V sredo in saboto izhaja in velja: < m W Za celo leto „ pol leta „ četertleta . 1 „ mesec . . — Fo pošti: . 7 f( '. 3 . 2 6 for. 20 kr. 'JSfc'Celo leto VV.poiK leta r' nN5etqrt leta so „ 70 „ 60 „ 50 kr. 80 „ 9:. Oznanila. Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., ktera se trikrat natiskuje; veže pismenke plačujejo po prostoru. Za vsak list mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Rokopisi se ne vračajo. Tečaj I. ne zaterla. Zatorej ne moremo pohvaliti tega vladinega predloga. Pa vendar se nam dozdeva, da minister Belcredi meri sčasom tudi tje priti, kamor mi merimo — pa mi koračimo na ravnost do tega cilja in konča, on pa -- po ovinkih. Naša misel je ta le. Občine, kakor so zdaj osnovane, ne bodo v stanu, vsa svoja opravila točno opravljati in uradnike, služabnike, beriče itd. plačevati. Sila kola lomi: primorane bodo torej, da se jih več manjših v eno veliko občino združi, da bodo kos spolnovati svojo nalogo. Še enkrkt priter-jamo, kar smo že tolikrat rekli: Najbolje kaže, ako se vse občine enega sedanjega političnega okraja v eno veliko občino, ktero po našem imenujemo županijo, pa vendar le tako združijo, da posamne soseske in občine v svojih zadevah popolnoma samostalnosti ne zgube. Tako velike občine ali županije bodo leliko plačevale izučene in skušene uradnike, in sicer tem ložej, ako se tem županijam izročijo vse ali vsaj nekaj tistih opravil in plačil, ktero dozdaj notarjem gredo. Če pa imamo tako močne in tako izurjene županije, prašamo, čemu so po tem še okrajne ghrvarije in njeni uradniki? Odveč bode vsa ta naprava in od nas nasvetovana politična in sodna uravnava stopi sama od sebe v življenje. V sedanjih naših razmerah je najbolj potrebno pa tudi edino mogoče, da si napravljamo velike, močne občine, najbolje po sedanjih okrajih, — drugo bode nam vse gotovo čas sam donesek Cesar ne dobomo pri priči zdaj — dobomo prihodnjič: le poterpimo! Zdaj pa še nekaj o politični razdelitvi koroške dežele posebej. Na Koroškem se kaže najbolje, da se županije ali velike občine osnujejo po sedanjih političnih okrajih; le sledeče pre-membe nasvetujemo. Politični okraj: „Celovška okolica,11 naj razpade v 'te le županije: a) Županija V e t r i n j, kamor bi spadale naslednje fare z 8378 prebivavci: Gol-šovo , Žihpolje , Bilčovs, Kotmaravea, Vetrinj, Hodišče, Škofiče, Otok in Šent-Rupret; županijski urad bi imel svojo stolico v Vetrinji. b) Županija Grabštanj, ki bi obsegala te le fare z 8086 dušami: Žrevec, Pod-kernos, Radišče, Pograd, Medgorje, Grabštanj, Šent-Peter, Tinje, Pokerče, Slovenji Šent Mihel in Šent Jakop; županijski urad bi bil v Grabštanju. c) Županija Gospa sveta, ktera bi štela 7866 prebivavcev in^sledeče fare: Šent-Tomaž, Timeneo, Šent-Lipš, Otmanje, Šent-Mihel, Gvospa sveta, Porače, Kern-ski grad in Šent-Jurje na pesku; žu-panijska uradnija bi se napravila v Gospej sveti. d) Županija Mož b ur g, kamor bi se prištevale sledeče fare s 7482 jmebivarci: Dholica, Porače, Breza, čanjče, Šent-Martin, Možburg, Tiggrče, Radošče in Mali Šentvid; županijski urad bi stolo-val v Možburgu. I)alje bi se imel okraj Ro že k, kakor je nekdaj bil, združiti v eno županijo. Ta županija Rožek bi štela 15,6£4 duš in bi obsegala te le fare: Na