami in prošnjami za zdravje in sre~o pri živini, dekleta so ga prosila za dobrega ženina. Sv Anton Puš~avnik je bil rojen leta 251 v Egiptu kot sin bogatih staršev, ki so ga vzgajali v skromnosti, ponižnosti in krš-~anski veri. Po smrti staršev pri 19 letih je sledil besedam Jezusa: "Pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih." Odšel je v puš~avo, kjer je živel ob molitvi ter delu v preproš~ini ob skromni in pi~li hrani. Umrl je v 105. letu starosti 17. januarja 356, potem ko je preživel v puš~avi skoraj 90 let. Postal je simbol ~istosti in je o~e meništva. Sv. Antona Puš~avnika: njegovo življenje, zavetništvo, ~aš~e-nje, podobe iz Slovenije in še posebej iz Istre nam bo predstavil prof. dr. Andrej Salehar, upokojeni profesor z Biotehniške fakultete — Oddelka Zooteh-nika iz Rodice pri Domžalah. Dr. Andrej Salehar je diplomiral leta 1962 in doktoriral 1971 na agro- nomskem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. V svoji bogati strokovni poti je opravljal pomembne strokovne naloge v okviru Univerze v Ljubljani in slovenske živinoreje. Leta 1996, ob upokojitvi, je imel v svoji bibliografiji 965 naslovov objavljenih znanstvenih in strokovnih ~lankov, u~benikov in knjig, referatov na mednarodnih in svetovnih znanstvenih konferencah. Na strokovnem podro~ju pa je še vedno aktiven tudi danes. Za svoje strokovno delo je prejel številna priznanja, nazadnje mu je leta 2000 Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor. Skozi strokovno delo je bil povezan z rejo praši~ev in ob tem je spoznal pomen, obi~aje, priprošnje in podobe sv. Antona Puš~avnika in del tega bomo spoznali na Vik-torinovem ve~eru na Ptuju. V glasbenem utrinku bodo na klavirju zaigrale Hana Juri~, Mateja Cartl in Tina Krajnc iz glasbene šole Karol Pahor Ptuj. Mlade pianistke se bodo predstavile pred nastopom na državnem tekmovanju. Iskreno povabljeni na Viktorinov ve~er, ki bo 30. januarja ob 19. uri v refektoriju minoritske-ga samostana na Ptuju. Peter Pribožič Foto: MS Po kitajskem koledarju smo vstopili v leto 4701 - leto opice Od prvega krajca do polne lune Praznovanje kitajskega novega leta traja več dni, v pojedinah, ki se vrstijo, ne sme manjkati riba, glavni kuharji v času praznika so moški, na vratih stanovanj pa morajo viseti pismenke proti zlim duhovom, ki so lahko obrnjene tudi narobe. Kitajsko novo leto nikoli ni točno datumsko določeno, saj se ravna po luninem koledarju, ki ima 12 mesecev po 27 dni, tako da je za~etek novega luninega leta vsako leto drugačen. Letos so tako Kitajci v novo, 4701. leto stopili 22. januarja, sicer pa se praznovanja začno vedno ob začetku nove lune (prvega krajca) in trajajo do polne lune, torej vedno v času prve spomladanske lune. Kak{ne posebne nevo{čljivos-ti si Slovenci ob tako podalj{anih kitajskih novoletnih praznikih ne smemo pa tudi ne moremo privo{čiti, {e zlasti ne ob dejstvu, da tudi pri nas novoletno vzdu-{je začne kipeti že hitro v začetku decembra, od Božiča naprej pa smo bolj ali manj že vsi pri domačih mizah. Za novo leto kuhajo moški Osrednja točka praznovanja kitajskega novega leta je dobro obložena miza, ob kateri se zberejo vsi domači in sorodniki. "Največja simbolika novoletnega praznovanja je v posebnih jedeh, ki imajo težko prevedljiva imena, razumejo pa se kot izobilje in bogastvo," razlaga Mitja Foto: Simona Meznarič Tipična poslikava obraza, ki prikazuje leto opice. ko leto vi{ji, saj s tem družina dokazuje vi{ji standard, v čaju kuhana jajca, pomladanski zavitek in posebne, debele palačinke, ki jih po enakem receptu pripravljajo že več kot 500 let: ^"Vedno je tudi veliko mesa, narezanega na drobne ko{čke, saj tako pripravljeno meso ohrani sočnost in okus. Zraven pijemo riževo žganje in rumeno vino. Poznamo tudi {ampanjec, ki pa za nas ni slavnostna pijača, tudi novoletne zdravice ne poznamo." Od 19. stoletja naprej Kitajci poznajo tudi pivo, ki je zadnje Foto: Simona Meznarič Namesto torte špageti za dobro in dolgo življenje. Feje, izredni profesor na FF za azijske in afri{ke {tudije, ki je z ženo Kitajko reden gost pri njenih domačih. "Pred samim vstopom v novo leto se že zbere vsa družina in v tem času morajo vsi skupaj pripraviti toliko hrane, da je ne zmanjka za vse obiske. Dobro založena miza je obveza!" Vloge v kuhinji pa se v predprazničnem času zamenjajo. Kot pravi kuhar Lin Zhen, ki je v Slovenijo pri{el iz Sangha-ja, so glavni mojstri kuhalnice v tem času mo{ki, ki se sicer, med letom, zelo neradi sukajo okoli loncev: "Na Kitajskem velika večina mo{kih kuha dosti bolje od žensk, tega se naučijo že v mladosti, saj velja pravilo, da nisi pravi mo{ki, če ne zna{ kuhati. Ampak to dokazujejo le ob novem letu, tako veleva stara tradicija. Takrat se res izkažejo, ne skoparijo z denarjem za nabavo najbolj{ih sestavin in pripravijo odlične jedi!" V novoletni pojedini mora biti obvezno na mizi riba, ki simbolizira dobro leto, riževi kolači, ki morajo biti vsa- čase vse popularnej{e, zadnji modni hit pa so vina, zlasti francoska. Podarja se izključno denar Medsebojnega obdarovanja, z izjemo otrok, ob novem letu Kitajci ne poznajo, tudi nastavljanje daril pod novoletno jelko ne pride v po{tev, ker je sploh nimajo. To pa ne pomeni, da svojih domov ne okrasijo. Prav nasprotno, vhodna vrata vseh stanovanj so prelepljena s pis-menkami proti zlim duhovom ter za srečo in bogastvo. Pismen-ke so obvezno na rdečem papirju, ki pomeni srečno barvo, lahko pa so tudi obrnjene narobe, kar naj bi pomenilo, da naj bogastvo pride v hi{o ne glede na to, če se bo vse obrnilo in {lo narobe. Zanimivo je, da kitaj{či-no sestavlja kar preko 50.000 različnih pismenk, v vsakdanji rabi pa jih je le desetina. Teh najpogosteje uporabljanih pismenk se otroci naučijo v {estih letih, kolikor traja osnovno {olanje, uči- Znamenite opice ljubijo predvsem uspeh. Da bi to dosegle, uporabijo svojo domiselnost, spretnost, inteligenco in o~ar-ljivost, veliko pa jim pomaga tudi dober spomin. V politiki sta bila opici ameri{ka predsednika Truman in Johnson, v gospodarstvu pa Krupp in Grundig. Opica je tudi slavni filozof Kant, med igralci pa so znane opice Fellini, Elizabeth Taylor, Michele Morgan ... jo pa se jih vzporedno, pri vseh predmetih. S poznavanjem 3000 pismenk lahko sestavijo najmanj 50.000 besed. Dodatnih 1000 do 4000 pismenk se naučijo v času srednjega {olanja, odvisno od zahtevnosti programa. Najzahte-vnej{i sta matematika in kemija, kjer morajo osvojiti vzporedno poznavanje svojih in na{ih znakov za kemijske elemente, periodni sistem in matematične funkcije. Počitnice otrokom tako pomenijo zgolj izostanek od pouka, nalog pa imajo toliko, da morajo vsak prosti dan posvetiti učenju vsaj tri ure, če hočejo slediti učnemu programu naslednjega {olskega leta. Morda so prav zato tudi edini obdarovan-ci ob novem letu. Edino novoletno darilo, ki ga poznajo, je denar, zavit v rdeč darilni papir ali blago: "Stari star{i ali star{i zavijejo manj{e vsote, ponavadi je to pet ali deset juanov, in jih nastavijo otrokom pod vzglavnik. S tak{no obdaritvijo se odganjajo tudi hudobni duhovi, da otroci ne bi zboleli ali umrli," razlaga Lin. Star običaj je tudi vstavljanje listkov z dobrimi željami v pecivo, ki so podobne kot na na{ih vo{čilnicah, največkrat so vo{čila namenjena zdravju, sreči in uresničitvi vseh želja. Denar pa v novoletnem času podarjajo tudi trgovci. ^"Vem, da se sli{i malo čudno, ampak pri nas je to stara navada. Zraven novoletnih popustov v trgovinah uslužbenci, največkrat pa {efi, podarjajo vsem kupcem rdeče {katlice ali kuverte z nekaj denarja, to nikakor niso boni, s čimer se strankam zahvalijo za zaupanje ter jim zaželijo dobrodo{lico v njihovi trgovini {e vnaprej!" Foto: Simona IVIeznarič Mojster Tai Qui kaže veščine značilnega plesa. Ha! Ni slabo, če bi kaj kitajskega prevzeli tudi naši trgovci, ali ne?! Tudi brez rdečega papirja bi šlo ... Popolna simetrija pokojnika in rojstnodnevni špageti Novo leto je res največji in najpomembnejši praznik Kitajcev, še zdaleč pa ne edini. Veliko jih je med letom, najpomembnejši družinski praznik pa je še lunin jesenski praznik. Tudi ta, tako kot novo leto, je namenjen srečanju družinskih članov, vendar v nekoliko ožjem okviru, saj niso povabljeni vsi, ponavadi zelo