Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna štev. 50 lir
NAROC N I N A: četrtletna lir 600 polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. piost. I. gr. bis S E T T I M A N AL E
ŠT. 729
I
Slo cin in (ciitafi2e»tf
Sovjetski voditelji si najbrž niso pred stavljali, kakrnim duhovom bodo odprli vra • a s svojo nepremišljeno zasedbo češkoslo vaške. Za svoj zločin — drugače ni mogoče imenovati njihovega dejanja, kajti okupaci .la kake tuje države in oropanje svobode tu jemu narodu pomeni enega najhujših mno žičnih zločinov, neglede na to, da je tako dejanje povezano z umori nedolžnih __ so se
odločili najbrž v trenutku, ko je bila njihova
prisebnost iz kakršnegakoli razloga _ naj
brž zaradi besa, res stvari niso potekale ta ko, kot bi bili hoteli — zmanjšana. Zdaj ne morejo več nazaj. Ošabnost jim tega ne dovoli. Boje se, da bi si svet in njihova lastna javnost to tolmačila kot kapitulacijo. Toda če bi bili slutili, kaj bo sledilo na Češkoslovaškem, bi se najbrž ne bili odločili za zased bo.
To kar se danes tam dogaja, je nekaj pošastnega za Evropo 20. stoletja. Samosežigi Jana Polacha in drugih, ki so ga skušali po snemati, pomenijo izbruh fanatizma in samouničenja, ki je bil doslej tuj evropskemu človeku, kot so ga izoblikovali krščanski humanizem, renesansa in moderna demo-kracija s svojim spoštovanjem do človeškega življenja, ne le tujega, ampak tudi last-nega. S temi samosežigi ie posegal Daljni Vzhod v Evropo. Krščanski in demokratič m človek jih ne more in ne sme odobravati, lahko pa jih razume kot izraz čistega °bupa, v katerega je sovjetska zasedba — ki je sledila komai 30 let po nacistični zasedbi — pahnila češki narod in zlasti češko mladino.
Glavno krivdo za to nosijo sovjetski voditelji, kajti zločin ima vedno strašne po sledice, zlasti lak zločin. Vendar bi bili premalo objektivni, če ne bi prinzali, da plačuje češka mladina danes tudi za krivde in nerazumnost svoiih očetov in dedov, za nii-hovo mitomanijo. nercalizem. megalomani-l° in šovinizem, češki narod je izšel iz prve svetovne voine v najboljšem položaiu med vsemi narodi nekdanje Avstro-Ogrske. Češka je bila naibogateiša, najbolj industrializirana, naiboli razvita, izsubila ni niti koščka narodnera ozemlja in imela je demokratično vladavino. Toda nični voditelji so izkoristili nrvo priložnost, da so si pod-larmili Slovake in s tem ustvarili hud nogami nolitični nroblem. ki sc ie nosebno maščeval 1. 1938 in 1939. ko ie ohromil o-hrambno moč države in paraliziral celo od-nor Čehov ter omogočil nacistično okupacijo brez strela, kar še danes leži kot moča na češkem narodu. Brezobzirno so začeli zatirati dva in pol mili ionsko nemško manišino, s čimer so si napravili Nemčiio za sovražnico. Stoletie prei so bili Čehi tisti, ki so iznašli romantični kult »slovan-(Nadaljevanje na 3. strani)
TRST, ČETRTEK 23. JANUARJA 1969, GORICA
LET. XVIII.
EODGOVOR ODGOVOR
OST
OST
Od raznih strani dobiva naše uredništvo vprašanja bravcev, kako je zdaj z zadevo odpusta dr. Metke Kacinove, ki je bila odpuščena iz lekarne g. Vilelle na Opčinah zato, ker je govorila s kupci slovensko. Kot znano, pa ji je lastnik — ali upravnik lekarne, zadeva namreč ni razčiščena dasi g. Vilella baje nima nobenih študijskih naslovov, ki bi ga pooblaščali, da lahko samostojno vodi tako odgovorno podjetje, kot je lekarna — zapisal v delovno knjižico, da je bila odpuščena zato, »ker ni hotela sodelovati«, menda ker ni hotela sodelovati pri poniževanju slovenskih kupcev v omenjeni lekarni, s tem, da bi prezirala njihov jezik.
Prve dni in tudi še prve tedne po njenem krivičnem in nezaslišanem odpustu je prišlo med našo javnostjo do precej ostrih reakcij in protestov, ki so pokazali, da je naše ljudstvo neglede na vso ideološko in politično razcepljenost popolnoma enotno, kadar gre za obrambo naših narodnih pravic in našega narodnega dostojanstva. Toda zadnji čas se je zadeva dozdevno na zunaj polegla, tako da pri nekaterih celo vzbuja vtis, ka kor da je vsa protestna akcija zaspala. Na to so tisti, ki so storili krivico dr. Metki Kacinovi in barbarsko užalili njo in vse naše ljudstvo ter naš jezik, očitno tudi računali. Menili so, da se bo začetni vihar počasi polegel in da bo končno ostalo vse tako, kakor so hoteli oni.
Pozanimali smo se na pristojnih mestih in zvedeli, da stvari v resnici niso zaspale, ampak da teče pravna in politična akcija, ki naj popravi kri vico, storjeno dr. Kacinovi, naprej. Hkrati pa tud akcija proti tistim, ki so ji storili krivico. Ne dvomimo, da bo končno pravici zadoščeno, saj drugače ne more biti v pravni državi, kakor hoče biti Italija, če zakoni še nekaj veljajo. In v primeru odpusta Metke Kacinove je bil očitno kršen zakon »giusta causa«, ki zahteva, da mora delodajalec jasno navesti v delavčevi delavski knjižici upravičen vzrok odpusta.
Toda zadeva ima še drugo plat. Zadoščenje mora dobiti tudi slovenska javnost na Tržaškem in vsa slovenska manjšina v'Italiji, ki je bila žaljena s poniževanjem slovenskega jezika v lekarni g. Vilelle in s krivičnim odpustom dr. Kacinove. Ni nam težko razumeti, da je šlo v primeru g Vilelle n občinskega zdravnika dr. Russa,' ki' sta skupno »obdelovala« dr. Kacinovo, da bi zataiila svoj ezik in se izneverila sama sebi in svoji vzgoji, za dva neodgovorna človeka, ki morda ne bereta po-itičnih novic v časnikih in nista najbrž še nikoli nič brala ali slišala o načelih, ki naj bi urejala sožitje med narodi v novi Evropi, in o ustavnih amstvih ter italijansko-jugoslovanskih sporazumih, ki določajo varstvo slovenske manjšine v Italiji kot tudi italijanske manjšine v Jugoslaviji. Možno e pač, da se kljub vsemu — pa naj zveni to še tako neverjetno — najdejo še tudi taki ljudje. Njuna neodgovornost — ali nevednost v teh za-
devah — je njun alibi. Težko pa nam je razumeti pasivnost oblasti in italijanskih demokratičnih političnih institucij in strank ter sindikatov v ■ našem mestu, v naši pokrajini in v naši deželi spričo tega dogodka, ki ne pomeni le grobo žalitev manjšinske narodnosti in je kot tako divjaško dajanje, ampak pomeni tudi grobo kršitev- demokratičnih načel na splošno in atentat na pravice delojemalcev in na demokratične svoboščine, ki jih brani ustava italijanske republike v mnogih svojih členih, kjer govori o demokratičnih svoboščinah/ o zaščiti državljana pred diskriminacijami
Ce že ne zaradi žalitve Slovencev, pa vsaj'zaradi krivice nad delojemalko, ,kot je bila dr. Kacinova, in zaradi žalitve ustave Ln. demokratičnih načel, na katerih temelji italijanska republika,' bi bile italijanske državne in druge oblasti v‘naši dežali, prav tako pa tudi sindikati in italijanske demokratične stranke/posebno tiste, ki se postavljajo za varuhinje ustave, dolžni, da ostro obsodijo dejanje, ki sta ga zagrešila g. Vilella Ln dr. Russo. S tem bi zlasti stranke potrdile -svoj značaj varuhov demokracije, ustavnosti in zakonov, hkrati pa bi tudi dale važan doprinos k nadaljnjemu mirnemu sožitju večinske .in .manjšinske narodnosti v naši deželi, kar je dalo v zadnjih letih že svoje sadove. Tu imamo v mislih predvsem krščansko-demokratsko in socialistično stranko o-ziroma njuni vodstvi v našem mestu in v naši dežali, ki sta pa doslej molčali in s tem nehote dajali še potuho krivici, ki se je zgodila. Isto seveda velja za oblasti in za uradne institucije (npr. farmacevtska zbornica), ki so menda še celo-'iskale dlako v jajcu, da bi prikazale dr. Kacinovo kot tisto, ki je nekaj »prekršila«, namesto da bi položile prst -- da ne rečemo kaj težjega — na tiste, ki so ji dejansko prizadeli krivico.
Imamo vtis, da je Spravila ta zadeva na dan nekaj gnilega in nekaj neiskrenega pri tistih, ki bi morali varovati zakonitost in. demokracijo v naši deželi, in da se je hkrati pokazalo, da je kliub mnogim lepim frazam s pravicami' slovenske manjšine pri nas bolj slabo in da je vsa zgradba naših manjšinskih pravic na precej trhlih temeljih, kljub ustavi, kljub sporazumom, in kljub zakonom. To se je ravno v zadnjem času pokazalo tudi v zadevi šolskega patronata repentabor-ske občine. Dobro je vsaj, da se je to pokazalo, da se naša manjšina ne bo še dalje vdajala škod-iivim iluzijam in se uspavala ob zvenečih frazah, n to bo gotovo vzela na znanje tudi Slovenska skupnost ter sprožila akcijo, ki naj razčisti politični položaj v tej zvezi, kajti noben Slovenec ne more smatrati tega, kar se je zgodilo na Opčinah, za malenkostno zadevo, kajti danes ali jutri lahko marsikoga od nas doleti tisto, kar je doletelo Metko Kacinovo, če bosta ostala ta samovolja ,in ta kršitev ustave in zakonov nekaznovana. V tem ne bomo popustili in za našo javnost ta zadeva še davno ni končana.	Uredništvo
BADiO TRST A
♦ NEDELJA, 26. januarja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja. 8.00 Sv. maša; 9.50 Clementi: Sonatina št. 1;
10.00 Slatkinov orkester; 10.15 Poslušali boste;
10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Marodič »Kapitan Ivo Nageljček«. Tretji del; 11.50 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čaš. 12.30 Za vsakogar nekaj; 12.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 »Kdor več zna, manj zna«. Komedija v 3. dej.; 16.20 Koncert pianista Badura Skoda; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Tavčar: »Mario Luzi«; 18.40 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.30 Pod farnim zvonom župne cerkve v DoLini; 21.00 Semenj plošč;
22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 27. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole; 12.00 Kitarist Povvel; 12.10 Pomenek s poslušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pac-chiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce;
18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »A. Illersberg«; 19.10 Odvetnik za vsakogar;
19.20 Priljubljene melodije; 20.00 športna tribuna;
20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Kulturni odmevi; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti; Pia-niit Jakob Jež; 22.20 Zabavna glasba.