Žili, Bernca, Ločb, Šent Štefan, Pečnica,^Nadravi, Rožek, Šent-dakop, Podgorjani, Šent-Il, Logaves, Dvor, Šent-Jurje na Stermcu, Gozdanje, Doma-čale, Skočidolje in Lipa. V Rožece bi bila županijska uradnija. Slednjič naj se napravi županija Doljno-dravberdce, ktera bi štela 12,449 prebi-vaveev s sledečimi farami: Šent-Janž, Šent-Loreric, Labod, Doljnodravberdce, Guštanj, Fara, Kotlje, Libeliče in Cerneče; županijski urad bi stoloval v Doljnodravberdcu. Nova politična razdelitev po-samnih dežel. v Med predlogi, ktere je visoka vlada deželnim zborom sporočila, nahaja se tudi osnova, kako naj se po vladni misli dežele vpribodnjič razdelč. Sedanje okrajne gosposke se odpravijo, mesto njih pa naj se napravijo okrožna glavarstva (Bezirks-hauptmannschaften). Tako misli minister Belcredi sodne zadeve od političnih do celega ločiti; — tako misli velike stroške, ki se zdaj plačujejo za toliko uradnikov in ljudem davke od leta do leta zvišujejo, izdatno znižati; — tako misli dalje občine primorati, naj opravila svoja samostalno opravljajo in se političnega življenja in delovanja vadijo; — in slednjič tako misli dežele bolj in primernejši po narodnostih deliti v okroge. Kako si mi slovenski federalisti mislimo dežele deliti in ktere stopinje si napraviti, znano je čestitim našim bravcem: Županij e (Bezirksgemeinden), po kterih bi se mogle soseke in občine v svojih opravilih samostalno in svobodno gibati, bile bi perva stopinja, druga pa deželna vlada ali deželni zbor, kakor zadevo nanesti. Minister Belcredi ni naših misli in je volje, naj bi opravila tudi še zanaprej večidel obravnovali in reševali c. k. uradniki, ki so postavljeni pri okrožnih glavarijah. Zraven je pa po sedanji občinski postavi občinam toliko pa tako imenitnih in težavnih opravil izročenih, da jih župani sami obravnovati ne morejo, da bodo potem občine prisiljene, plačanih uradnikov si poiskati in imeti. Tako dobimo dvojno versto uradnikov : občinskih in cesarskih, kar na nobeno stran dobro ne kaže. Kar se število uradnikov s tem, da se odpravijo okrajne gosposke, zmanjša, na unej strani spet narašča, ker si jih bodo občine morale deržati. S tem se torej plačila ne bodo znižala, pa tudi birokracija kteri so pri nas pičli pa vendar močno potrebni, po nizki ceni nakupuje in jih nepo-srednje za mali denar v naše kraje spravlja ali pa koj pri nas preobilne kam v ine‘ dežele prodaja in gotovi denar v naše kraje spravlja. Po takem tergovstvu nihče škode ne terpi, pa tudi blagostanje se po njem v obče zboljšuje. Za tako tergovstvo je pa vendar le več potrebno, kakor znati sč svojim sosedom govoriti; tako tergovstvo je a zdaj za res večidel v rokah ptujih ljudi, teri so pri nas mastijo in nam pravijo, da smo „energieloses Voik“. Kako se je to zgodilo, da so zdaj le ptujci med nami veliki tergovci? Za veliko slavjansko tergovstvo mora biti človek, kakor za vsaktčro ino, n. pr. laško ali nemško, izučen, da zna razne slavjanske časnike prebirati, z daljnimi slav-janskimi ljudmi občevati, od daljnih krajev blago naročati ali kje drugod ponujati, imeti mora tedaj urnost v slavjanslu besedi, v slavjanskem čitanji in pisanji. Mi Slavjani se pa tega do zdaj izučiti nismo mogli; l^ajti naše tergovske kakor vso druge šole bile so le na nemški