številni sorodniki. Ti so redni gostje slovesnosti ob porokah in rojstvih, poseben dogodek pa je smrt in pokop pokojnika, kjer so domači zelo veseli vseh prišlekov, tudi popolnih tujcev. Kitajci sprejemajo smrt zelo pod vplivom budistične vere, zato ne kažejo posebne žalosti, saj naj bi smrt pokojniku prinesla boljše življenje, kot ga je preživel na tej zemlji. Žalna barva je bela in ne črna kot pri nas, sam obred pokopa pa je res nekaj posebnega, saj mora biti umrli pokopan v skladu z vsemi merili feng-shuija. To pomeni, da mora biti truplo položeno v grob v najugodnejši legi, pravilno orientirano po smereh neba. "Slučajno sem nekoč prisostvoval takemu pogrebu in zgolj polaganje trupla je trajalo več kot pol ure, da je bilo res natančno in po vseh zahtevanih koordinatah položeno v grob. Potem so več kot četrt ure merili še lego nosu pokojnika, da je bil točno na sredini med obema stranema sarkofaga. Na koncu so bili vsi prisotni izjemno veseli, ker jim je odlično uspelo," se spominja Mitja Feje. Dan mrtvih sicer Kitajci praznujejo 4. aprila, z ureditvijo pokopališč pa se ne obremenjujejo posebej, saj grob označijo le s kamnom. Po tradiciji se umrlih spomnijo na ta aprilski dan in ob novem letu s sežiganjem kadila in miniaturnim pladenjčkom hrane, ki ga postavijo kar doma na improviziranih oltarčkih, bogatejši pa imajo za te namene postavljene družinske templje. Nekoliko drugače slavijo tudi rojstne dneve; namesto torte s svečkami slavljencu skuhajo goro špagetov, ki simbolično predstavljajo dolgo in dobro življenje. "Spage- Foto: Simona Meznarič Kuhar Lin Zhen pri pripravi novoletnih jedi. Foto: Simona IVIeznarič Pismenka proti zlim duhovom ter za srečo in bogatsvo je obvezna. ti sploh niso tipična italijanska hrana, kot je danes prepričana večina ljudi. Izhajajo iz Kitajske, na severu predstavljajo različni rezanci celo osnovo prehrane, na jugu ima to vlogo bolj riž, v Evropo pa je špagete prinesel Marco Polo! Tort ne pečemo, zato pa pripravljamo več kot 350 različnih sladic." Pol kile čaja za 800 dolarjev Ob kitajskem riževem vinu in žganju, ki je nekoliko temnejše, bolj rumene barve od japonskega, je obvezna pijača na vseh slovesnostih, pa tudi sicer, čaj. "V Sloveniji imate odlična vina in katastrofalne čaje," se smeje Lin Zhen in pri tem potegne obratno paralelo med obema pijačama, "toliko vrst in kvalitet kot imate vi vin, imamo na Kitajskem čajev. Daleč najboljše so vrste zelenega čaja, ki jih je vsaj toliko, kot je vrst belega vina. Dodajati se mu ne sme nič, ne sladkor in ne mleko. Čaj zato ni grenek, njegov okus pa je odvisen od zvrsti in načina predelave listov čajevca. Res pravi zeleni čaj, obdelan po posebni tehnologiji, je tudi na Kitajskem dobiti le v redkih, specializiranih trgovinah, pol kile pa stane tudi 800 ameriških dolarjev ali več. Čaja iz filter vrečic ne poznamo, saj se vedno pripravlja tako, da se preko bolj ali manj posušenih listov prelije vroča voda. Poleg zelenih poznamo še pol- fermentirane čaje (lističi čajevca so v sredini še zeleni, op. a.) in fermentirane rdeče in črne čaje. V Sloveniji pa, ne glede na kvalitetne čajne liste, ni možno spiti res dobrega čaja. Že zato ne, ker je vaša voda veliko pretrda, za dober okus čaja pa je potrebna čim mehkejša voda!" Horoskopske zgodbe in posebnosti Kitajci s svojim horoskopom niso niti približno tako zasvojeni kot Evropejci. Kljub temu, da velja za enega najstarejših na svetu, jim večinoma, kot pravi Lin, zadošča le kot osnova za štetje let. Ključna razlika med našim zodiakalnim horoskopom in kitajskim je v času trajanja vladavine posameznega znaka (v našem je ta čas en mesec, v kitajskem pa eno leto), v obeh pa nastopa 12 različnih znakov oziroma živali. Značilnosti vsake živali, ki v kitajskem horoskopu vlada določenemu letu, pa dodatno določa še pet elementov. "Letos nastopa leto opice, ki je v kitajskih zgodbah, ob zmaju, največkrat upodobljen junak in simbolizira živahen duh. Sicer pa ima vsak znak, vsaka žival, svoje značilnosti. Okrog pomena rojstva v posameznem letu je spleteno veliko zgodb in mitov. Med njimi je tako znan mit o dekletih, rojenih v letih ognjenega konja (1906, 1966 ...), ki naj bi bila zelo trmasta in neuklonljiva ter neprimerna za zakon, zato so bila že ob rojstvu nezaželjena. Po drugi strani naj bi imeli največ sreče otroci, rojeni v letu zmaja, saj naj bi to leto prinašalo največ ugodnosti, zato je veliko kitajskih otrok načrtovano rojenih prav v času tega letnega znamenja. Posledica pa je prav nasprotna; zaradi preštevilčne generacije so ti ljudje potem izpostavljeni najhujši konkurenci na vseh področjih življenja." Na žalost pa se tradicionalne navade tudi na Kitajskem vse bolj izgubljajo. Življenje, zlasti v mestih, postaja vse bolj podobno svetovnim metropolam. Poldrugi milijon kitajskih dolarskih milijonarjev si je zgradilo sodobne vile z bazeni, prevažajo se v rolls-roysih in čakajo na državno dovoljenje za nakup privatnih letal. Najpopularnješa zabava so glasbene karaoke, bari in hiše karaok, v katerih je pevskim navdušencem skupaj z repertoarjem pesmi dodana še ponudba mičnih gospodičen, rastejo kot gobe po dežju ... Tradicionalni obredi so skomercializira-ni, drobce veličastne, prvobitne kulture je najti le še v skritih, odročnih kotičkih države velikanke. SM Iščete svoj stil Mihaela na odru Mihaela Prelog iz Moškanjcev je dijanki-nja Srednje zdravstvene {ole v Mariboru. Po končani srednji šoli želi študirati matematiko in fiziko. Že od nekdaj jo privlačijo gledališke deske in kultura nasploh. V kozmetičnem salonu Neda so pri Mihaeli ugotovili suho kožo. Po opravljeni osnovni negi so jo pou~ili {e o nujnosti skrbne nege kože doma, kar je za suho kožo izrednega pomena. Pri gospodični Mihaeli je imela frizerka Minka Fegus iz Frizerskega salona Stanka, ki je poskrbela za njeno novo pričesko, prosto izbiro, zato se je odločila za malo bolj trendovski stil, erokeze z ostrim fru-frujem. Njeni močni in gosti lasje so prav{nji za novo podobo, ki obenem poudarja njen karakter. Prameni so v svetlej{i barvi, ob straneh v kovinsko modrem odtenku. Dodatno razgibanost je pričeska dobila z gelom. Ličenje je vizažistka Nina Šker-lak iz Frizerskega salona Diva pričela s kremnim pudrom, s katerim je naredila podlago. S senčenjem je rahlo optično povečala veke, na trepalnice je nanesla ma-skaro. Rahlo je poudarila obrvi, ustnice pa očrtala s črtalom in nanesla rdečilo. Mihaela je oblekla črni hlačni komplet v kombinaciji z belo ele- gantno bluzico iz butika La Donna v Murkovi ulici na Ptuju, v katerem prodajajo izdelke lastne blagovne znamke J&J in izdelke za malo močnej{e postave, ki jih je v na{ih trgovinah {e vedno premalo. Tak{en komplet je v njeni garderobi, v kateri za zdaj prevladujejo hlače in različne majice, zelo manjkal. Že v teh dneh bo v njem vodila nekaj kulturnih prireditev. V Športnem studiu Olimpic bo Mihaela brezplačno vadila mesec dni v klasičnem programu Olim-pic, s poudarkom na oblikovanju želene postave in zmanj{anju te- Popust Frizerstva Stanka v februarju lesne teže. Kot je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš so ji pripravili tudi jedilnik, ki ji bo ob redni vadbi pomagal pri znižanju telesne teže. MG Mihaela prej in pozneje Mihaela v elegantnem hla~nem kompletu iz butika La Donna v Murkovi ulici na Ptuju. Ptuj • Zlata poroka Petdeset skupnih let 20. decembra lansko leto sta zlato poroko praznovala zakonca Ana in Ivan Palfy iz Peršonove ulice 43 na Ptuju in jo potrdila s civilnim in cerkvenim obredom. Prvič sta se poročila 19. decembra 1953 v Brezju. Ivan je bil po poklicu orodjar, veliko let je delal v TGA Kidričevo, 10 let pa tudi v Nemčiji. Ana je bila zaposlena v KK Ptuj kot materialna knjigovodkinja. Zla-toporočenca Palfy sta srečna in zadovoljna v okolju, kjer živita. Imata lepo hi{ico, v kateri venomer nekaj spreminjata in dopolnjujeta, vzorno skrbita za okolje, sta tudi velika ljubitelja živali. Družbo jima delajo {tiri muce in psiček. Najstarej{emu mucu je 18 let. Ivan je {e danes velik ljubitelj nogometa, včasih je bil sam aktiven igralec in nogometni trener. Ve{čine igre z žogo je treniral {tevilne mlade rodove na Ptuju in Kidričevem. Veseli ga, da se bo ponovno aktiviralo nogometno igri{če v Per{onovi ulici, nekdanje igri{če Partizana, kjer bodo v igri z žogo ponovno uživali {te-vilni mladi rodovi. Dal jim bo lahko marsikateri koristen nasvet. Zlatoporočencema Palfy tudi na{e iskrene čestitke. MG Zlatoporo~enca Ana in Ivan Palfy iz Ptuja Foto: Langerholc Čistimo v Merkurju pripravljamo prostor za nove izdelke. Zato čistimo police! Obiščite najbližji Merkurjev center in se sprehodite med policami z belo tehniko, malimi gospodinjskimi aparati, gospodinjstvom, akustiko, kopalniško opremo, vrtnim orodjem, stavbnim pohištvom, okovjem in vijaki, elektromateriálem ter ročnim orodjem. Izdelke z nalepko 'čistimo' boste odnesli tudi do 40 odstotkov ceneje! Akcija traja od 19. januarja do 20. marca 2004 oz. do odprodaje zalog. Kupljenih izdelkov ne menjamo in ne vračamo kupnine. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Krediti Raiffeisen Krekove Banke - enostavno več možnosti, več izbire. 080 10 08 krediti@r-kb.si, Vííww.r-kb.si X Raiffeisen KREKOVA BANKA z nami gre lažje živali v gozdu so se dogovorile, da vsaka pove en vic, in če se vse živali ne bodo smejale, bodo ubile pripovedovalca vica. Prva je vic povedala lisica. Vsi so se smejali razen medveda, zato so lisico ubili. Drugi vicje povedal volk. Spet so se smejali vsi razen medveda, zato so volka ubili. Tretji je bil na vrsti osel. Povedal je vic in vsi so bili tiho, samo medved se je začel smejati, zato so ga ostale živali vprašale: "Kaj je medo? Zakaj se sme-ješ'?' "Oh, tisti vic od lisice je bil tako dober!' *** "To je nezaslišano!' se jezi mlada profesorica na dijaka. "Spiš med mojim predavanjem!' 'Saj ni tako tragično!' se brani Miha. "Veste, ves čas sem sanjal o vas!' *** "Vse moraš pojesti, Barbara!' se jezi mamica na svojo hčerko. "Ali veš, kaj se zgodi deklicam, ki ne jedo?' 'Vem. Manekenke postanejo!' *** 'Očka, kaj je to vegetarijanec?' vpraša mala Mateja. 'To so tisti ljudje, ki ljubijo živali in zato ne jedo živalskega mesa.' 'Kaj pa potem jedo?' "Rastline..' 'Prej si pa rekel, da imajo radi živali!' 'Saj jih imajo!' 'Zakaj pa potem živalim od- žirajo hrano?' *** Na gradbišču avtoceste so štirje delavci poskušali premakniti malo večji kamen, toda kamen se je upiral in se ni hotel premakniti. Mimo pride delovodja in vpraša: "Kaj se dogaja?' "Negre," so vzdihnili delavci. "Kaj ne gre?' je zasopihal delovodja, stopil h kamnu, se uprl obenj in ga z največjim naporom zavalil z gradbišča. Nato je zviška pogledal delavce in vprašal: "No, ali gre ali ne gre?' Eden od delavcev je malo poparjen dejal: '^^a, gre, ampak samo na silo!' *** Srednješolec Marko je ugotovil: 'Profesorji so najglasnejši, ko vpijejo 'Tišina!" Mladi dopisniki Foto: Martin Ozmec Malo snega, veliko veselje DrŽava draguljev Nekoč je bilo zelo veliko mesto. Čez nekaj let pa se je v to mesto naselil Rok z družino. Delavcem je naročil: »Zgradite pod zemljo hišo.« Ko so delavci naredili zelo globoko jamo, so zagledali dragulje, ki so se lepo bleščali. Potem je Roko začel dragulje prodajati. Ljudje so jih hoteli kupiti, a cena je bila previsoka. Zato so še drugi ljudje začeli kopati. Ko so skopali tako globoko jamo, kot je bila Rokova, so tudi ti ljudje našli dragulje, ker je to bila država draguljev. Pa so prišli ljudje iz drugih držav, mest in vasic in so videli globoke jame. rekli so si: »Tudi mi bomo v svoji državi skopali tako globoke jame, da bomo našli draguje.« Skopali so jame, našli pa niso nič, ker Ustvarjalcki Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVAR-JALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija. Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 3. februarja, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! njihova država ni bila država draguljev. Luka Medic 2. c, OŠ Mladika Luč se ne da ugasniti Mala miška je hotela ugasniti luč, a luč se ni ugasnila, zato je udarila po luči. Luč je začela utripati, nato je ugasnila. Mala miška je kupila novo luč, ki je potrebovala baterije. Miški pa je zmanjkalo denarja. Šla je k babici in jo prosila, če ji posodi nekaj denarja. Babica ji je dala nekaj denarja, vendar malo premalo. Mala miška se ji je zahvalila in ji povedala, da bo prosila še dedija. Tudi dedi je nekaj prispeval, a še zmeraj ji je manjkalo nekaj denarja. Zahvalila se je dediju in odšla še do Izžrebanka ustvarjalčkov v 3. številki Štajerskega tednika je: JANJA TRAMŠEK, BARISLAVCI 16, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU. Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti. tete. Tudi njo je prosila, če ji posodi malo denarja. Teta ji je dala nekaj denarja in tako je imela mala miška denarja dovolj. Teti se je lepo zahvalila, in ker je imela denarja že dovolj, je šla v trgovino. Kupila je baterije in se srečna odpravila domov. Luč je kar sama pritrdila na strop in jo prižgala. Luč je zasvetila. Miška je spoznala, da je lepo, če imaš sorodnike in prijatelje, ker ti v stiski lahko pomagajo. Domen Lisjak 2. c, OŠ Mladika Dan šole Ob dnevu šole smo imeli osrednjo prireditev v dvorani gimnazije. Nastopalo je veliko otrok. Tudi jaz sem bila med njimi. Zelo sem se veselila nastopa. Povabljeni so bili tudi starši. Gledat so me prišli ati, mami in sestrica Nika. Zelo se že veselim naslednjega nastopa. Eva Majcen 2. c, O[ Mladika Življenje na vasi življenje na vasi je lepo za malo deklico in njeno družino, ki je občudovala svojo vas, travnike polne cvetlic. Ker deklica ni imela veliko prijateljev, se je vedno igrala s svojimi domačimi živalmi, kot so: krave, kokoši, koze, muce, prašički in pes. Ko je ta deklica odrasla v mlado damo, je vas zapustila in odšla v mesto. Ker je v mestu sam beton, ji misli uhajajo v domačo vas. Kako lepo je biti tam doma. Alex Kranjc 2. c, OŠ Mladika KNJIŽNI DISKONT ZA1.QŽBA KAKAJNtTAUIJA IfSt/iiflČM WVJWríBIVfl/ vecfko ZA ViAk te?! LUBLJAITA: ETC, KALA A NOVO MEBIO: BTO NOTO MESTO WOVA QOBICA: DEKPIUOVA IS PORSCHE Katero senco meče gospa? Zanimivosti Razšla sta se Jennifer Lopez in Ben Af^ieck Los Angeles - Ljubezenska idila slavneJennifer Lopez in Bena Afflecka je nepreklicno mimo. Kot je sporočila tiskovna predstavnica Lopezove, je pevka in igralka Jennifer Lopez razdrla zaroko z igralcem Benom Affleckom, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, se je par v zadnjih tednih komajda kaj videl. Filmski igralec Affleck je sodeloval na filmskem festivalu Sundance, pred tem pa je bil v Evropi na promociji svojega novega filma Paycheck. Lopezovo pa so med drugim na Floridi videli v družbi z nekdanjim partnerjem, raparjem P. Diddyjem. Laburistični politik ni želel Madonne za sosedo London - Britanski laburistični politik Lord Sainsbury je kupil luksuzno vilo zraven svoje samo zato, da ne bi pop zvezda Madonna postala njegova soseda, je poročal britanski tabloid Mail on Sunday. Državni sekretar za znanost in lastnik verige veleblagovnic je kupil vilo v londonski bogataški četrti Holland Park v okrožju Notting Hill za preračunano 3,4 milijona evrov, da bi prehitel Madonno. Lord Sainsbury namreč ni prenesel misli, da bi vse dneve in noči zraven njegove hiše taborili pevkini oboževalci in fotografi. Madonna, ki z možem Guyjem Ritchiejem in dvema otrokoma živi v dragi četrti blizu ulice Oxford Street, se je zelo želela preseliti v milijonarsko četrt v Notting Hill. Tiskovni prestavnik Sainsburyja je sicer povedal, da je lord kupil sosednjo hišo, ker je ta večja in se zato želi preseliti vanjo. Tangice odhajajo, pri moških pa obratno Pariz - Prodaja ženskih tangic na francoskem trgu spodnjega perila znaša 25 odstotkov, veliko vrnitev na sceno pa napovedujejo klasične spodnje hlačke in t. i. "bokserke" v seksi različici, so povedali organizatorji sejma spodnjega perila, ki bo v Versaillesu pri Parizu od 23. do 26. januarja. Klasične spodnjice bodo prijetnega videza, tudi nekoliko daljše, skoraj do kolen, kakršne so nekoč nosile naše prababice, le manj ohlapne, "okrašene" s čipkami, vezeninami, volančki in podobnim. Tudi material ne bo takšen, kot je pri tangicah, izdelovali jih bodo iz svile in satena, barve pa bodo živahne. Presenečenje se obeta tudi za moško modo spodnjega perila. Tisti, ki se bodo naveličali belega bombaža, bodo imeli na izbiro bolj ali manj spodrezane, oprijete ali "plahutajoče", izredno kratke spodnje