♦ ITOREK, 28. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Getz; 12.00 Pod farnim zvonom	župne cerkve v	Dolini;	12.30
Za vsakogar nekaj;	13.30	Glasba po	željah;	17.00
Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncert; 18130 Jelly Roli Morton in njegovi »Red Hot Pep-pers«; 19.10 Bambič: Ivan Čargo; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 19.45 Mešani zbor iz Boljunca; 20.00 Šport; 20.35 »Knez Igor«, opera.
■ I*
♦ SREDA, 29. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11:40 Radio za I. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Na orglice igra Gern; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Zal vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Bo-schettijev trio; 17.20 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za	I. stopnjo	osnovnih	šol;
18i50 Ljudske pesmi;	19.10	Higiena in	zdravje;	19.15
Prijetne melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert;
V	odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico; 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 30. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35	Slovenske	pesmi;	11.50	Trobentač Al Hirt;
12.00	Beseda in	glasba;	12.30	Za vsakogar nekaj
13.30	Glasba po	željah;	17.00	»Musiči del Friuli«;
17.20 Za mlade poslušavce; Razkuštrane pesmi; 18.15 Umetnost; 18.30 Sodobni ital. skladatelji; 18.50 Gregorjev orkester;	19.10 Pisani	balončki; 19.40 An-
sambel Borta Lesjaka; 20.00 Šport; 20.35 Danek: »Razgovor na večer pred procesom«. Radijska drama; 21.35 Moderni ritmi; 22.00 Komorne skladbe;
22.15 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 31. januarja, ob: 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za II. stopnjo osnovnih šol; 12.00 Na b^njo igra Morgan; 12.10 Blagoznanstvo za domača rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.55 Slovenščina za Slovence; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za II: stopnjo Osnovnih šol; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Frosini: Državljanska vzgoja; 19.25 Znane melodije; 19.45 »Beri, beri rožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.15 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 1. februarja, ob: 7.30 Jutranja glasba;
11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Kulturni odmevi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Straussovi valčki;
16.45 Nievo »Izpovej osemdesetletnika«; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce; 18.15 Umetnost, 18.30 Slovenski vokalni oktet; 18.45 Igra Blackov orkester; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.50 Artač »iPepče se ženi«. Radijska igra; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« -Trst
KD si išče
Novi politični tajnik Krščanske demokracije je postal poslanec Flaminio Piccoli, ki je po poklicu časnikar in je doma s Tridentinskega. Za državnega poslanca je bil prvič izvoljen leta 1958. V stranki je že dolgo zavzemal odgovorna mesta, od leta 1964 pa je bil strankin podtajnik. Skupno s sedanjim ministrskim predsednikom Ru-morjem in ministrom Colombom je Piccoli sestavljal vodilno trojico tako imenovane dorotejske struje, ki je do zdaj imela v stranki večino. Prav na zadnjem zasedanju Vsedržavnega sveta Kršč. demokracije pa se je ta struja, kot vse kaže znatno ošibila. čeprav je bil med dorotejci, fanfanijevci in pristaši bivšega ministra Tavianija dosežen sporazum, po katerem bi vsi pripadniki teh struj morali pri glasovanju za novega strankinega tajnika oddati glas Piccoliju, sc je zgodilo, da je precejšnje število delegatov oddalo belo glasovnico. Piccoli je bil sicer vseeno izvoljen, a število belih glasovnic (87) je bilo večje od tistih, ki jih je prejel glavni kandidat (85).
Na splošno pa lahko rečemo, da je potek zasedanja potrdil, da pretresa najmočnejšo italijansko stranko huda kriza, ki najbrž nima primere v njeni zgodovini. Stranka še nikdar ni bila tako razcepljena, kot je danes, saj ima kar osem struj, poleg tega pa še marsikateri prvak hodi svoja pota.
Pri vsem tem je značilno, da nobena struja danes ne nasprotuje sodelovanju s socialisti na vladni ravni, medtem ko je bil še pred nekaj leti ta problem predmet o-strih polemik in sporov v sami stranki. Nihče tudi ne nasprotuje programu sedanje sredinsko-lepe vlade, ki ji predseduje Ru-mor. Med strujami se danes bije boj za novo večino v stranki. Levičarji, ki imajo, kot vse kaže, vedno več pristašev, se zavzemajc
Za pravico slovenščine i
Ljubljansko »Delo« je prineslo v sredo, 22. t. m., obširen članek z naslovom »Jugoslovanski jezik (i) in naša konzularna služba«. Podpisal ga jc A. Rupnik, ki se v članku, očitno na osnovi lastnih izkušenj in dokazov, pritožuje nad zapostavljenostjo slovenščine v jugoslovanskih konzularnih in diplomatskih predstavništvih v tujini, kjer je postala srbohrvaščina kar »jugoslovan-ščina« celo v ustih konzularnih uradnikov samih. Slovenski izseljenci in potniki, ki imajo opraviti na konzulatih, so prisiljeni občevati z osebjem v srbohrvaščini, ki je mnogi niti ne znajo.
»Kje iskati splošne rešitve za uresničenje že zdavnaj sprejetih načel o enakopravnosti jezikov?«, je rečeno v članku. »Očitno pri nas v Sloveniji vlada v tem pogledu iluzija, da je temu kriva samo ali v glavnem neustrezna kadrovska zasedba v zvezni administraciji. Prav tako se večina slovenskih akcij usmerja v borbo za kadrovsko pro-•porcionalnost v naši konzularni službi. Da, to je že pravilno, brez Slovenca bo zares nemogoče občevati s slovenskimi rojaki zunaj v slovenščini. Toda pri tem ne bi smeli pozabiti, da Slovenec, pa četudi je na •najvišjem položaju v konzulatu ali veleposlaništvu, ne more spremeniti sistema, ki vlada v celotni službi. Ta sistem smo >pa videli:
nov obraz
za sestavo tašknega strankinega vodstva, ki bi bilo bolj dovzetno za probleme širokih ljudskih množic. Zelo oster proti sedanji večini je na zadnjem zasedanju vsedržavnega sveta bil bivši ministrski predsednik Moro, ki je v bistvu podprl stališča levih struj. Njegova struja je torej prešla v opozicijo proti dorotejcem in marsikdo že danes namiguje, da je Moro resen kandidat za bodočega glavnega političnega tajnika, češ da bo na prihodnjem kongresu prišlo do sodelovanja med njim in levičarji.
Piccoli je torej prevzel najbolj odgovorno mesto v stranki v trenutku, ko se ta nahaja v prehodnem obdobju. Bližnji kongres bo moral dati KD novi obraz in novo vsebino njeni politični akciji, če hoče tudi v bodočnosti ostati glavna politična sila v državi.
—0—
NIXON V BELI HIŠI
V	ponedeljek je prevzel oblast v Beli hiši -publikanec Nixon in demokrat Johnson se je vrnil na svojo kmetijo v Texasu. Začelo se je novo razdobje za Združene države in morda tudi za svetovno politiko.
Ugibanja, kaj bo prineslo, bi bila brezplodna. Za Nixona govorita njegov realizem in dobro znanje o svetovnih problemih. Realizem pa je danes bolj na mestu kot bujne ideje in sanje, ki si ne morejo najti izhoda. Glavne Nixona skrb bo morala vsekakor veljati Evropi, ki jo stresajo novi krči, upajmo, da so to krči razvoja.
DR. STELE ODLIKOVAN
Dunajska univerza je razpisala pred časom sedem Herderjevih nagrad za znanstveno delo. Dve izmed teh je podelila dvema jugoslovanskima znanstvenikoma. Eno je dobil ljubljanski umetnostni zgodovinar dr. France Stele, drugo pa dramaturg profesor Matkovič iz Zagreba.
jugoslovanskih konzulatih
vse, kar je pisanega, je v »jugoslovanščini«. Slovenski funkcionar ali uradnik v jugoslovanskem predstavništvu zunaj lahko stanje samo začasno (dokler je tam) ublaži, lahko korespondira in sprejema stranke (če je slučajno to njegov resor) v slovenščini. Toda od napisa pod državnim grbom do zadnjega formularja bo ostalo vse po starem.
Rešitve je treba torej iskati doma, v Beogradu — nadaljuje članek. »Bolj točno: v naših zakonodajnih organih. Očitno se stanje ne bo bistveno spremenilo vse dotlej, dokler posamezni organi zvezne uprave ne bodo z zakonom na to prisiljeni...«
»Delo« jc objavilo tudi nekaj pisem brav-cev, ki se (pritožujejo, da so sestavljeni letošnji formularji za prijavo davkov samo v srbohrvaščini, in grozijo, da na takih formularjih ne bodo prijavili svojih davčnih dohodkov.
TEDENSKI KOLEDARČEK
26. januarja, nedelja: Polikarp, Pavla
27. januarja, ponedeljek: Janez Zlat., Angela
28. januarja, torek: Valerija, Leonida,
29. januarja, sreda: Franc Sal., Radomir
30. januarja, četrtek: Martina, Ksaver
31. januarja, petek: Julijo, Janez B.