podlagi osnovane, to jo: človek se je moral in se mora najpred nemški izučiti potem še le pride na versto kaj druzega za življenje potrebnega. Da! bile so naše šole in so večidel še male in velike fabrike, v kterih se iz Slavjanov velika Nemčija stavi in to za naš lastni denar! (3e se tudi kje kaj slovenščina uči, vendar to ni taka, kakoršna je za veliko slavjansko tergovstvo potrebna, ampak samo taka, da se kje pri Nemcih nakupljeno slabo blago med Slavjani prav drago prodaja! Kaj po takem pomaga, ako tudi slavjanski očetje svoje sinove v tergovske šole pošiljajo IPoptujčujejo se tam in še to malo, kar slovanščine od doma v šole prinašajo, pozabljajo v šolah. Od tod prihaja, da, ako kdo v Ljubljano ali v kako drugo mesto med Slovani po kako reč po slovanski piše, zraven naročene reči skorej vselej, (horribile dietu!) nemški račun dobi. Pa le čudno je to, da nekojim ljudem slovanski denar diši, ne pa tudi slovansko pisanje! Iz tega se pa tudi vidi, da je za slavjanskega očeta vse eno bilo, sina v šolo poslati ali ne, za slavjansko tergovstvo je bil za vselej zgubljen. Nihče mi ne bo tajil, da je ravno ta ne-pedagogiška osnova tergovskih in drugih šol kriva, da se še vedno semtertje ljudstvo kaj merzlo proti njim obnaša in da si v tej stvari nič kaj prav dopovedati ne da. Besednik. Za veliko tergovstvo med Slavjani je vzajemen pravopis potreben. Mnoga se toži, da je tergovstvo med Slavjani v rokah inih ljudi, kteri čestokrat še slavjanski ne umijo in so naši prosveti ali omiki zdatni nasprotniki. Žali Bože ! to je istina a ne po vsem. Neko tergovstvo, to je tako, ktero v svojem kraji pridelke po nizki ceni nakupuje in shranjuje, potem pa zopet med ravno tisto ljudstvo, toda po zvišani ceni prodaja, tako tergovstvo je v rokah Slavjanov, ali ono še tega imena ne zasluži, in je le neka ostudna odertija, *po kteri eni ljudje siromašijo, drugi se pa bogatijo in blagostanje se v obče ne boljša. Za tako tergovstvo še k nesreči druzega potrebno ni, nego da ima človek malo ljubezni do bližnjega, veliko denarja in da zna sč svojim sosedom govoriti! Drugo tergovstvo je pa tisto, ktero v p tujih ali bogatejih deželah preobilne pridelke, Avstrijansko cesarstvo. „Strune, milo se glasite; milo pesmica žaluj !u Taki glasovi donijo nam zdaj iz dunajskih centralističnih časnikov, ki ob enem razodevajo veliko veliko žalost, pa tudi — vdanost. Iz kranjskega dež. zbora namreč jim je došla nepričakovana novica — afflavit vcntus et disaipati sunt! — v Izraelu spremenilo se je vse veselje v neizmerno žalost! „Die Adressdebatte bat ein unerwartetes Ende genommen. Adresse verworfen! Der deutsche Michel hat nun wieder seine Haut zu Markte getragen. Die Deutschen haben nicht’s von jener Schlau-heit (!) in sich, welche die slavischen Viilker doppelt sich anrechnen miissen, so oft sie den Anspruch erheben, Kulturvdlker zu sein. In Slovenien ist grosser Jubel (to je gotovo in ni treba Nacetu dvomiti, da bi narod nad tako zmago zares vesel ne bil!). „Auch du Schloissnig . . . . ? So verstand das Mini-sterium Šmerling seine Manner zu wiihlen, dass sie nun die besten Dioner des Mim-sterium’s Belcredi sind!