hlače, pa tudi tangice, vse narejeno iz novih, tehnološko obdelanih materialov, okrašeno s čipkami ali svilenimi trakovi. V prvih enajstih mesecih minulega leta se je prodaja moškega spodnjega perila v Franciji, v primerjavi z letom 2002, dvignila za 2,3 odstotka. Sicer pa kupi francoski moški na leto tri kose spodnjega perila, Američan pa šest. Majhne trgovine z moškim spodnjim perilom, ki v Parizu rastejo kot gobe po dežju, privabljajo številne in vedno bolj raznolike kupce. Eden od lastnikov takšne trgovinice se je pohvalil, da so njihova uspešnica tangice. Sicer pa so njihovi kupci stari od 18 do 55 let. Kot je zatrdil Georges Derennes, vodja prodaje moškega spodnjega perila v znani pariški veleblagovnici Galeries Lafayette, pa je moško spodnje perilo v zadnjih 12 letih doživelo pravo revolucijo. Z žemljicami nad roparja Frankfurt - Prodajalka v pekarni v nemški zvezni deželi Hes-sen je moškega, ki je hotel oropati blagajno, pregnala tako, da ga je obmetavala z žemljami in pecivom. Po navedbah policije je zamaskirani moški vstopil v prodajalno, 47-letni uslužbenki grozil z nožem in od nje zahteval denar. Prodajalka seje hitro znašla, s police pobrala žemlje in pecivo in jih zmetala v vsiljivca. Moški je pred nenavadnimi "izstrelki' zbežal, izmakniti pa mu je uspelo le prodajalkino denarnico, v kateri je bilo 30 evrov. Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo ABRpĐIKB www.aerobika.net Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________________ MAROÙLNICA ZA V Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:. Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in S AERtelKE Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike: ime in priimek: Ivan Belšak naslov: Korem'ak 8,8283 Zavrč ime in pkiimek Mar^aVuk naslov: Sp. Jablane 44/a, 2326 Cirkovce Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti. Haioška planinska pot že 20 let - 7. nad. Bližje soncu tudi doma Nadaljevanje iz prejšnje številke S Kupcinjega Vrha se usmerimo proti najvišji tocki Haloške planinske poti. Toda do vrha Donacke gore nas loci še ura in pol hoda. Ko stopamo med strnjenimi hišami zaselka Završe, nam spomin hitro zajadra v mesec maj. Mesec ljubezni in brstenja narave vsako leto počastijo tudi ptujski planinci s pohodom, ki privabi mlade in mlade po srcu iz vseh koncev Slovenije. V ušesu še odmeva glas harmonike pri Stojnškovih v Završah, ko pocasi zapušcamo zaselek in se price-njamo vzpenjati po pobocjih Donacke gore. Po krajšem vzponu smo na križišču poti. Smerne table pravijo: levo v Žetale, desno lahka pot do planinskega doma, mi pa naravnost navkreber proti vrhu. Pot je sprva nekoliko bolj strma, a se vmes občasno malo položi. Lahko bi rekli, primerna za vse letne čase. A le do priključka poti Jožeta Žetalskega, prve planinske poti iz vzhodne, torej žetalske smeri. Od tukaj naprej nosi pot oznako zahtevna. Celo na Donački gori, kar precej oddaljeni od alpskih vršacev, se lahko srečamo s skalami, ki jih premagamo s pomočjo jeklenic in kovinskih klinov. Po uspešnem "plezanju" stopimo na vršni greben. Le nekaj metrov nas loči od vzhodnega vrha, s katerega seže pogled vse do Blatnega jezera na Madžarskem. Do osrednjega vrha z mogočnim kamnitim križem nas loči le še petnajst minut hoda. Vrh Donačke gore vsako leto obišče več tisoč planincev in ostalih obiskovalcev. Gora je v srednjem veku predstavljala grmado za kurjenje čarovnic. Verjetno pa je zaradi svoje oblike in nedostopnosti ljudi navdajala z negativnimi občutki. Odnos do gore se je korenito spremenil sredi 19. stoletja, ko je dr. Frolich, zdravnik iz Rogaške Slatine, dal nadelati prvo pohodniško pot v Sloveniji. Na Donač-ko goro je vozil svoje paciente, željne zdravja. Po njem poimenovana Frolicho-va pot skozi pragozd velja za najbolj priljubljen in hkrati obljuden pristop na vrh gore. Po njej se spustimo do Rudije-vega doma pod Donačko goro, kjer se ustavi tudi večji del obiskovalcev Donač-ke gore. V planinskem domu, ki je v lasti Planinskega društva Sloga Rogatec, je zadnja kontrolna točka Haloške planinske poti. Dom že sedmo leto oskrbuje Verica Križanec iz Rogatca. Obiskovalcem postreže s toplim čajem in ostalimi napitki, ob vikendih pa tudi s toplimi obroki. Ob zakurjeni krušni peči najdejo prijeten kotiček številni obiskovalci Donačke gore in med njimi smo tudi sami. Gospa Verica nam pove, da prihaja največ planincev iz Rogatca, Maribora in Ptuja, veliko pa jih je tudi iz ostalih delov Slovenije in Hrvaške. Zvesti so zlasti obiskovalci iz Varaždina, Krapine in Zagreba. "Število obiskovalcev se je v zadnjih letih močno povečalo. Več je tudi nočitev, predvsem otrok, ki nas obiščejo v okviru Ptuj • Z županom dr. Čelanom o turizmu Kdo ima deset milijonov evrov? V okviru novega razvojnega programa Ptuja, ki je v pripravi, bo potrebno opredeliti tudi vrsto turizma, ki jo želimo razvijati. Lokalna turistična organizacija Ptuj je pred reorganizacijo, Ptuj potrebuje najmanj dve dvorani, kurentovanja in drugih prireditev ne bodo organizirali koncesionarji. To so glavni poudarki iz pogovora s ptujskimi županom dr. Štefanom Čelanom o prihodnosti ptujskega turizma. [t. tednik: Kakšno vizijo ima lokalna skupnost na področju razvoja turizma? Pisnih strategij je kar nekaj, katera je prava? Dr. [. Čelan: ^"V slovenskem prostoru imamo bogate izkušnje s pisanjem strateških dokumentov, ki jim s teoretičnega vidika ni kaj oporekati. Podobno je seveda tudi z dokumenti, ki so nastali na Ptujskem. Težave se v glavnem pričnejo, ko je teoretična izhodišča potrebno spremeniti v vsakdanjo uporabno prakso. Iz dosedanjih ptujskih turističnih strateških dokumentov je razvidno, da naj bi v teh prostorih razvijali vse možne oblike turizma hkrati, od turizma za dojenčke preko kongresnega in poslovnega turizma do turizma za upokojence. Taka strateška usmeritev je na papirju sicer izvedljiva, stvari pa se zapletejo na izvedbeni ravni. Vsak tip turizma namreč zahteva svoj pristop. Ni namreč vseeno, ali bomo na Ptuj vabili mlade, ki so željni celovečernih zabav, ali starejše, ki iščejo sprostitev v umirjenem okolju. Na Ptuju si bomo morali najprej odkrito povedati, kakšen turizem želimo, masovnega, mladinskega, kongresnega. Upam, da se bomo pri pripravi občinskega razvojnega programa, ki je v teku, o tem sporazumeli. Na odločitev o tipu turizma seveda vpliva več dejavnikov. Med pomembne dejavnike pri pospeševanju turizma sodijo potencialni investitorji. Naša turistična razvojna vizija se mora oblikovati tako, da bo zanimiva za naše občane in hkrati predvsem za potencialne investitorje. Lažni so vsi tisti preroki, ki nenehno ponavljajo, da bi z večjim vložkom občine v ljubiteljske dejavnosti bilo možno ptujski grad in staro mestno jedro razviti v pomemben turistični produkt, ki bo odpiral nova delovna mesta. Osebno sem mnenja, da moramo s strani občine in njenih javnih zavodov pripraviti takšno razvojno vizijo s strategijo in konkretnimi projekti, ki bodo zanimivi predvsem za tista domača in tuja podjetja, ki vidijo lastno razvojno priložnost v razvoju sodobnih storitev. Ptujski turizem potrebuje investitorje, ki so pripravljeni več let zaporedoma letno vložiti najmanj tri milijone evrov v razvoj potrebne infrastrukture in razvoj novih storitev. Brez teh vlaganj pospešenega razvoja na področju ptujskega turizma, žal, ni pričakovati." [t. tednik: Za koordinacijo aktivnosti na področju turizma je mestna občina Ptuj ustanovila LTO Ptuj, čeprav pred tem še ni razčistila zadev z GIZ-om Poetovio Vivat, ki še vedno živi na papirju. Zdaj se govori, da naj bi ugasnila tudi LTO, čeprav je mestna občina Ptuj dolžna zagotavljati brezplačno informativno službo za potrebe turizma, kot je to povsod v svetu. Dr. [. Čelan: "Lep dokaz, da občina kot glavni nosilec pri pospeševanju turizma ni primerna, je negativna izkušnja z GlZ-om Poetovio Vivat. Večina podjetij, ki so pristopila k ustanavljanju GlZ-a, je to storila, ker so pričakovali s strani občine kot večinskega lastnika zgolj finančno pomoč. Ker se v GlZ Poetovio Vivat niso združila podjetja, ki bi želela razvijati nove izdelke in storitve za trg, je ta institucija preprosto propadla. Zavedati se moramo, da občina ni ustanova, ki bi razvijala nove izdelke in storitve za