1. februarja, sobota: Ignacij, Igor
Spremembe na Kitajskem?
Na Kitajskem se tiho, a vztrajno pripravljajo neke spremembe v notranji in zunanji politiki. K 'temu mnenju se nagibajo zahodni opazovavci spričo priprave za kongres kitajske komunistične stranke, ki naj bi bil sklican letos; to bi bil deveti kongres od ustanovitve stranke pred 48 leti. Kongres bi moral biti po strankinih pravilih vsakih pet let; od zadnjega jih je pa minilo že 13. Eden izmed razlogov za to je nesoglasje vodstva kitajske komunistične stranke, drugi pa v »kulturni revoluciji«, ki je bila praktični izraz in posledica raznih struj v vodstvu.
Na deveti plenarni seji centralnega odbora komunistične stranke, ki je bila v oktobru lanskega leta, so že sprejeli sklep, da se skliče kongres ali občni zbor stranke. Odločitev kaže, da so prišle do veljave struje, ki kažejo širše vodstvo na oblasti stranke in ne več samo eno skupino, ki trinajst
ŠTEVILO ŠOLARJEV V ITALIJI
število šolarjev in dijakov v Italiji se je Pomnožilo v zadnjih desetih letih za 64 odstotkov. To povečanje pa ne velja za vse vrste šol. Od šolskega leta 1958/59 dalje je ostalo število šolarjev na osnovnih šolah Približno enako, in sicer okrog 4 milijone 'n 676 tisoč vpisanih pred desetimi leti in 4.646.000 vpisanih v tem šolskem letu. Vzrok le še vedno majhno število rojstev.
Na višjih srednjih šolah je vpisanih 6 ln Pol milijona učencev. Tu pa vpliva pred-vsem šolska obveznost do 14. leta.
Največji je pa dotok v višje srednje šo-e- Od 662.000 dijakov pred desetimi leti je Poskočilo število na 1.397.000. Največ jih ^biskuje srednje tehnične šole; teh dijakov Je 607,000 ali 43 odstotkov. Na učiteljiščih jih je 248.000 ali 18 odstotkov; na klasičnih 'icejih 195.000 ali 14 odstotkov, na znanstvenih pa 158.000 ali 11 odstotkov. 189.000 ali odstotkov dijakov imajo pa srednje šole slrokovne smeri.
let ni hotela sklicati nobenega občnega zbora. Na že omenjenem plenumu je imel Mao-tse pomemben govor, ki je bil precej »odprt« in je predlagal ureditev položaja in tudi razne osebne spremembe na vodilnih mestih. Vse to so znaki o novih smereh v kitajski notranji politiki.
Za spremembe, ki so možne v zunanji politiki Kitajske, se pa kažejo znaki že od konca novembra lanskega leta. Kitajski zunanji minister je namreč izjavil 26. novembra, da je Kitajska pripravljena obnoviti razgovore z ZDA, če se reši tudi vprašanje nacionalne kitajske republike na Formozi (Taivvanu). Od takrat se širijo glasovi, da je pekinška vlada pripravljena podpisati z Združenimi državami Amerike sporazum o koeksistenci obeh držav. Ta kitajski načrt pa ima seveda naperjeno svojo ost v sovjetski hrbet. Vprašanje je le, če bodo Združene države pripravljene žrtvovati kitajski nacionalistični režim na Formozi. Vendar se lahko sklepa, da bi bila komunistična Kitajska tudi brez tega pripravljena skleniti neki »modus vivendi« z Washingtonom, da bi zadala tako silovit udarec sovjetski politiki.
Nedvomno spadajo tudi mirovna pogajanja o Vietnamu, ki se začenjajo te dni v Parizu, v okvir te nove, na daleč razpredene kitajske strategije. Z mirom v Vietnamu bi bil namreč odstranjen glavni vzrok trenja med Kitajsko in Združenimi državami, te zadnje pa bi se lahko bolj posvetile problemom evropske obrambe, medtem ko bi tudi Kitajska lahko usmerila svojo pozornost od svojih južnih mej bolj na severne meje in na sovjetska ozemlja onkraj njih.
Ta razvoj, ki se sicer kaže še v neokliko neodločnih obrisih, ne obeta na daljši rok Sovjetski zvezi nič dobrega. S tem si je morda tudi razložiti hlastnost in nasilnost nove sovjetske politike v Evropi, da se namreč z zrušenjem Nemčije, z zasedbo Češkoslovaške in s pritegnitvijo arabskih držav v svoje območje reši grozečih »klešč«.
Prejeli smo:
PRETEŽKE TORBE ŠOLSKIH OTROK
i
Vedno, kadar vidim šolske otroke, ki gredo v šolo ali iz šole, se čudim njihovim velikim in Nabito polnim šolskim torbam. Nekateri nosijo knjige kar prevezane z jermenom; ker jih najbrž niso mogli spraviti v torbo. Tako morajo prenašati ne le preveč prostorne, ampak tudi preveč težke torbe, ki gotovo tehtajo včasih nad 5 kg ali še precej več. Ali je to pametno in humano? Nekatere knjige,ki jih prenašajo še majhni otroci, so prave debele učenjaške	bukve, razne	čitanke	in	drugo.
Otrokom, ki dan za dnem vlačijo to težo, navadno v desni roki, se lahko skrivi hrbtenica. In nič čudnega ni, če je v naših šolah toliko korektlvr ne telovadbe. Ali ni mogoče otrokom olajšati teh bremen? V drugih državah ni tako. Tam so šolske knjige drobnejše	in	tudi mi	smo imeli	mnogo
drobnejše knjige,	ko	smo hodili	v šolo	(in	manj),
človek nujno sklepa, da gre tu za neko razvado, ki se je hudo razpasla, da namreč sestavljavci učnih knjig ne vedo, kje je mera. Bojim se, da so plačani sestavljavci ne od kvalitete učbenika, ampak od tiskovne	pole, in	v tem	je	morda
skrivnost tako debelih učbenikov v Italiji.
V	nekaterih državah, kjer so učne knjige sicer samo normalno debele, so uvedli novost, da se dajo knjige razstavljati, tako da lahko vzame učenec v šolo samo tiste strani, ki jih potrebuje. To velja tudi za atlase. V šolo vzame le list, ki ga bo tisti dan potreboval. Tako so otrokom čimbolj olajšali šolske torbe. Menini, da bi ne bilo napak, če bi jih v Italiji posnemali, ali da bi vsaj učitelji upoštevali, da otroci niso težkoatleti.
ZLOČIN IN FANATIZEM
(Nadaljevanji s 1. strani) stva« in častili nasilje ruskega carizma nad drugimi narodi, tudi slovanskimi. In leta 1945 in 1948 so se navduševali za stalinistični »ruski«, »slovanski« mit in mu žrtvovali svojo demokracijo.
Danes češka mladina plačuje za vse to. Toda odplačevanje bo morda dolgo. Zarja svobode se zdi še daleč. Danes leži nad Češko globoka noč, ki jo razsvetljujejo le sa-mosežigi obupanih mladih ljudi.
VZHODNA MAŠA
V	nedeljo 26. januarja ob 16. uri bo v župni cerkvi na Opčinah vzhodna maša ali liturgija v bi-zantinsko-slovanskem obredu. Vsem, ki se je bodo mogli udeležiti, se priporoča, da si pri cerkvenih vratih oskrbijo slovenski prevod liturgije, da bq-do laže sodelovali. Pri maši, bo pel Ekumenski zbor pod vodstvom prof. Hareja.
SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI
Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisal MARIJAN BRECELJ ■ 2
. To dejstvo bi danes že težko razložil. Posku-, l.rn- Redka knjiga, ki je prišla iz Slovenije, iz 'vše Jugoslavije, je bila kakor — sosedova, ne — aša. O naših čustvih, o našem stremljenju, o na-1 boli, o našem boju, o naših upih, o našem rPljenju so govorili in pisali tudi drugi, morda 1 hlastnimi črkami in večkolonskimi naslovi, toda pj* a> primorska knjiga je govorila o vsem tem ve-
o	bolj razumevajočo govorico. Bili so tipi črk, 1 so govorili. Ko in če si dobil v roke tisk z znatnimi črkami Katoliške tiskarne v Gorici, Za-£ ružne tiskarne v Trstu ali katere druge izmed . ratnih slovenskih tiskarn, je bilo to veliko več, akor če bi drugod bral cele pole o Primorski. rke same so govorile, da je še v velikem mestu, S|"edi morja tujega življa utripajoče srce tiskar-e- ki s pomočjo črk pošilja v svet knjige, knji-?.®< v katerih so misli, ki vežejo, misli, ki tola-*'io, misli, ki prerokujejo bodočnost... In kadar ,e crke niso mogle, niso smele sestaviti slovenske esede, kadar so morale pisati Sodalizio San Er-!?acora, Unione Editoriale Goriziana, Libreria in 'Pografia Cattolica, Tipografia Consorziale in celči nmsko štetje nove ere, in ko so se celo zbale
»mrtvih, ki se vračajo«, in so jih, da bi bili drugi bolj mirni spravile v »morti ritornano«, kadar so »nad Carso plavali beli oblaki«, tudi takrat je črka domače pela, saj je bil6, kakor bi bila plat zvona... In črke so govorile velikokrat tudi drugače. Poleg svojega osnovnega pomena so imele v sebi še drug pomen, bili so simboli. Na Goriškem smo imeli založbo Sigmo. Ta beseda pomeni sicer grško črko »s«, pomeni pa tudi začetnico vsega, kar je »slovensko«. In Primorci so za ta pomen dobro vedeli.