“'Tako piše med drugimi znani dunajski Nace, veliki štabni trompetar Šmerlingovega patenta in^ febru-arnih papirnatih idej, in kakor se kaže, prihajajo mu besede res iz serca, kajti nadjal se je gotovo kaj druzega, ker je prej ša-Ijivo govoril o nekih slabotnih Pcrunih ali gromovnikih in „Kolofoniumblitze, ki bodo brez vseh nasledkov. Tako so se centralisti zopet dobro spekli! Se to naj tu opomnimo, da se nam jako — smešno zdi, dasta baron Apfeltrern in grof Auersperg narodne poslance zavračala, češ, da nimajo dobrih namenov in da naj se proti nemštvu nikar preveč samopašno ne obnašajo. To je tista nemška „Schlauheit“ (zvijačnost, ktero pa Kuranda Slovanom oponaša), ki le nase gleda in meni, da se jej krivica godi, ako enkrat pravica zmaga in veljavo svojo zadobi. Živili narodni poslanci! , Cesar je prišel z velikim spremstvom 12. t. m. v Buda-Pcšto, kjer so ga ' kaj sijajno sprejeli. 14. se je pričel zbor, ki ima razsoditi o svoji in tudi naši prihodnjosti. 1 ako imenovani stranki, zaupniška in sklepavna, se ste zedinili pod vodstvom Fr. D e :l k a, kar obeta kai dobrega. Bog daj, da bi se res porazumili! Zaupnica v češkem zboru je bila z večino glasov (118) sprejeta - centralistom »ova prilika, da so jočejo, roke sklepajo in tarnajo! Piše se, da bode ministerstvo tudi ceno za telegrame znižalo, tako da bode stalo 20 besedi za 1. red: 60 kr., za 2.: 80 kr. in za 3.: 1 gld. 20 kr. Ta navedba bode spet prav prišla! Zakaj pa tergovske in druge šole v Avstriji za Slavjane niso na slavjanski. podlagi osnovane? Med inimi vzroki, koji so od vladine strani svoj začetek dobili, pa. sc od pedagogiške strani zagovarjati ne dajo, jo tudi ta, da se neumnemu ponemčevanju nihče ustavljal ni. Naši stanovi, koji bi se v tej reči oglasiti bili morali, stali so z malim iz emkom še vsi v ptujim taborji. Torej se je od vladine strani mislilo: „Qui tacet, consentire v i d e tu r, (et) v o 1 en t i non fit injuria.1* Največ pa je kriv naš samo v Avstriji še zdaj' na 5 delov razcepljeni pravopis, da so tergovske, tehniške pa re-alske šole za Slavjane le nemške, — na Laškem so laške, naOgerskem pa ogerske. Ako bi bila hotla naša vlada tergovske m druge šolske knjige tudi na slavjanski podlagi osnovati, morala bi bila jih za vse avstrijsko-slavjanske pravopise vrediti, kar bi bilo pa naši deržavi veliko potroškov prizadelo. Knjige bi se bile morale čreznavadno drago prodavati in verb tega bi bile še vendar !e malo koristile. (Konec pride.) — 390 — Poljski „Čas“ piše, da bode grof Golu-chovski za gališkega dež. namestnika izvoljen. Hervaške zadeve so se že srečno poravnale. 13. t. m. je bila po ločitvi spet perva očitna seja. Zedinili pa so se, da se volijo novi zbornični častniki (2 podpervo-sednika in 2 notarja) in da se banskim pri-sednikom njihove pravice ne poterdijo več. Za notarja ali bilježnika sta izvoljena gg. Lovrič in Car. Kard. Havli k je pervo-sedflik zboru. — Nadjamo se, da pojde zdaj vse srečno izpod rok! Dežele notranje-avstrijanske. □ \ Celovcu. (Kaj pravi ljud- stvo k adresi? Vreme tukaj.) Ko-mej je dobro teden pretekel, kar je bil v našem dež, zboru razgovor o adresi in se je s strašnim protestom zoper vladino delovanje končal, — kaj mislite, ljubi bravci, kaj k temu ljudstvo pravi? Gotovo menite, da je tudi ono tako navdušeno in tacih misli, kot so nekteri nemški pisači in