trg, to v razvitem svetu povsod počno gospodarske družbe. Priznajmo si, da bodo v bodoče vsi koncepti pri pospeševanju razvoja turizma, kjer bo občina glavni nosilec dejavnosti, doživeli enako usodo, kot jo je doživel GlZ Poetovio Vivat. Ustanavljanje lokalnih turističnih organizacij je po mojem mnenju še slabša rešitev, kot je bilo ustanavljanje gizov, kar je nenazadnje pokazala tudi nova nacionalna turistična strategija. lz nje je jasno razvidno, da je turizem tipična gospodarska dejavnost, ki se uspešno razvija le tam, kjer so večinski lastniki in upravljavci gospodarske družbe. Pri naših razmišljanjih želimo slediti novi turistični strategiji, zato nameravamo dejavnost LTO reorganizirati in pozicionirati tako, da bo občina imela vpliv na sooblikova-nje novih turističnih izdelkov in storitev. Ko je skupna odločitev enkrat sprejeta, je občina opravila svoje poslanstvo, nadalje jo je potrebno razvijati v gospodarski družbi. Turistična informativna služba je opredeljena kot javna služba in jo bomo kot tako tudi naprej opravljali v okviru občine." [t. tednik: Nočitvene zmogljivosti so že dolgo rak rana ptujskega turizma, ker jih je enostavno premalo. Po drugi strani pa je slišati, da mestna občina Ptuj z nekaterimi svojimi dejanji omejuje oziroma celo zavira potencialne vlagatelje v ptujski tu- Rudijev dom na Donački gori šole v naravi. Opažamo, da narašča število neplanincev. Ti se pripeljejo z avtomobili in uživajo na svežem zraku. Največji obisk beležimo v maju in juniju ter v septembru in oktobru." Planinski dom je oskrbovan od 15. aprila do konca oktobra, v zimskem času le ob vikendih oziroma predhodni najavi za skupine. Dostopen je po markiranih poteh iz Rogatca, Žetal in Stoperc. Kadar je planin- ski dom zaprt, je žig Haloške planinske poti dosegljiv na kmetiji Polajžer, nedaleč v smeri Rogatca. Vedno prijazni domačini radi postrežejo z vročim čajem in domačim žganjem. Izpred domačije pa se odpira lep razgled na Posotelje. Zatorej naj velja povabilo, vzemite si čas in spoznajte lepote haloške pokrajine. Konec Uroš VidoviC Bo v Dravski ulici na Ptuju, na območju nekdanjega Konusa, kmalu zrasel novi ptujski mestni hotel? rizem. Tako naj bi bil že "znan" investitor v mestni hotel ob Dravi, na območju nekdanjega Koteksa. Kako je s tem? Ena od možnih lokacij za mestni hotel naj bi bilo tudi zemljišče nekdanje Surovine na Bregu, kjer je sedaj neugledno parkirišče. Dr. [. Čelan: "O oviranju investitorjev v nočitvene zmogljivosti na Ptuju, vsaj v mojem mandatu, ni moč govoriti. Prav tako mi ni znano ime investitorja, ki bi ga mestna občina ovirala pri gradnji hotela ob Dravi. Res pa je, da smo v mestni občini pripravili idejno zasnovo o možni investiciji v novi mestni hotel ob Dravi. Z idejno zasnovo smo seznanili nekaj potencialnih investitorjev, ki pa nam do danes svojih stališč še niso posredovali." Idejne zasnove za dve dvorani [t. tednik: Veliko je bilo govora tudi o tem, stekle so celo nekatere aktivnosti, da bi se uredila velika prireditvena dvorana med cestnim in železniškim mostom, pa je vse potihnilo. Mesto tak prostor nujno potrebuje. Dr. [. Čelan: "Na Ptuju resnično potrebujemo vsaj dve dvorani, prireditveno in športno. Za obe smo prejeli nekaj idejnih zasnov, žal z mnogo pomanjkljivostmi. Večina predlagateljev je ponovno videla mestno občino kot glavno investitorko, ki bi v projekt vložila zemljišča, komunalno infrastrukturo, ponekod bila celo podnajemnica in podobno. Tako oblikovani predlogi, žal, za mestno občino Ptuj niso sprejemljivi, saj bi se v teh dvoranah morala v glavnem odvijati tržna dejavnost. V mestni občini pripravljamo idejne zasnove za obe dvorani, ki pa jih mora zgraditi zasebni kapital in z njimi tudi upravljati." [t. tednik: Kakšna bo bodočnost ptujskega kurentovanja kot osrednje ptujske prireditve? Ali jo bodo v bodoče organizirali koncesionarji, če, pod kakšnimi pogoji? Dr. [. Čelan: "Prepričan sem, da bomo tisti, ki smo zvesti tej tradiciji, to poslanstvo opravljali še naprej, brez takšnih ali drugačnih finančnih pričakovanj. Tisti, ki mu je ta tradicija sveta, ne potrebuje nobene silne organizacije in takšnih ali drugačnih finančnih botrov. O podeljevanju koncesij za organizacijo različnih prireditev v našem mestu ne moremo govoriti, saj ne gre za javno gospodarsko službo, temveč za tržne dejavnosti. V tem trenutku razmišljamo o razpisu, kjer bi poskušali zbrati tiste potencialne partnerje, ki bi na najbolj celovit način prevzeli organizacijo in izvedbo različnih prireditev v mestu. Po našem konceptu bi morali partnerji zagotoviti najmanj raziskovalno in razvojno funkcijo, oblikovanje in marketing, prireditveno infrastrukturo in gostinstvo. Občina bi v tem partnerstvu nastopala posredno preko svojih javnih zavodov, ki bodo v glavnem skrbeli za razvoj in usmerjanje različnih pobud o prireditvah. Najlažje je to ponazoriti na preprostem primeru. Predalgatelj (občan, občanka, podjetje, zavod in podobno) predlaga na primer organizacijo za tekmovanje za mis sveta. Organizacija, ki je v partnerstvu zadolžena za pregled in recenzijo predloga, opravi razgovor s predlagateljem. V kolikor se ugotovi, da projekt vsebinsko izpolnjuje pogoje za izvedbo v našem najstarejšem in najlepšem mestu, ga za to zadolžena organizacija potrdi. Partner, ki je zadolžen za marketing, ugotovi ekonomiko tega projekta. Če sta vsebina in ekonomika sprejemljivi, projekt prevzameta partnerja, ki sta zadolžena za prireditveno infrastrukturo in gostinstvo." MG BOHINJ 3* hotel ali vila Zlatorog, 10% popusta na smučarsko vozovnico do 7.2y2D/P0L 9.990 ROGAŠKA SLATINA Sonžkov klub, 4* Sava/Zagreb, bogata vsebina z izleti 31.1,6.2y2D/POL od13.990 LENDAVA, Sončkov klub 3* Lipa, bogata vsebina: kopanje, večerja v goriœh, sprehod... 31.1,6.2./2D/POL 14.990 AŽURNA O. IN PROVANSA avtobus; Cannes, ^^llauri5, Niča, Aix en Provence, Monaco... i9.2y4D/POL 42.900 BARCELONA katalonska prestolnica, avtobus, odlično slovensko vodenje 18.2y5D/2xPOL 45.900 Radoživa TURŠKA RIVIERA potovanje z odličnim slovenskim vodenjem, polet iz Gradca i3.3y8D/POL 59.990 EGIPT, Hurgada 4* Flamenco Beach Resort polet iz Gradca 6.3/7D/P0L 99.900 KRIŽARJENJE PO NILU potovanje in križarjenje, 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje 13., 20.2780 149.900 SONČEK I^J,SlomSkiK f Tel.: 02/799 04 30 vity Faks: 02/799 04 31 ©mm m m NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor KREDITI!!! Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine. Stari kredit ni ovira. Tel. 02/252-48-26, 041 750-560. 1 ARNUS Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst Ivan Arnus Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81. Gsm: 041/390-576 ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 IVložnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 DO 6 LET za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov VIVA posredništvo, Matej Praprotniks.p., Pivkova ul. 19,2250 Ptuj, tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923 ^NOVO NA STAREM MESTU'K GOTOVINSKA POSOJILA po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice... Mensa d.o.o., Cankarjeva 21, Maribor Jože Voglar s.p. Zabovci 98,2281 Markovci Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204 KLEPARSTVO ROBERT HERCOG, s.p. Hermanova ul. 3, PTUJ 02/787-88-30, 031/500-598 Izdelujemo In montiramo - pokrivanje vseh vrst streh - žlebovi in kleparski izdelki - suhomontaža Knauf, Armstrong - stenske in stropne obloge - laminati, lesene stopnice ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24 PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 GOTOVINSKA POSOJILA MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489 (med 13. in 15. uro) REALIZACIJA TAKOJ!! Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906 izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica Razpored dežurstev zobozdravnikov 31. 