. Taka je bila torej slovenska beseda v primorski knjigi. Takrat bi je, in je ni, nobena druga mogla nadomestiti. Danes je to povsem drugače, danes bodo tudi ti moji stavki precej romantično zveneli. Naj! 'Kakor zahvalna pesem naj zveni za vse tisto nenadomestljivo, za vse tisto lepo, nepopisno lepoto, ki jo je znala pričarati rodna govorica, nagjsana v primorski knjigi od molitvenika in koledarja kot najpogosteje rabljenih knjig pa do leposlovne in strokovne in znanstvene knjige, in kjer in kadar ni bilo Kolačkov in Prvih kore-kov, takrat smo si prvo učenost nabirali iz koledarjev, iz pratik. Zlogovali smo črke svetnikov in
mesecev in se vadili v mastno tiskanih naslovih, zakaj koledar je bil s svojo pisano biro črk,-njihovih tipov in velikosti, prava, resnična čitanka. Pa ne le grafično, »udi vsebinsko je bil to, saj šo se sestavki vrstili zdaj v pr6zi zdaj v poeziji, reki, ljudska modrost, šale in za vsakogar nekaj, lešniki in oglasi — vse to je , biI pester živ mozaik, da pestrejši bi ne mogel biti...
Naj bi hoteli izhajanje koledarjev tak6 ali drugače časovno deliti, se nam neprestano vsiljujejo večji ali manjši mejniki, ki so nastali kot posledica političnih premikov v posameznih dobah. Po njih bi lahko vseh teh 115 let,-kolikor jih je -preteklo od izida prvega primorskega koledarja, razdelili na 3 dobe: prva obsega čas od izida prvega tovrstnega tiska do 1916, druga od 1916 do 1945, tretja čas od 1945 do danes.
Prvi dobi je poleg nekaterih redkih posamičnih izdaj dala pečat izdajateljska dejavnost Andreja Gabrščka, ki si je od zadnjega desetletja prejšnjega stoletja pa do prve ivetovne vojne na široko odprla pot na primorsko podeželje, posebno med vaško in trško inteligenco (učiteljstvo, duhovščino, uradništvo, trgovstvo). Bila sta to predvsem njegova oba Kažipota (kasneje Ročna kažipota). Na drugem mestu je treba omeniti Primožičev© oziroma Seberjeve Ročne zapisnike za slovenske učiteljstvo. Tudi n [im je bilo sojeno precej dolgo življenje, pa čeprav niso izhajali v posebno visoki nakladi, kar je razvidno iz nekaterih uvodnikov.
(dalje)
«/ 'T/ižuihlietjii
ZAKAJ NE TUDI SAMI?
Naš prijatelj in sodelavec L. K., ki se poklicno bavi š turizmom, nam je poslal naslednji prispevek! ki ga 'prav ržtdi Objavljamo (Ured.)
Marsikdo ježe večkrat pisal o ekonomskih problemih, ki pobliže zanimajo slovensko skupnost v Italiji, in o sredstvih ter načinih, ki naj pripomorejo, da postane naša skupnost ekonomsko močnejša in s tem tudi bolj samostojna.
V	zadnjem času je dal v tej zvezi konkreten predlog pisatelj Boris Pahor, ko je v nekem svojem govoru v Nabrežini poudaril,*, da, bi. morali Slovenci misliti tudi na zgradrijo lastnih trgovinskih ali turističnih objektov, na primer hotelov, s čimer bi mladini nudili možnost zaposlitve, da bi ji ne
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu bo tudi letos priredilo svoj tradicionalni SLOVANSKI PLES v dobrodelne namene, ki bo v soboto 8. februarja 1969-v prostorih hotel »Excelsior«.
bilo treba oditi v tujino s trebuhom za kruhom. Enako misel je na občnem zboru SKGZ izrekel predsednik PD »Igo Gruden« iz Nabrežine Antek Terčon, ki je dejal, da bi zgradba večjih turističnih objektov v naši pokrajini, lahko bila protiutež pobudam, ki jih uresničujejo naši sosedje. Prav tiste dni je namreč mila objavljena vest, da je v načrtu gradnja dveh velikih motelov, od katerih bi prvi stal pri Bazovici in bi bil namenjen predvsem potnikom za Jugoslavijo, drugi pa bi nastaf ob novem vstopu na avtocesto Trst-Benctke pri Sesljanu ter bi bil namenjen tako potnikom za Jugoslavijo. kot tudi turistom, ki bi hoteli letovati na scsljanski obali. -
Resriična škoda bi bila, če bi takšni predlogi padli v prazno, zlasti če pomislimo, da nudijo obstoječi predpisi mnogo krepRih olajšav in krepko pomoč tistim, ki liameravajo graditi kak turistični objekt. Pri vseh teh pobudah imamo namreč naslednje pozitivne postavke:	.
1. državni prispevek, ki znaša 25 odst. celotnih stroškov. Če so ti predvideni na pr. na 100 milijonov (za nakup gradbenega zemljišča, zgradnjo objekta in opremo), bo prispevek znašal 25 milijonov.
2. amortizacija takšnega kapitala je predvidena na 6 ali 7 let; v najslabšem primeru na 10 let;
3. investicija v nepremičnine je najbolj gotova, saj imaš takoj kapital, ki ti ga vsakdo oceni po njegovi resnični vrednosti.
Za uspešno poslovanje takega turističnega objekta pa so danes nujno potrebni določeni rekviziti. Poleg večjega števila sob s kopalnico mora takšen objekt imeti primerno restavracijo, posebno dvorano za družabna srečanja, po možnosti nočni bar in še kak prostor za športno udejstvovanje (n. pr. prostor za keglanje ali ping-pong, igrišče za tenis ali odprt kopalni bazen).
Takšen turistični objekt bi bil vsestransko važen za našo manjšino. Poleg dejstva da bi nudil zaposlitev od 15 do 20 ljudem z določenim strokovnim znanjem, bi se v njem lahko izkazala slovenska kuhinja s tipičnimi slovenskimi proizvodi, ki so danes premalo znani in cenjeni; tu bi lahko gostovali domači ansambli, pevci, razni orkestri itd. Gre torej za pobudo, ki zasluži največjo pozornost pri tistih, ki se zanimajo za usodo naše narodnostne skupnosti. Uresničitev takšne pobude bi v naših ljudeh vzbudila novo zavest in bila krepak pripomoček v prizadevanjih za narodni obstanek.
-u~	L. K.
SKUPNO ROMANJE 1969
Skupna romanja tržaških in goriških Sloven cev se vrste že devetnajst let.
I Letos smo namenjeni na Montserrat, to se pravi
i	v Španijo. Hočemo vas seznaniti z glavnimi točkami programa; podrobnosti boste našli v letakih ki jih vsakikrat tiskamo za točnejšo obrazložitev potnega načrta.
Prispevek za posameznega udeleženca je 56.000 lir. Pri prijavi je treba plačati vpisnino 3.000 lir,
53.000	lir pa najkasneje do 31. maja --0-
Tržaški župan Spaccini je v sredo obiskal v Ljubljani predsednika IS Slovenije Staneta Kavčiča in in ljubljanskega župana Košaka.
»BOŽJI MEJNIKI« NA OPČINAH
V	nedeljo popoldne je gostovala v Finž-garjevem domu na Opčinah igralska skupina Slovenskega odra z ljudsko igro »Božji mejniki«, prirejeno po Pregljevi povesti iz Istre z istim naslovom. Nabrala se je polna dvorana Opencev, ki so z užitkom sledili dobri igri pridnih igravcev in igravk. Igrali so Miro Opelt, Stana Kopitar - Oficija, Pavel Bajc, Boris Pangerc, Ivo Sosič, Sergij Kocjančič Marija Mislej, Marija štrekelj, Ivan Makuc, Franko Žerjav in Franko Vol-pi. Povest je dramatiziral in igro zrežiral Jože Peterlin.
Obilna udeležba je pokazala, da si naši Openci želijo dramskih predstav. Vendar pa bi prihodnjič radi videli tudi kaj bolj veselega, zlasti za predpustni čas. Hvaležni bi bili igravcem Slovenskega odra, če bi jih razveselili s kakšno dobro veseloigro.
PREDAVANJE O ČEŠKOSLOVAŠKI
Ob zaključku »Tedna edinosti« prireja Društvo slovenskih izobražencev v povezavi z Ekumenskim centrom v Trstu predavanje z naslovom: Položaj vzhodnih katoličanov na Češkosto\aškem po lanskih dogodkih v državi.
Predaval bo izvedenec za vzhodna vprašanja, dr. Mihael Lacko, profesor na Vzhodnem institutu v Rimu, po rodu Slovak.
Predavanje bo v soboto 25. januarja ob 19. uri v ulici Donizetti 3, ko ima svoj redni sobotni večer Slovenski kulturni klub.
i}enoSliu tflovGniit*
Openci pri županu
Ob koncu prejšnjega tedna so se zglasili pri tržaškem županu predstavniki Opencev v zvezi (. dogodki v openski lekarni in z izjavami občinskega zdravnika dr. RusSa. Odposlanstvo so spremili k županu občinski odbornik'Hreščak in svetovavca Dolhar ter Wilhelnj. Izročili; so pismeno zahtevo, v kateri^ terja 1100 podpisanih Opencev (mnogi drugi še niti niso imeli priložnosti za podpis'); naj se zdravnik Russo nadomesti zargdi svojih šovinističnih izjav z drugim občinskim- zdravnikom, »ki naj bo ne samo strpen v-odnosu do prebivalstva, ne glede na narodnost, temveč, ki bo tudi brezpogojno obvladal oba tukaj govoreča jezika.«
Župan-je obljubil, da bo temeljito proučil obe zadevi, odpust lekarnarke Kacinove in Rusšove Izjave, ki podpihujejo mrž-
njo med obema narodnostima. Nato bo župan sprejel potrebne ukrepe. Na koncu je še poudaril, da želi občinska uprava dobro sožitje med Italijani in Slovenci m da podobni dogodki ne bi več vznemirjali mirnega vzdušja med njimi.
ZAHVALA
Ob znanih dogodkih na Opčinah sem prejela od mnogih strani izraze solidarnosti. Rada bi se toplo zahvalila vsem, ki so mi pisali ali pa so ustno potrdili pravilnost mojega ravnanja.
. Posebna zahvala naj gre vsem openskim Slovencem/zlasti pa tukajšnjim prosvetnim, političnim, športnim ih drugim organizaciajm.
Opčine, 12'. januarja 1969.
Metka Kacin
Klodič
CERKVENI KONCERT
Kulturno življenje po naših krajih se je zadnje mesece le nekoliko razgibalo.
V	nedeljo smo imeli lep in umetniško podan cerkveni koncert v župni cerkvi v Lesah pri Klo-diču. Nastopilo je 90 pevcev tržaških cerkvenih zborov pod vodstvom profesorja Mamola; na harmoniju jih je spremljal dr. -Harej iz Trsta. Tržaške goste, samo Slovence, je pozdravil domači župnik. Za njim pa je govoril dr. Janežič, ki je v prvi vrsti pozdravil domačine in sosede, ki so cerkev popolnoma napolnili. Nato je z besedo povezoval pesmi, ki jih je župnik Lavrenčič prevajal tudi v italijanščino.
Mogočni zbor je zapel enajst pesmi domačih skladateljev Vrabca, Merkuja, Hareja, Vodopivca ter sedem drugih; po večini z božičnim besedilom. Slovenska nabožna pesem je v dovršenem podajanju globoko vplivala na poslušavce, ki se niso mogli dovolj zahvaliti našim Tržačanom za tako izrecbn kulturni užitek.
Pcdbonesec
LJUBEZEN DO RAJNIH
Stara resnica je, da se nahajajo še mnoga pokopališča po slovensko-beneških farah v zelo neurejenem in žalostnem stanju. Farani že skrbijo za grobove svojih rajnih, toda kapelice in zidovi se že več let marsikje rušijo ali pa jih sploh že ni več, posebno kjer nosijo skrb zanje občinske uprave.
Zadnje čase so pa le začeli tu pa tam tudi s popravili pokopališč. V podboneški občini so sklenili, da bodo uredili pokopališča v Mersinu, Arbeču in Roncu. Dela bodo stala okrog 17 milijonov lir. Dve tretjini bo plačala deželna uprava.
Pri tej priložnosti moramo izraziti tudi popolnoma človečansko in krščansko zahtevo, da bi smeli na grobove, kjer kdo želi, postavljati tudi napise v. domačem jeziku, da ne bo prav v srcu Evrope veljalo, da »naši niso več niti grobovi...«
Jz (j&iihlte
NOVI AVTOBUSI
UPRAVIČENE PRITOŽBE
Prejšnji teden so se oglasili na goriški prefekturi zastopniki neposrednih kmeto vavcev, ki so izrazili mnoge upravičene pritožbe svojih članov. Med temi so tudi pritožbe kmečkih posestnikov s Podturna in Štandreža, ki so v zadnjih tednih imeli nad en milijon lir škode zaradi kraje cve-Lač po njihovih njivah. Seveda, tatovi zelenjave, ki je je v zimskem času bolj malo, •majo lahko delo, ker sta nastavljena za ves goriški mestni okraj samo dva poijska čuvaja. Kako naj ta dva pazita na njive in polje od solkanske meje do štandreža?
Kmečki posestniki se pritožujejo tudi zaradi bodočih razlastitev za avtomobilsko cesto Villesse - Gorica. Porabili bodo zanjo precej plodnega zemljišča goriške kotline, ure za pravično in hitro odškodnino. Lastnikom zemljišč na letališču v Ronkah še od leta 1966 niso izplačali niti lire odškodnine. ^°je se, da se ne bi tudi v tem primeru podobno zgodilo.
Kmetijskemu razvoju so na poti tudi vojaške služnosti. V zadnjem času so mo-raIi na primer v Šlovrencu pri Mossi izriti pet tisoč novo vsajenih trtnih mladik.
Podprefekt je obljubil zemljiškim predstavnikom vso pomoč, toda do oprijemljivih zaključkov ni prišlo.
Rezija
ZMRZAL
. Prejšnji teden je zajel vse naše doline čredno hUt[ mraz. Marsikje so počile tudi ocovodne cevi. Najhujše okvare so se po-Mvile v Osojanih. Voda je tako drla iz raz-P° anih cevi, da je poplavila učilnice v o-oskem vrtcu in v osnovni šoli. Za nekaj časa je pouk v šoli nemogoč. Voda je povračila precej škode; ocenili so jo na en m>lijon lir.
Občinske in šolske oblasti so našle za-
casno rešitev tako, da se bo pouk nadalje-
‘ v nekaterih sobah prostornega župnišča.
a rešitev je pa seveda le začasna. Ljudje se
c’ boje, da bo mraz povzročil še nadaljnjo škodo.
Pojda
boljšo vinsko proizvodnjo
Kmetijski strokovnjaki pa tudi kmečki Posestniki sami po vaseh beneško-sloven-skih goric si že nekaj časa prizadevajo, ka-
0	bi izboljšali gospodarsko stanje, še pred °ti so se gospodarji okrog Fojde in Čedada Precej brigali za gojitev sviloprejk. Počasi Se je pa ta panoga izkazala za premalo donosno. Kmetijski obdelovavci so se zdaj bolj obrnili k vinogradništvu. Pokazali so tudi Precej volje za umno obdelovanje trte. ^anjka pa še, kot marsikje, praviino kle-htrstvo in priprava enotnih vin ter dovoljna 'eklama zanje.
Nedavno so sc zbrali na županstvu v Foj-vinogradniki na četrti sestanek. Razpravni so, kako bi se še izboljšala proizvodnja tako dobrih tukajšnjih vin in kako bi Inn pridobili tudi odjemavce. Vino v vzhod-n°furlanskih in slovenskih goricah naj bi dobilo enotno ime. V ta namen bi bilo tudi Potrebno ustanoviti zadružno klet, kar se Je vsem navzočim zdelo nujno.
Sovodnje
POTREBNE ZADEVE
Več ljudi, več vidi; to je že stara in ved-po veljavna prislovica. Zato naj bodo z razumevanjem sprejete tudi besede, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi bilo tudi za nekatere, na prvi pogled nevažne potrebe, Lire j eno.
Že marsikateri opazovalec je na primer omenil, da ne kaže prav skrbne zunanjosti naš cerkveni zvonik m deloma tudi ne cerkvena zunanjost. Prav bi bilo, da bi se ne odlašalo več s popravili, in ker nastaja vedno večja škoda in seveda, tudi stroški Dado vedno večji.
Omeniti moramo tudi tablo z napisom, ki kaže pot v Zagraj. Postavljena je na neprimernem mestu, predno prideš do občine. Zato se marsikateri avtomobilist upravičeno jezi, ko zavozi v stran.
Upravičeno se jeze tudi nekateri posest niki njiv in travnikov ob Soči, ki nanaša ob poplavah vsakovrstno šaro nanje. Last niki imajo potem ogromnega dela s čiščenjem in odnašanjem teh naplavin. Čudimo se še bolj nemarnežem, ki mečejo v Sočo vsakovrstne odpadke, ki ostanejo po popla-' vah na njihah. Oblast bi morala tudi v tem I pogledu na kak način nastopiti.
Zadnje čase sta bili postavljeni tudi dve tabli, ki kažeta pot na Peč. Vsem je znano, da živijo tod že od davnih časov Slovenci. Ali bi torej ne bilo umestno postaviti dvojezične napise? Ali pa nobenih? Saj smo vendar v demokratični državi in deželi, k; priznava obstoj slovenske etnične skupine v teh krajih in jo tudi rabi, če ne drugače — vsaj pri volitvah. V sosedni državi stoje dvojezični kažipoti v vseh vaseh, kjer je le količkaj Italijanov. Naši občinski možje bi se morali tudi za to z vso vnemo postavili.
Seveda, največji problem je sedaj avtocesta, ki grozi, da bo razdelila vas na dva dela. Občinski svet je sicer odločno povzdignil svoj glas in je protestiral proti načrtu, ki bi ugonobil dosedanjo svojskost Sovodenj. Pa, ali bi ne bilo več uspeha, če bi že pred časom glasno in jasno protestirali?
Nanizali smo nekaj vprašanj, ki tarejo našo vas. Vzroki teh in podobnih težav tičijo tudi v ljudeh današnjega časa samih. Vsi smo preveč lagodni in gledamo v prvi prsti na osebne koristi. Skupni blagor marsikoga že ne briga več. Dokler pa se ne bodo pojavili požrtvovalni in idealno nesebični ljudje na odločilnih mestih, ne bomo videli izboljšanja ne v gospodarskem, pa tudi ne v kulturnem življenju.
Na koncu še nekaj, kar je zbudilo ne voljo občanov. Dne 9. januarja je več staršev peljalo svoje otroke v zdravniško am bulanto v občinskem domu, da bi jih cepili proti otroški paralizi. Cepljenje je obvezno. Ko so prišli tja, jim je občinski u službenec povedal, da je zdravnik bolan in da naj se vrnejo, ko bodo prejeli ponovno pismeno vabilo. Starši zgubljajo na ta način dragocen čas. Ali bi ne mogla občinska I uprava v takem slučaju poskrbeti za drugega zdravnika?	Opazovalec
Goriška mestna uprava je končno po dolgih križpotih zamenjala stare »škatle« z novimi mestnimi avtobusi. V sredo so jih na Travniku pokazali meščanom in jih z majhno slovesnostjo blago-! siovili.
Novih avtobusov je deset in stane vsak približno 15 milijonov lir. Vsi bodo začeli voziti na rednih mestnih progah že ta teden. S februarjem bo občina dodala še dva voza, prenovljena iz prejšnjih, ki bosta vozila na izrednih progah.
Avtobusi imajo lepo obliko in samodelno pripravo za izdajanje listkov. Dokler se občinstvo ne bo privadilo na ta avtomat, bodo pri njih še stali sprevodniki.
Pri novih vozilih pa so meščani že našli hibo, in sicer to, da so stopnice pri vhodu nekoliko previsoke, zlasti za starejše ljudi.
Potrebna pa je tudi ureditev novih prog. Odbornik za mestni promet, Rovis, ima že pripravljen predlog za redno in pogosto progo z Oslavja mimo Rdeča hiše do pokrajinske bolnišnice. Ta proga, ki je bila delno že pred časom v teku, bo izredno koristila spodnji briški okolici. Upamo, da bo tudi kmalu stekla.
Predlagal bo tudi spremembo proge št. 1, ki bo šla iz Štandreža mimo industrijske cone in nato spet v Standrež ter po dosedanji smeri k severni postaji. Na tej progi bo teklo šest namesto pet dosedanjih avtobusov.