1. Slavica Tacer, dr. dent. med. JZ ZD Ptuj Tednikove čestitke V Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodkih ali pajim samo povejte, da Jih imate radi. iR ercator Ormoška cesta 30, Ptuj I PRIREDI1VE V JANUARJU 2004 sobota, 31 ■ januar nb 10.00 uri Dobavitelj se predstavi ETA Kamnilc v Eti iz Kamnika sledijo trendu življenja in prehranjevanja. Priprava njihovih izdelkov in jedil po njihovih receptih ne zahteva veliko časa in nabave dodatnih sestavin. Zelenjavna zabava z nagradnimi igrami in glasbenimi gosti ansamblom NAJLEPŠI CVET vas prav gotovo ne bo pustila ravnodušnih. ^ Kí&rcskVwnailfoiiší sosed (^RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Adriatic® zavarovalna družba d.d. vabi ic sodelovanju: dinamične, ambiciozne in komuniltativne sodelavce za delo na terenu za sklepanje vseh vrst zavarovanj pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: ZAVA d.o.o. Panonska ulica 1, Ptuj ali e-mall: klemen.zava@slol.net Podeželsko razvojno jedro HALO Cirkulane 56, 2282 CIRKULANE Tel.: 02 795 32 00 info@halo.si, www.halo.si VABI NA DVODNEVNO DELAVNICO IZDELOVANJE SPONINKOV 1. Izdelovanje spominkov in embalaže - Kaj je dober spominek - izdelek ? - Razvoj spominka od ideje do končnega izdelka - Oblikovanje embalaže 2. Tržne poti, načini prodaje in registracija dejavnosti Na delavnici bomo predvsem daii poudarek na izdeiavi spominkov, ki bodo v sebi nosiii večjo lokaino sporočilnost (etnološko, kultumo-zgodovinsko, geografsko). Pokazali bomo nove tehnike In načine izdelovanja spominkov. Vsak udeleženec prejme gradiva in potrdilo o udeležbi. Delavnica se bo izvajala v Cirkulanali v mesecu februarju. Rok za prijavo je 06.02.2004 na zgornji naslov Prireditvenih • vabimo@radio-tednik.s: Četrtek, 29. januar 18.00 Miheličeva galerija na Ptuju, pregledna razstava slik ptujskega slikarja Jožeta Foltina. Razstava je posvečena slikarjevi 60-letnici 19.00 Knjižnica Ivana Potrča, predstavitev knjige in dokumentarnega filma »Nekam daleč« avtorja Zvoneta Seruga Petek, 30. januar 9.30 in 11.30 Mestno gledališče Ptuj, Igre na dvorišču, predstava ŠKUG gledališče Ljubljana za šole in izven 17.30 športna dvorana Center, Mali nogomet, liga MNZ Ptuj 18.00 Galerija Tenzor na Ptuju, odprtje mednarodne skupinske likovne razstave »Med utopijo in dialogom« 19.00 Cirkovce, Glumac je glumac, v režiji in igri Zijaha Sokoloviža 19.00 refektorij minoritskega samostana na Ptuju, Viktorinov večer 19.00 SNG MB, Madama Butterfly, Kazinska dvorana 20.00 CID na Ptuju, koncert Maje Lutar & Roberta Ožingerja Sobota, 31. januar 8.30 {portna dvorana Center, Mali nogomet 17.00 {portna dvorana Gimnazija, Odbojka, članice 18.00 Hajdo{e, 50. redni letni občni zbor prostovoljnega gasilskega dru{tva Hajdo{e 18.00 Cirkulane, Dve nevesti, predstava KD Skorba 19.00 Jur{inci, Čaj za dve, predstava KD Vitomarci 19.00 {portna dvorana Gimnazija, Ko{arka, člani 19.30 SNG Maribor, 3. abonmajski koncert Komornega cikla v sezoni 2003/04, Kazinska dvorana Nedelja, 1. februar 15.00 Velika Nedelja, veseloigra Klopčič, predstava Prosvetnega dru{tva Ruda Sever Gori{nica 15.00 Destrnik, koncert "Pozimi pa rožice ne cveto", prireja Destrni{ki oktet 15.00 Skorba, Pogospodena buča, predstava KD Cirkulane 18.00 Videm, Dve nevesti, predstava KD Skorba 18.00 Lenart, Čaj za dve, predstava KD Vitomarci Ponedeljek, 2. februar 9.30 in 11.00 Mestno gledali{če Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za {ole in izven Torek, 3. februar 9.30 in 11.00 Mestno gledali{če Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za {ole in izven Sreda, 4. februar 9.30 in 11.00 Mestno gledali{če Ptuj, Gregorjevo čudežno zdravilo, za {ole in izven 13.00 knjižnica Šolskega centra, literarno srečanje s pisateljem Marjanom Tom{ičem 18.00 CID na Ptuju, potopisno predavanje s Samom Oničem o Venezueli 20.00 Narodni dom Maribor, 4. predstava abonmaja "Mali oder", mali oder narodnega doma Maribor KINO Ptuj 29. januar, 20.00, S. W. A. T. Specialci 30. januar in 1. februar, 18.00 in 20.00, S. W. A. T. Specialci TV PTUJ Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Power Dancer o sebi, glasbena oddaja. Zgodovina Slovencev, poljudna oddaja. Mali oglasi STORITVE DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02/ 78 78 190. GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolari~, s.p., P.E., Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pusnik, s. p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD d.d.), tel. 02/748-14-56. § RAČUNOVODSKE STORITVE OPRAVLJAM za s.p., d.o.o dvo-stavno. Miran Paveo, s.p.,Kungota pri Ptuju 146, Kidri~evo, tel. 041 730-809. § OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297. Strokovno in kakovostno ra~unov-odstvo, dav~no in poslovno svetovanje, izdelava vseh vrst poslovnih na~rtov. INTEL, Nenad Šoški~, s.p., Prešernova ul. 36, Ptuj, tel. 02/748-13-07 ali 041 683 112. TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. IZVAJAMO NOTRANJE strojne omete. Kokot Vinko, s.p., Ul. Paherjivi 4, Miklavž, tel. 02/ 687-16-51, GSM 041 726-398. KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolari~, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica. ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC ra~unalni-kov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571. 30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLE SKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito marci. Brušenje parketa, fasade Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo Priporo~amo se! Tel. 757-51-51 GSM 031 383-356; www. pleskarstvo -bezjak.si BETONSKI ZIDAKI širine 12 in 20 v akcijski prodaji janur 2004. Cementninarstvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02/8025-303. MOTORNA VOZILA Prodajo UNO, karamboliran, v zelo dobrem stanju. Kli~ite po 16. uri. Tel. 779 31 21._ Prodajo Renault 5, 5 vrat, letnik 93, dobro ohranjen. Tel. 041 327 203. PRODAM R 5 campus, s kompletom letnih gum na platiš~ih, letnik 7/92, redno vzdrževan, prvi lastnik, cena 190.000 SIT Tel. 031 334-894. BELA TEHNIKA *AKCIJA*AKCIJA *AKCIJA*AKCI-JA Trgovina Elektro Parner Vida Pernarčič, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon: 02/779-40-51 vam nudimo možnost nakupa malih in velikih gospodinjskih aparatov (Gorenje, Candy, Elektrolux, Za-nussi, Bosch, Miele, Siemens, Ariston, Indesit, Blanco, Foster, Končar, Nardi, Liebherr ...) in akustiko (Matrix, Sony, Prestigio) na 3, 6, 12 in 18 obrorkov (na trajnik) preko GA, d.d., Ljubljana, Akcija od 01. 02. do 10. 03. 2004 oz. do razprodaje zalog na samostojne in vgradne gospodinjske aparate in akustiko. Vse formalnosti uredite na enem mestu. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno foto-kopiranje(enostransko A4 - 7,00 SIT obojestransko A4 - 12,00 SIT vezava - 170,00 SIT. OBIŠČITE NAS! RAZNO Prodam bukova drva. Tel. 031 623-356. KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._ PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 03/582-72-12 ali 041 544-270. OPRAVIČILO! Opravičujem se Jurčku Horvatu iz Podgorocev za izrečene obtožbe in obrekovanje. Marija Nemec, Bresnica 34, 2273 Podgorci. Prosim gospo Magdaleno Pevec iz Koga 46, naj ne širi neresničnih govoric povezanih z mano, mojo družino in našim podjetjem. Pričakujem javno opravičilo. Marija Hanželič, Kog 46/a, Kog. DELNICE kupim: Perutnina Ptuj, Telekom, Zavarovalnica Triglav in Avtocomerc. Takojšnje plačilo v gotovini. Tel. 041/867-798. VELIKA IZBIRA KOLES Scott, Schwinn, GT Felt, Marin, Rog modelov 2003 in 2004, sobnih koles, orbitrekov ter dodatne kolesarske opreme. Pla~ila na obroke, mini kredit NLB! Najve~ja izbira, najboljša kvaliteta. Kolesarski center BIKE EK, Jadranska 20, PTUJ. TEL: 771-24-41 Čas te ne bo izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš, v naša srca te je vpisal. Franc Arnus 1944 - 2002 IZ SESTRŽ 2 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in svečko počastite njegov spomin. Tvoji najdražji Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta in dedka Mirka Kukovca IZ BRATISLAVCEV 28, POLENSAK se iskreno in hvaležno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči: otroci Mirko in Majda z družinama ter Vincek, Franci, Stanko in Olga z Denisom Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli? Kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam jo dal? Težko smo dojeli, da minili so ti dnevi, a nate le spomin nam je ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi našega ljubeljenega sina, brata, svaka in strica Jožeta Pavlineka ZG. HAJDINA 93 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter za izrečena sožalja. Hvala tudi pogrebnemu zavodu MIR, g. župniku, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter pihalni godbi Talum Kidričevo. Posebna zahvala govornikom, PGD Hajdina in vsem gasilskim društvom, ki ste ga pospremili v tako velikem številu. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Vargas Al Kidričevo. Žalujoči: ata in mama, brata Drago in Štefan z družinama ter sestri Rozika in Beba z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Anice Nahberger IZ GEREČJE VASI 2 C se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izraze ustnega in pisnega sožalja ter sočustvovanje z nami. Hvala duhovnikoma za opravljen pogrebni obred, gospe Lojzki Malinger za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste bili z njo in z nami. Tvoji najdražji ZAHVALA Poslovili smo se od naše drage mame, babice, tašče, sestre in tete Marice Vogrinec rojene Pihlar 28. 02. 1919 - 20. 01. 2004 Hvala za vse. Tvoji najdražji Tebe ni, srce boli, solza po licu drsi, ostaja še spomin na tiste dni, ko med nami bila si ti. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice Suzane Zelenik IZ GRAJENSČAKA 16 Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli soža-lje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred, govorniku g. Zvonku, podjetju Maher, domu upokojencev Ptuj in vsem sosedom. Žalujoči: mož Stanko, sinova Stanko in Jože z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre - le daleč je ... Solza kane iz očesa, odšel si tiho, brez slovesa. Pred nami je še vedno tvoj obraz, ti mirno spiš in čakaš nas. Bolelo in skelelo bo, dokler se med zvezdami ne srečamo! ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, atija in zeta Jožeta Pavlineka Z ZG. HAJDINE 93 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo Vladu Gašljeviču, župniku g. Marjanu Feslu, PGD Hajdina, PGD Talum Kidričevo, Občini Hajdina, sodelavcem podjeta Vargas Al, GZ MO Ptuj ter ostalim gasilskim društvom. Zahvaljujemo se pevcem in pihalnemu orkestru Taluma, godbeniku za odigrano žalostinko, sodelavcem Perutninske zadruge Hajdina, kolektivu Era Petlja ter prijateljem in sosedom. Vsem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: žena Marinka, hčerka Anita s Klemnom, sin Jože z Natašo in tašča Marija ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega očeta in dedka Leopolda Horvata IZ BOROVCEV 2/B, NAZADNJE STANUJOČ V BUKOVCIH 136 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji pot, darovali cvetje, sveče in za sv. ma{e, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku g. Martinu Zamudi, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju MIR za organizacijo pogreba ter godbeniku za odigrano Ti{ino. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Ziher in sodelavcem Deta centra za ustno izrečena sožalja in da ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter ga pospremili v tako velikem {tevilu. Vsem in vsakemu posebej {e enkrat iskrena hvala. Žalujoča: sinova Boris in Leon z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta Franca Majcna IZ BRATISLAVCEV 13, POLENSAK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kirurškemu oddelku SB Ptuj, govornikoma za poslovilne besede, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju MIR iz Vidma. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njegovi SPOMIN Marija Janez Vidovic NOVA VAS PRI MARKOVCIH 11 Te dneve mineva 20 let in eno leto, odkar sta nas za vedno zapustila dragi ata in mama oz. dedek in babica. Ostali smo sami z mislimi, da sta danes vidva skupaj srečna, vedno bosta ostala v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in jima prižgete svečko. Hčerke z družinami Težko je pozabiti čl^^eka, ki ti je drag, še težje ga je izgubiti za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. SPOMIN Jutri, 30. januarja, mineva žalostno leto, ko te ni več med nami, draga žena, mama, omica in tašča Kristina Cebek 30. 1. 2003 - 30. 1. 2004 IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 84 Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo, prižgete svečko. Žalujoči: mož in otroci z družinami Kje so dnevi, ko skupaj smo sedeli, kje sta dobrota in ljubezen tvoja, ki si nam jo dala. Težko smo dojeli, da minili so ti dnevi, a nate lep spomin nam je ostal. SPOMIN Žalosten in boleč je spomin na 27. januar 1999, ko nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica Marija Požegar IZ TRNOVSKE VASI 24 Tvoji najdražji Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči izgubi mame Rozalije Berghaus Z DORNAVSKE CESTE 14 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Še posebej hvala osebju SB Ptuj, ge. Veri za govor in molitev ter patru Tarziciju Kolenku za opravljen cerkveni obred. Vsi tvoji, ki so te imeli radi Kdo pozabil bi gomilo, kjer tvoje zlato spi srce, ki nas ljubilo je in imelo rado do zadnjega je dne. V SPOMIN 28. januarja mineva leto dni, odkar te več med nami ni, draga mama, tašča in Amalija Cafuta IZ STRMCA 24 PRI ZG. LESKOVCU Hvala vsem, ki z lepo mislijo obstojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Tvoji najdražji Minile so zate vse bolečine, a v srcu si nam pustila lepe spomine in samoto, ki nikdar ne mine. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice Marije Kumer IZ BISEČKEGA VRHA 56 16. 1. 1931 - 18. 1. 2004 Zahvala vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, svečke in za sv. maše, nam pa izrekli soža-lje. Hvala g. župniku, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma Zvonku Zorcu in Društvu upokojencev. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Jančič. Hvala vsem in vsakomur posebej! Žalujoča hčerka Marica z družino Skromno si živel, v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka Vincenca Kovacca Z ZG. HAJDINE 17 A roj. 4. 4. 1929 f 16. 1. 2004 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter za izraze sožalja. Zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevskemu zboru za odpete pesmi, pogrebnemu zavodu MIR, govorniku za izrečene poslovilne besede in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali in nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa. Žalujoči: vsi njegovi Gorje, brez tebe bo še tisoč let cvetela roža in mladil se svet, a kdor na skrivoma ti je srce poznal - obiskal bo gomilo, kjer boš večno spal. (perzijski napis) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka Franca Strelca Z ORMOŠKE C. 102, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so mu izkazali spoštovanje, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa pisno in ustno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo Lovski družini Markovci, rogistom, Moškemu pevskemu zboru Markovci, Cerkvenemu pevskemu zboru sv. Petra in Pavla, Pokrajinski zvezi društva upokojencev Spodnje Podravje, Društvu upokojencev Budina-Brstje ter vsem govornikom in nosilcem praporjev. Hvala za odigrano Tišino, g. župniku za pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju Komunala Ptuj. Vsem še enkrat iskrena hvala! V globoki žalosti njegovi najdražji Ko vračamo se v rojstno hišo, draga mama in oče, vaju v njej več ni, zaman le iščejo naše solzne in žalostne oči. V SPOMIN Terezija 1929 - 2003 Franc 1928 - 2003 Krajnc IZ PODVINCEV 121 Ničesar ni, kar bi zapolnilo vrzel po vajinem odhodu. Še vedno je bolečina kot tistega nikoli pozabljenga večera 24. januarja, ko si brez slovesa odšla, draga mama, ter nikoli pozabljeno jutro 22. februarja, ko si za vedno odšel, dragi oče. Z vama izgubili smo veliko srce in pridne roke, življenje vajino je kratko bilo. Večni mir in pokoj si v nebesih zaužijta. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižgete svečke. Njuni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko te zaman išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ko tvoje si zaželimo bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče Marije Ogrinc IZ SPUHLJE 82, PTUJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govorniku g. Paternostu, godbeniku za odigrano Tišino, kolektivu Tames in pogrebnemu zavodu Komunala. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Ptuj in osebju Internega oddelka bolnišnice Ptuj. Vsem, ki ste pripomogli, da v težkih trenutkih nismo ostali sami, še enkrat iskrena hvala. Njeni najdražji Ptuj • Kruta usoda družine Kokol "Za mano je najbolj črno leto!" Družina Kokolovih z Ulice 25. maja v Ptuju je bila vse do usodnega leta 2003 srečna in povprečna 4-članska družina. Bili so kakor mnogi drugi v novem delu ptujskega blokovskega naselja. Oče Stanko in žena Milena sta bila oba zaposlena, 22-letni sin Andrej je delal v Nemčiji, 19-letna hčerka Lil-jana pa je obiskovala večerno ekonomsko-poslovno šolo v Ptuju. Njihovo stanovanje v drugem nadstropju bloka v novem naselju je bilo kot toplo gnezdo, ki jih je po napornem delu, šoli, študiju ali zabavi vedno znova vleklo domov. Ker so ljubitelji živali, jim je družinsko veselje bogatila tudi muca Maca. Živeli so lepo in mirno in se veselili vsakega novega dne. In še vedno bi bilo tako, če jim ne bi usoda obrnila hrbta. Prišlo je črno leto 2003, nekajkrat zarezalo v njihova srca in družino prepolovilo. Kmalu po novem letu jih je udarilo prvič. Tistega usodnega četrtka, 23. januarja, je bilo vreme podobno kot te dni, zasneženo in mokro. Okoli 16.40 je v Maistrovi ulici v Ptuju osebni avtomobil s tremi mladeniči v blagem ovinku na mokrem in zasneženem cestišču zaneslo, zapeljali so na pločnik, trčili v vrtno ograjo ene, potem druge hiše, v dva parkirana avtomobila ob hiši ter nato še silovito treščili v drevo, kjer je vozilo obtičalo na levem boku. 19-letnega voznika in oba potnika so zaradi hudih poškodb nemudoma odpeljali v ptujsko bolnišnico, od koder so jih kmalu zatem obvestili, da je ob 17.55 ugasnilo življenje sina Andreja. Nepopisne bolečine so žalostne mamo, očeta in hčerko Lilja-no še bolj povezale. V žalosti so drug drugega bodrili in vzpodbujali, češ hudo je, a kaj moremo, usoda je hotela, da je tako, glavo gor, kajti živeti je treba naprej. A grenka usoda jim je obrnila hrbet vdrugič, saj se je v hišo pri-tepla kruta bolezen, ki je doletela očeta Stanka. Še vedno je v bolniški in njegovo intenzivno zdravljenje še vedno traja. Ko so se nenako opomogli tudi od tega, jih je sredi decembra udarilo tretjič. Mokra, deževna nedelja, 21. decembra, je okoli ^mtAfKOf Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_ - garažna in dvoriSina vrata - daljinski pogoni -ključavničarska dela - manjša gradbena dela Najprej je v prometni nesreči umrl sin Andrej ... Milena in Stanko Kokol sta ostala sama. ... zatem je usoda vzela {e h~erko Liljano. 22. ure na železniškem prehodu pri Cirkovcah vzela tri mlada življenja. Kruta usoda je hotela, da je bila v avtomobilu, ki ga je zadela lokomotiva, že skoraj čez tire, tudi 19-letna hčerka Liljana. Je to sploh mogoče? Toliko gorja in trpljenja naenkrat! Srce matere in očeta se je krčilo v grozni bolečni usode, ki jima je vzela še drugi najdražji sad njunega telesa; po sinu Andreju še hčerkico Liljano. Prerani grob so znova pobelile rože, sveče in solze. Nešteto solza ... A usoda je tik pred koncem leta udarila še v četrto, ko je mama Milena namesto novoletne čestitke prejela odločbo, da ji je v ptujski Sava gumarni, kjer si je pridno služila kruh vse od leta 1980, prenehalo delovno razmerje. Ko si že čisto pri tleh, kot poteptana bilka sredi puščave, potem pa še to! Res, težko se je pogovarjati o tako krutih rečeh, a nekdo mora početi tudi to. Menil sem predvsem, da bo morda lažje vsaj do konca zlomljenima in obupanima staršema. Kljub vsej grenkobi sta moj obisk vzela kot nekakšno pomirjevalo. Na čase je bilo slutiti, da jima je vsaj malo, vsaj tistih nekaj trenutkov vendarle odleglo. S ponosom sta mi pokazala Lil-janino sobo s pohištvom, ki sta si ga izdelala s fantom sama, pa njen računalnik, vse, kar je še ostalo njenega, tudi nekaj Andrejevih stvari, čeprav je delal v Nemčiji. Med mučnim pogovorom sta si v naročju podajala edino, kar jima je še ostalo - muco Maco, jo božala ter zmigovala z glavo. In ko smo se poslovili, me je še ves dan spremljal neprijeten občutek, zavit v neskončnost človeške usode in nemoči. Zlepa ne bomo pozabil tistega bolečega pogleda mame Milene in njenih besed: "Za mano je najbolj črno leto v življenju. Kaj sem storila komu na tem svetu, da moram toliko trpeti. Najprej nama je vzelo ljubega Andrejčija, pa sva se z možem tolažila, saj imava še Liljano. V veliko oporo nama je bila, novo upanje v življenje. Potem pa nama je vzelo še njo ... Grozno ... Ne vem več, ali se mi od bolečine že blede ali se je vse to res zgodilo. Zakaj prav meni in moji družini?" Kako resnične so tiste Dantejeve besede: Najhujša vseh je bolečin v nesreči srečnih dni spomin. Hvala bogu, da se grozno leto 2003 za družino Kokol ne more več ponoviti. Nikoli! M. Ozmec STE BILI POŠKODOVANI R0LETARS7V0ABA ISmarOi^ây- Štukl26a Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251 PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA P^raVNA^ V prometni V ^ NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ. Vodnikova 2 TEl-'r.'l/ÎÎ.SÎ 080 1 3 1 4 Slovensko okno prihodnosti OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tei.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611 Osebna kronika Rodile so: Manuels Slana, Vitomarci 55la - Aleksa; Betka Meglic, Stojnci 23la, Markovci - deklico; Branka Munda, Veliki Brebrovnik 110, Miklavž pri Ormožu - dečka; Ksenja Kaucic, Strezetina 11, Ivanjkovci - Valentino; Lidija Plohl, Gabernik 23la, Juršinci - Julijo; Simona Urbančič, Ul. 25. maja 4, Ptuj -Luka; Marjeta Strelec, Vareja 10la, Videm pri Ptuju - Nejca; Aleksandra Somen, Užiška 5, Ljutomer - Ano; Petra Šeligo, Žiber-nik 28, Rogaška Slatina - Nevia; Gordana Dolničar, Šolska 10, Slovenska Bistrica - Jana; Andrejka Cmok, Hlaponci 53la, Po-lenšak - Dominika; Irena Pšeničnik, Stogovci 9, Ptujska gora -Valentino; Jožica Kovačec, Moškanjci 11, Gorišnica - Blaža. Umrli so: Marija Kumer, Bišečki Vrh 56, umrla 18. januarja 2004; Vincenc Kovačec, Zg. Hajdina 17/a, umrl 16. januarja 2004; Jožef Lužar, Nova cesta 8, Ptuj, umrl 18. januarja 2004; Martin Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj, umrl 16. januarja 2004; Marija Jeza, Cesta na Hajdino 18, Njiverce, umrla 20. januarja 2004; Julijana Murko, Mestni Vrh 90, umrla 18. januarja 2004; Ana Marjeta Tetičkovič, Kraigherjeva ul. 5, Ptuj, umrla 12. januarja 2004; Janez Drevenšek, Trdobojci 69, umrl 13. januarja 2004; Franc Majcen, Bratislavci 13, umrl 13. januarja 2004; Ro-zalija Berghaus, Dornavska c. 14, Ptuj, umrla 21. januarja 2004; Anton Obran, Borovci 48, umrl 12. januarja 2004; Ana Stefa-novski, Strnišče 15, umrla 22. januarja 2004; Angela Šimenko, Pobrežje 41, umrla 21. januarja 2004. Crna kronika Delovne nesreče 20. januarja okoli 11.30 ure se je pri razkladanju umetnega gnojila na svojem dvorišču poškodovala 59-letna ženska iz okolice Ptuja. Zaradi neravnega terena na dvorišču se je pri razkladanju z viličarjem paleta zazibala in padla po ženski in ji poškodovala obe nogi. 26. januarja je prišlo v prostorih podjetja Meso-izdelki Žerak v Podlehniku do nesreče, v kateri si je 31-letni domačin poškodoval roko. Do poškodbe je prišlo na stroju za pakiranje klobas. Istega dne okrog 12.30 se je pri vožnji kot sopotnik na traktorju poškodoval 49-letni moški iz okolice Lenarta. Voznik traktorja je vozil po kolovozni poti na travniku, pri tem pa je začelo vozilo drseti navzdol po hribu, zapeljalo v gozd in se prevrnilo. Vlom v trgovino in hišo V noči s 23. na 24. januar je neznani storilec vlomil v trgovino Hana na Ptuju, od koder je odtujil razne artikle in s tem oškodoval lastnika za 15.000,00 SIT. V času med 06. in 21. januarjem je neznani storilec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo in še neobratujočo ličarsko delavnico v Starem Logu, občina Slovenska Bistrica. Iz obeh prostorov je odtujil različno električno in drugo orodje in aparate ter stavbno pohištvo, več sto litrov kurilnega olja in druge manjše predmete. Lastnica je utrpela škode za okoli 2.500.000,00 SIT. d.O.O. • TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE Ugodni krediti od enega do petih let! Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812 Z 7LAT0 NALOŽBO v zlato prihodnost Življenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Tal(šno, kot si ga izberete, takšno, kot si ga želite. ZAVAROVALNICA MARIBOR Icinkaijm 3.2507 Miribor Napoved vremena za Slovenijo če na svečnico deži, se l