Od letos dalje ima torej občina že štiri mestna podjetja za javno službo: plinarno, elektrarno, vodovod in avtobusni mestni promet.
GLEDALIŠKO GOSTOVANJE
V	nedeljo, 26. januarja, popoldne ob 16. uri bo gostovalo v Katoliškem domu gledališče iz Nove oGrice. Na sporedu ima uprizoritev Goldonijeve komedije »Tast po sili« v režiji Jožeta Babiča.
Sosedno gledališče je igralo že v mnogih naših krajih, tudi v Beneški Sloveniji. V načrtu ima letos okrog 150 predstav. Od teh jih bo dobršen del uprizorilo tudi v naših krajih in v Beneški Sloveniji.
Gledališče si je pod Babičevim umetniškim vodstvom priborilo že visoko umetniško raven. K njegovim zaslugam je treba prišteti tudi to, da širi svojo kulturno dejavnost tudi preko meje.
PETKOVI VEČERI
Nekaj časa je klub »Simon Gregorčič« prekinil svoje kulturne večere deloma tudi zaradi drugih predavanj v istih prostorih.
V petek, 24. januarja, se pa bo vrsta predavanj nadaljevala. Ob 20.30 uri bo govoril dr. Peter San-zin o »Pravnih aspektih zakonske nezvestobe«. Raz prava ima pravni značaj in hoče pokazati na problem, ki je postal v Italiji zadnje čase zelo občuten.
ČESTITAMO
V ponedel jek je porodila gospa Lojzka Krist an-čič-Devetak, profesorica na slovonskem učiteljišču v Gorici, krepkega sinčka. Njej in njenemu možu dr. Devetaku, ki tudi poučuje na istem zavodu čestitajo vsi prijatelji in znanci z voščili, da bi sinko rastel zdrav in krepak!
-0-
V Ljubljani je izšla še ena iz serije tradicionalnih knjižic, katere so nekdaj izdajali duhovniki v Marijanišču na Opčinah in ki so se tako priljubile našim ljudem. Knjižica ima naslov »Edinost med brati«. Napisal jo je dr. Stanko Janežič.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Tavčarjeva farsa ,,Red mora biti
Devetega januarja jc bila v tržaškem Kultur- tivo dvema oblastnežema, tako da bi gledavec lahnem domu prvič letos krstna predstava. Krstna [ ko izbiral in sodil ter iskal pot iz zablod časa. Ta-predstava, kakor je v načrtu Slovenskega gledali-! ko bi imelo tako angažirano delo svoj pomen in šča, da uvrsti vsako leto domačo noviteto v repertoar, če je le to mogoče. Zopet so izbrali delo lastnega umetniškega vodje, Josipa Tavčarja, kakor žc kakih šest- ali večkrat v zadnjih desetih letih. Profesor Tavčar je imel tako priliko, da je sproti lahko svoja dela gledal na odru in jih presojal sam ter ob kritikah in pripombah gledaveev in recenzentov soočil svojo ustvarjalno moč z
misel.
Tavčar je pisal kftike s ceste, iz palač, takih in drugačnih, pisal je laž, ki jo oznanjajo ljudje, saj mislijo povsem drugače in delajo drugače, kot govore. V vsem tem je pisatelj zelo iskren, pesimist, marsikje ciničen, gotovo pa resnicoljuben. Ker je tako zelo prisluhnil času in ljudem, morda zveni njegova govorica malce vsakdanje. Pisatelj bi mo-mnenjem javnosti. Takega položaja nima vsak | gel delo nekoliko strniti in mu dati večjo, bolj dramski pisatelj in brez dvoma mu prav to dejstvo prečiščeno pesniško podobo.
Kot smo že rekli, je režija izluščila vse odtenke dramskega teksta in verno poudarila zunanjo sliko figur, ki ponazarjajo ukazano poslušnost ali ko	delo	pisa-	pa grobo ukazovalnost. Tudi streljanje, odvažanje
arjalo	okusu	mrtvih, spopadi, pa vse drugo je režiser Petan
lahko pomaga k zorenju.
Nočem s tem reči, da je ta položaj umetniške ga vodje privilegiran, saj ne razpolagamo z mno-
žico pisateljev. Gotovo tudi ne bi vsako delo pisa
telja iz republike Slovenije bolj odgovarjalo okusu ^ rnrivjn, spopadi, pa vse urugo je našega občinstva kot delo domačina. Vendar smo . izvedel z veliko obzirnostjo in s tankim posluhom, še vedno mnenja, da bi morali vsako novo in iz- j tako da so ostali vsi prizori na ravni resnih r-.po virno delo sprejeti le z nekim natečajem, pa če-. vedi, ko bi lahko zelo hitro zdrknili do neresnega prav bi bil morda rezultat isti, da bi bilo namreč odmeva. V kolikor se le preveč ponavljajo, je se-izbrano isto delo.	veda težko najti novih 'izvirnih rešitev.
Da se povrnemo h krstni predstavi sami. Kljub , Tudi prostor v tem visokem nebotičniku, kjer temu, da smo v zadnjih ietih videli skoro vsako se odigrava dejanje, je bil skladen s celotno zami-sezono (razen nekaj izjem) po eno novo Tavčar- sli jo dela in režije, saj mu je dal Niko Matul jevo dramo na odru, je vendar treba reči, da se pisano podobo, premakljive stene in mnogo teh-
avtor ne ponavlja. Seveda se lahko v tej ali oni j ničnih učinkov, osebi odraža ta ali ona poteza Tavčarjevega junaka, ki smo ga že srečali, lahko se pojavi ta ali ona avtorjeva misel, ki smo jo žc slišali, vendar jo tako v izbiri snovi, kakor v izvedbi vedno drugačen, vsaj v glavnem drugačen. Tu je vendar znak. da Tavčar išče vedno novih izrazov in da ga razjedajo vedno nova vprašanja.
Tokrat ponazarjajo nosivci dejanja svet ljudi, ki se prerivajo za oblast in ko so na oblasti, se oklepajo za vsako celo in z vsemi sredstvi. Ne trpe ugovorov, ne čustev, ne ljubezni. »Red mora biti«, zato, da jih ohranja na oblasti. In ko hoče zavladati nekdo brez »reda«, oziroma hoče vladati v neredu, s tem pokoplje svojo oblast, kajti sooblast-neži ne marajo takega vladanja.
Avtor pravi, da je sicer imenoval svoje delo farso, vendar gre v resnici za realni svet ki v njem živimo, čeprav se morda tega ne zavedamo. Zato tudi številni umori po pisateljevem mnenju niso karikature, ampak so le drastične upodobitve pravih umorov, ki jih »red« izvršuje z nekoliko drugačnimi sredstvi, da lahko še v naprej uspava družbo in hromi v njej vsakršno voljo do popolnejšega duhovnega življenja.
Tavčar je tedaj želel s svojimi junaki dokazati to svojo tezo. Trditvam je dal velik in zgoščen tekst in gledavec je moral čutiti iz vsega pisateljev namen. Z vsemi iznajdljivimi sredstvi je pred stavljal to pisateljevo misel režiser Žarko Petan
Težke igravske podobe so ustvarjali iglavci z veliko prizadevnostjo. Tako je bil Perun Staneta Starešiniča vseskozi enovit morda v prvem delu močnejši kot vdrugem, ker mu tudi pisatelj ni dal več prave važnosti. Svojevrstno podobo prof. Finka je ustvaril Jožko Lukeš; posebno začetni nastop je prepričljiv, ko se s svojo zadržano skromnostjo preriva v ospredje oblasti. Kasneje se je morda njegova zunanja podoba celo preveč spremenila, čeprav najbrže zahteva tako pisatelj kot režija od njega, da se v svoji oblastnosti razbohoti. Seveda pa tudi ni povsem jasno, zakaj mora biti prav sekaka karikatura nosivec duhovnega sveta in glasnik pisatelja v spopadu z gro-
prazne in vsakdanje, plitve ljudi. Hijacint Silvija Kobala je morda v delu manj izrazita ali pa zelo navadna podoba, tako da ni mogel igravec iz nje narediti kaj več, kot je pač njemu, oziroma njegovemu igravskemu izrazu najbolj odgovarjalo. Stane Raztresen je z njemu lastno resnostjo in prizadevnostjo izoblikoval vdani tip Kreta, ki si končno sam posadi čepico vladajočega polkovnika na glavo. Podobo važnega in odločujočega sluge z vsemi značilnostmi vdanosti in tragike take poslušnosti je zaigral Danilo Turk, ki je posebno s svojo pojavo povsem odgovarjal avtorjevi zamisli. Alojz Milič pa je v podobi Sivega gospoda in Krata z globino in barvitostjo svojega glasu vtisnil značilnost lastnega izraza. Miranda Caharija je v kratki vlogi žive prizadevno obarvala dogodek. Poleg teh so nastopili še: Livij Bogateč kot Mladenič, Dušan Jazbec kot Krut, Selma Micheluzzi kot Plesavka. Enio Reinhardt in Aleksander Pertot kot slugi, pa še Anton Kalc, Josip Šuštaršič in Ludvik Zajc kot gospodje. Zelo važno je bilo, da so tudi vsi ti igravei v režijski zamisli verno odigrali vsak svojo vlogo in prispevali k celotni predstavi vsak svoj del. Kostume je zamislila Alenka Bartlova, glasbo pa je napisal Aleksander Vodopivec.
Najnovejše dramsko delo Josipa Tavčarja je vzbudilo v naši javnosti mnogo zanimanja in bo še nekaj časa predmet razgovora o literarni kva litetnosti.	j	p
Kulturno no vi00
Organizacija slovenskih univerzitetnih študen tov je izstopila iz Zveze študentov Jugoslavije ter snuje lastno zvezo, ki bo povezovala študentovska društva različnih ideoloških značajev.
Kriza uredništva mariborske revije »Dialogi« je bila zdaj po dveh mesecih rešena. Uredništvo je bilo razširjeno in vanj je bil pritegnjen tudi koroški pesnik Erik Prunč, predsednik zveze koroških katoliških prosvetnih organizacij. Prunč je asistent dr. Matla na slavistični katedri graške univerze.
Bojan Štih, ravnatelj Drame SNG v Ljubljani, je prosil za razrešitev, »da bi s svojim odstopom omogočil lažje razreševanje problemov, ki so se nakopičili v tej kulturni ustanovi«.
Odstopil je tudi upravnik Slovenskega ljudske-
bostjo, čeprav se je tudi sam kasneje poslu«.	fl, sl" r	Judsk.c-
Težko vlogo Vesne je reševala Lidija Kozlovi-	nn ,,i-^n l t v ,;1 P J°
čeva. ki ii ie dala izraz miline in linhUni So 'sporoul ka' na og,asni deskl' Vzrok »Krn-
čeva, ki ji je dala izraz miline in ljubezni, to so pač igravska sredstva, s katerimi razpolaga ta igravka v lepi meri Zdi pa se, da jc hotei pisateli od Vesne več in še mnogo več telesne mesene vabljivosti in vsiljivosti, s katero lahko omreži te
Izšla je nova, 7.-9. številka revije »Nova pot«, ki jo izdaja Cirilmetodi jsko društvo katoliških duhovnikov SRS v Ljubljani. Revija prinaša aktualno in zanimivo vsebino.
11. številka revije flTeorija in praksa"
?.e \ ec krat smo imeli priložnost opozoriti na ( sto celo usodno vprašanje demokratične in huma-nenavadno dobro slovensko revijo »Teorija in I nističnj vizije socializma sploh.« praks;'.-, ki jo izdaja visoka šola za politične vedel Franre Vres i,-	c,,
saj je dal predstavi bleščečo,	iznajdljivo,	skoraj ! v Ljubljani in ki se odlikuje zlasti	po realističnem j jn *	-	1	anka	»Svetovna	javnost
.	Režiser	je	spoštljivo	tol-	obravnavanju slovenskih političnih	in socialnih	nn
problemov. Realistično pa osvetljuje v raznih anketah tudi kulturna in prosvetna vprašanja. Poleg tega je opaziti, da se sodelavci te	revije trudijo,
razkošno odrsko podobo, mačil besedilo in ga skušal na najbolj nazorni način postaviti pred gledavca. Zato se ni dotaknil okrajšav ali sprememb
Mislimo, da ni noben gledavec vzel številnih da bi odpravili površno, neslovensko d n vulgarno
umorov dobesedno. In da ni nihče mislil, da je zmožna poezija, ki jo recitira profesor etike in estetike spraviti koga v resnici do nezavesti. Vendar je gledavec Ie iskai nekje odgovor, zakaj mora biti pesnik predstavnik prav take, nenavadne poezije in sc mu je celo za trenutek zdelo, da bi še marsikdo omedlel, če bi mu kdo recitiral preveč in prepogosto samo slabe verze. V tej točki je morda rahla nedoslednost ali pa premalo jasna namera, ali pa preveč poudarjen recitativ igravca ki uhaja pravljični patos.
Morda je tudi nekoliko preveč ali pisateljsko ali pa morda samo režijsko poudarjen govor prof. Finka, ki stopi na mizo in razlaga pisateljev Čredo, ker se lik nekako zlomi in ni več tisto, kar je bil, če ni bila v njem morda tako zelo zatajevana sila, da ves čas ni prišla na dan.
Kakor se zdi zastavljena ekspozicija hitra, se pa morda le nekoliko predolgo ponavlja in bi morda bila učinkovitost dela večja, če bi bili dogodki nekoliko bolj strnjeni, morda nekateri re- J ducirani. V celoti bi rekli, da je prvi del ekspozi
aktivistično izražanje iz političnega izrazoslovja ter politični jezik spet približali normalni slovenski govorici, iztrebljajoč iz njega vse nabuhlo frazerstvo in pretiravanje.
Taka je tudi enajsta lanska številka »Teorije in prakse«. Uvodni članek je napisal Stane Kranjc pod značilnim naslovom »Partija in demokracija«, v katerem pravi med drugim: »(Dogodki v letošnjem letu so z vso ostrino znova oživili mnoga vprašnja demokracije in socializma, posebej še vpraaanja vloge in križpotij revolucionarne avantgarde v razmerah, ko je delavsi razred izbojeval
revolucijo. Odnos partija-demokracija postaja ta!. - ! vi,jo slovenska državnost. Anketa je os odločujoč odnos. Od njega je v dobršni meri od- odnos med republiko in občinami,
v.'sen demokratičen razvoj nasploh.« Očitno je, da misli Stane Kranjc med dogodki v letošnjem letu tudi tisto, kar se je dogajalo na Češkoslovaškem pred sovjetskim vdorom in kar se dogaja danes. To zveni tudi iz zaključnih besed njegovega članka, kjer pravi: »Razvoj demokratičnega socializma je v marsičem usodno povezan s spreminjanjem vloge vodeče idejno-politične sile. Njena lastna evo
avtentičnost javnega mnenja«, v katerem zastavlja važno vprašuje, če smo pravilno obveščeni o tem, kaj se dogaja v svetu, glede na vedno večjo koncentracijo in monopolizaci jo obveščevalnih sredstev in organizacij. To vprašanje si zastavlja
v zadnjem času marsikdo in odgovori so povečini negativni, saj na primer ni mogoče zvedeti prave resnice niti o najvažnejših dogodkih v svetu, kot so vojna v Vietnamu, vojna med Nigerijo in Bia-fro, položaj v arabskih državah in še marsikaj drugega.
Aktualna in zanimiva je obširna anketa o temi »Vloga slovenske republike«, pni kateri je sodelovalo večje število pravnih, gospodarskih in upravnih strokovnjakov. Anketa spada v okvir znanega teženja, da bi zadobila slovenska republika tako politično, gospodarsko in socialno vlogo, da bi resnično predstavljala vsaj nekaj tistega, čemur pra-
osvetlila tudi
cijsko zanimiv, da pa je drugi del tako po tekstu I lucija v resnično demokratično, a obenem učinko-kot režijsko premalo domiseln in premalo jasen j vito organizacijo z razvito potrebo in velikim po-in razvit. Tu bi se moglo dejanje razviti v alterna-1 sluhom za teoretično delo, je hkrati važno, pogo
Slavko Soršak piše o odnosu mladih do Zveze komunistov. Filip Lipovec o dvojnem pojmovanju ekonomske integracije, Julka Sever o religioznosti študentov filozofske fakultete, Janez Jerovšek o stavkah kot oblikah konflikta.
V tiskarni Graphis je v tisku pesniška zbirka Marjana Breclja pod naslovom »V času odmaknjena sidrišča«. Zbirko je založila revija Mladika, katere pesniški sodelavec je Brecelj.
5/oflo6»io
Ittiieff/£fc*o
•v
Se o Mansholtovem načrtu o kmetijstvu
V	zvezi z Mansholtovim narčlom o bodočem evropskem kmetijstvu, ki smt' ga posredovali našim bralcem v zadnji številki, bi radi osvetlili, preden se posebej dotaknemo vprašanj, ki zadevajo naše kmetijstvo, še nekaterih problemov splošne narave.
Preusmeriti evropsko kmetijstvo
Poplava mleka, surovega masla, nekaterih vrst sadja potiska sama od sebe v o spredje problem evropskega kmetijstva. Evropsko kmetijstvo temelji le deloma n i i
tržni
organizaciji, s pomočjo katere bi mo-
ralo priti do ravnotežja med potrošnjo m ponudbo. Cene določa namreč za vrsto pridelkov že vnaprej država, ki se obvezuje za odkup odvečne proizvodnje in ki subvencionira kmetijske cene, kadar zdrknejo pod določeno raven. Kljub milijardam, ki jih dajejo države EGS na razpolago, se poH zaj kmetijstva bistveno ni izboljšal. Mars-holt je povedal, da se položaj kmetijstvo sploh ne da izboljšati na podlagi zajame" nih cen in da je edina pot, po kateri bo treba usmeriti evropsko kmetijstvo, spremi njanje njegovih struktur.
Cilj je v nizkih proizvodnih stroških
Mansholt, pa tudi drugi, poudarjajo, da le EGS nastala med drugim tudi iz potrebe. tla se zaščiti potrošnik. Potrebne so to-ru.l nizke cene, kar pa je moč doseči le z nizkimi proizvodnimi stroški. Današnje sta-”Je Je ravno zaradi tega postalo nevzdržno.
eba bo odpraviti drago subvencioniranje ,c,vecne proizvodnje (surovo maslo, sir za |nanje, oljčno olje, pšenica itd.) in treba vzpostaviti minimalne enote za kme^ij-Proizvodnjo. Kajti ekonomsko »prsob-;tijska podjetja si edina lahko zago-•n omogočijo dolgoročno investira-1^°- kmetijstvo so značilne pretežno ta-e investicije, ki imajo tudi 50-letno amor-IZacijsko dobo, okolnost torej, ki nas ipo SVoie opozarja na pomen, ki ga ima v kme-'■Jstvu velikost podjetja, ki je pač odvisno 0tl proizvodnje.
Izhod iz krize ni v zvišanju cen
Nekateri kritiki Mansholtovega načrta trdijo, da je izhod iz sedanje krize mogoč
1	zvišanjem cen kmetijskim pridelkom. K temu je treba reči, da je EGS že danes nasičena z vrsto pridelkov. To se dogaja poseb-
bo sko na 1 ovij o
Posledice zvišanja cen
Kot vedno doslej se avtarhija na takt, občutljivem področju, kot sta prehrana prebivalcev in kmetijstvo, ne izplača, ker zvišanju cen sledi občutno povečanje proizvodnje. Zaradi višjih cen pa trpi potrošnja. Države, ki so uvedle višje cene so prej ali slej prisiljene zaščititi svojo -proizvodnjo. Protekcionistični ukrepi pa povzročajo zmanjšanje trgovine in napetost v meddržavnih odnosih. Niti ne smemo pozabiti dejstva, da se v nasprotju z industrijskimi proizvodi, kmetijske proizvodnje ne da povečati preko neke določene meje. Te meje so glede kmetijskih pridelkov ozke, ker se človek več kot do sitega ne more najesti, pa naj to zveni še tako banalno.
Problem odvečne proizvodnje in pomoč državam v razvoju
Niti ne more veljati argument, ki se pogosto sliši, da bi namreč odvečno proizvodnjo lahko darovali deželam, kjer razsaja lakota oziroma, kjer vlada pomanjkanje. To ne bi pomenilo nič drugega kot to, da bi morala dotična država s pridelki v presežku, najprej odkupiti te od svojih kmetovalcev, s čimer pa bi se, na temelju prej povedanega, problem v ničemer ne spremenil. Če pa hoče kaka država pomagati odpraviti lakoto s sveta, je bolje, če to stori s pomočjo smotrnih investicij v dotičnih državah, kot pa da jim nudi enkratno ali priložnostno darilo. Nobeno darilo namreč ne more nadomestiti stalne proizvodnje. S tem ni rečeno, da se deželam v razvoju ne sme pomagati in da se jim ob potrebi ne sme ničesar darovati. Hoteli smo samo nakazati, da to ni tako enostaven problem. Dobro-delstvo pač probleme kvečjemu omili, ne more pa jih odpraviti oziroma rešiti. Cilj pametne kmetijske politike pa je v ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem. Problem
poslane na tem mestu resen, ker bi, ako bi hoteli doseči ta cilj, morali uvesti resnično globoke spremembe, morali bi iti odločno na pot komasacije, na uvajanje ustreznih ■ ipov proizvodnje, na pot temeljile poklicne pripravljenosti kmetovalcev, na pot zadružništva. V tem oziru ni niti toliko pomembno, če Mansholtov načrt ne ustreza povsem našim razmeram (o lem prihodnjič), poglavitno je dejstvo, da bo zbudil odgovorne kroge in vse tiste, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, da razmišljajo o položaju, v katerem se nahajamo in da se odločijo za korenite ukrepe.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE OPERE HRVATSKEGA NARODNEGA KAZALIŠTA IZ ZAGREBA
DIMITRIJ ŠOSTAKOVIČ KATARINA IZMAJLOVA
Opera v štirih dejanjih (deset slik)
Po noveli N. Leskova »Lady Macbeth Mcenskega okraja«
libreto napisala A. PREIS in D. ŠOSTAKOVIČ
Prevod: STANKO GAŠPAROVIČ Dirigent: MILAN HORVAT Režiser: KOSTA SPAIC
Pomočnik režiserja: STANKO GAŠPAROVIČ Scenograf: ZLATKO BOUREK Kostumograf: INGA KOST1NCER Zborovodja: DARKO MONDAKOV
V petek, 24. januarja ob 20.30
V soboto, 25. januarja ob 20.30
V nedeljo, 26. januarja ob 16. uri.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kultur-neega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije po telefonu 734-265.
Abonenti Slovenskega gledališča imajo 50 odstotkov popusta.
PREDAVANJE O TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU KASTA
vabi vse, ki se zanimajo za tukajšnja ekonomska vprašanja, na predavanje g. Oda Kalana O TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU ki bo 23. t. m. ob 20.30 v Mali dvorani Kulturnega doma.
ŠPORT MEDNO ŠA MLADINO
Bor poražen v Padovi
Borovi odbojkarji so se žal iz Padove vrnili poraženi. Proti tamkajšnjemu moštvu Pagnin niso znali ponoviti odlične igre, ki so jo prejšnji teden predvajali proti tržaškim gasilcem. Naši fantje tokrat niso bili najbolje razpoloženi. Razigrali so se le v drugem setu, ki so ga po lepi borbi tudi osvojili. Enakovredno so kljubovali močnim domačinom tudi v tretjem, prvi in četrti set pa so
n0 na sirsko-ml ekarskem sektorju, medtem "loral,i propusUti nasprotniku skoraj brez odpora.
J	P'-' plavih sta tokrat zelo dobro igrala le Vodopi-
vec in Uršič. Pri domačinih pa sta bila stebra
vlada občutno pomanjkanje pri govejem 1T*esu. Zvišanje cen je doslej povzročalo povečanje proizvodnje. Na ta način je tudi Prišlo do velikanskih količin sira in surovega masla, ki jih lahko prodaja zaradi naši cenosti domačega trga, samo še v države
ekipe državni reprezentant Moise in Ceh Hum-hal. Končni rezultat: Pagnin - Bor je 3:1 (3, —12, 10, 3).
Kljub dobri igri poraz
Borovi košarkarji, ki igrajo v promocijski ligi,
'zven EGS in to z veliko izgubo. Uzitniki vi- | so preteklo nedel jo nastopili proti vodeči ekipi Pa šokih proizvodnih cen so samo tisti,
ki pro- j triarca iz Vidma, in sicer na nasprotnikovih tleli, •zvajajo z nizkimi proizvodnimi stroški. Te H?v,' so„	zaigrali	zelo	dobro in uspešno
Pa so v glavnem samo francoski in holantl 1
ski kmetovalci. Ce pa bi npr. zadostili potrebam glede govejega mesa, bi lo lahko
Plačujejo z govejim mesom.
Bor je nastopil v postavi: Tavčar, Fabjan 3, Kafol, Spacal 14, Starc 2, Sirk 4, Kralj, Ambrožič 6, Čermelj, Zavadlal 2.
Državni turnir v Novari
Državnega turnirja v namiznem tenisu v Novari so se preteklo soboto in nedeljo udeležili tudi štirje slovenski igralci iz Trsta: brata Boris in Edi Košuta, Franko Cattonar in Peter Ukmar. Dosegli so zadovoljive rezultate. Državni pivak Boris Košuta sc je tokrat moral zadovoljiti s četrtim mestom, ker je v polfinalu naletel na izredno razpoloženega državnega reprezentanta Pelizzola iz Milana, kateremu se je vdal v štirih setih. Edi Košuta se je med drugokategorniki prebil med prvih šestnajst, za vstop med prvo osmerico, pa je po ostri borbi klonil pred Bellatijem 1:2 (—20, 14, —18). Zelo dobro pa se je odrezal mladi Peter Ukmar, član Š.D. Sokol, ki je med mladimi zasedel odlično šesto mesto.
j kljubovali močnemu nasprotniku. Le pomanjkanje menjav je bilo za Borovce usodno. V 15’ II. polčasa je moral namreč z igrišča zaradi petih osebnih prekrškov Ambrožič, ko je bilo stanje še zelo jnielo hude posledice na izvoz industrijskih '/cnačeno 27:29. Trener Mari ni imel na razpolago skupine B lige in ima letos izredno možnost, da izdelkov v države v razvoju ki v slavnem I ^na^ovre<^nc lczcrvc 'n Videmčani so to seveda' prestopi v A ligo. Borovci bodo odigrali prihodnjo
e c	' izkoristili. Končni rezultat: Patriarca - Bor 43:31 I prvenstveno tekmo šele 9. februarja v mestnem
(17:11).	|	derbiju proti ekipi C.G.S.
Namiznoteniška ekipa Š.Z. Bor, ki bi morala prihodnjo nedeljo nastopiti v Bocnu proti tamkajšnjemu moštvu Reooaro. je točki osvojila brez borbe, ker se je moštvo i/. Bočna odpovedalo nadaljnjemu tekmovanju. Bor je sam v vodstvu svoje
1
ZGODBA O
f Bučku
m
5 £
S-.
oj rt ©	1—5 n
O 3 S)S , p . H ^ © o
£ *ri o >° ^
-2	..N
. x/) cn
S'
G CU ~ c M G T3 (D
N
rt >nj
n >N c/i
Ti
o
Oh >n
iž a
‘N
.V
S ’3 E 'C
CT! ^
la
3 -« s
n
>o rt c TD N
© Tl
- w O
73 M
3 <o «
n u *-<
.§ 0>g
r/^ _ ir
_ o ,d >1/3 :
a-®l
Ž o
3 — 1> mX> ««
2
® >c/5 ^ ^4
rt
S
3
u
G
O
M
£
0>
G
G
‘S
O
rt
TJ
a
o
M
M ^
3 o •S ^
N Z
JS
'rt
a
13 *
0 ^rt G rt X?
P ^
> X>
OJ ^
'I e
3 O rt ^ a rt N
a ^
OJ £) O
a xj
rt O
tS £ c c
'n, OJ
o w
-3 o
rt *>
;o
O
a
rt
G
3*
>o
G
m
c
bU
'£
o
a
TJ
OJ
OJ
</)
OJ
TJ
N
OJ
G
bO
£
O
'o
d OJ 2 ,r_1 2 'rt rt ^
C c/j
•G © G
X) M O iž — 'O rt o ?2 g
«J3
G 0 ,rH •<—>
£ 3 -3 E
'oj £ X3 tj
O OJ TJ •*“>
C s
>CJ 0 2>
o
> v*
Ti d
rt
TJ
©
'bfl
rt
OJ
•n
oj
to rt
o S •* K “o 25 3 ^ m S
2 S'
3
'n 00
.© £ P
O OJ
^ a
o
a o
3H
E m' .S S
rt © G ^
'a rt
-2 I
rt TD
O
bc
O
« ^
rt G M G <D OJ
73 ‘c G R X2 o
>o OJ
G 1,5 rt
G (/)
O _ to 3
£ e «
Hf'-
e .m s 5 2 o
>o c* G 3 rt O
a > xj g® E
rt +-. ;d
Z.Jo
10 V E
3':° « a.~ c 'n iž
rt '>o G o
F o
rG TJ -h Ti !w
R E
n >0 o oj
• P-H S—(
c/> rt iS >N 'bfl -
O :G
OJ
a
■s ”0
c o
^ rt
?52 rt £ G „ X3 rt rt bu G? © 2 c rt
5 N 1!
rt
„ St © rt .52
- M
:3 ^
© 3 </) r2
G
*, a
rG ^
g -© —. (/)
X3 »S» D g
Ji G
n tj
N rt o P*
>cj Tj
m >
■■—i ^rt
© rt
rt © u > a ^
rt .•
c r£
G a
rt
-G
©
© G
C/3 O
O rt ■*-J
>o W
3 G CQ a
>	o	w
o	©	
rt	•>—1	G
N o	© c/)	X3 P
>		
s	3	G XJ
Jj	o	p
	o	p