poslanci v zboru. Pa motite se, če tako mislite! Ta čas smo imeli priliko z marsikterim poštenim in pravičnim Nemcem (ki ve, kaj in zakaj je nemška omika) in Slovencem o tem govoriti, ki so pa eden spred drugega vse to nespametno početje obsodili ter rekli, da jim je po volji, kar ministerstvo dela. Pozor tedaj! — Vreme je zdaj merzlo pa lepo. Snega še ni nič. Iz Verhe. B. (Belaška volitev). Slava rožeškim volivcem! Volili so kakor en mož svojega ljubljenega predstojnika g. Jož. Pult e rj a. 11. decembra se je v Belace zbralo 66 volivcev, ktere sta nemška poslanca, gg. Kasin in Giic, lovila in jim pravila, da je volja c. k. deželnega poglavarja, naj se ne voli noben uradnik, duhovnik ali pa prav-dnik. Slovenci, ki so v mislih imeli voliti svojega c. k. predstojnika, vedeli so, kam pes taco moli. Nekteri Slovenci iz belaškega okraja so menda pO tem res odstopili od svojega kandidata in pri 1. volitvi je dobil fužinar Holenia Franc 24, Puher 21 in Walter 19 glasov. Vsi rožeški volivci so torej volili Pucherja, in še trije iz belaškega okraja so se jim pridružili. Preden začno drugič voliti, odstopi Holenia od svoje kandidature in prepusti vse svoje glase Walter-ju; tudi je rožeški župan g. Bernold pismo imel, v kterem Pucher volivcem piše, da mu je najljubše, ako ga ne volijo; če se pa vendar zgodi, naj vedo,, da poslanstva ne prevzame, ako se ne izvoli koj precej pri p črvi volitvi. Po tem torej se je že vedelo, kaj da bode. Poskusijo se pri 2. volitvi in Walter dobi 49, Pucher pa 13 glasov. Po dokončanej volitvi je g. Walter nagovoril svoje volivce in jim pravil, da bode ta volitev c. k. namestniku v Celovcu gotovo po volji in konča svoj govor s temi le besedami: „Alita g. Kasin ing. Gotz“! Vso je debelo gledalo. Nič ne de, ljubi Rožani! da Vam je spodletela in da ni obveljala Vaša; — pa že to je velike hvale vredno, da ste glasovali vsi enoglasno; pa tudi to je dobro in lep nauk za Vas, da ste se že spet, že tretjič prepričali, kako čudno so volivni okraji seštem-ljani: Denite Slovence vkup in Nemce vkup! Iz Črnič. (Samo m or c a.) K tužnim glasom, ki se dan danes razlegajo po naših pokrajinah, naj še jaz pristavim žalosten pri-godek, ki je pa že, bodi Bogu potoženo! to jesen drugi v našej okolici. Bilo jo okoli sv. Martina, ko se je v fari pri jezeru ngd Prevali nek pastir, še le 14 let star, za usnjati pas, ki ga je imel, na nekem drevesu obesel. Vzroka ni imel ni-kakoršnega, kakor svojo grdo jeznaritost in togoto, ker bil je celo ljubček svojega gospodarja. Od druge plati pa se pri tej prigodbi kaže, kako da je naše priprosto ljudstvo v stare vraže zakopano, kajti od g. aktuarja, ki je bil o tej priliki na ogled odločen, hotel je nek kmet jermen, s kterim se je paglavec obesel, z dragim denarjem odkupiti, ali vsaj konec od njega imeti, rekši, ako se s kako tako stvarjo obešenca pokadi, neha vsak protin ali potgrom! Sedaj naj pa Kaiserfeld v Gradcu dokazuje, da Slovenec ni zanemarjen, in drugo njegovo pajdaštvo naj na vse grlo za njim v enak rog trobi! Dela kažejo, — kakošne so še dan danes naše šole!? Ako je pa to nemška civilizacija , obdržite jo z&se, nam dovolite pa drugo! Komaj bilo je to nekoliko pozabljeno, končal sije zopet pred sv. Nikolajem ta dan nek fantalin, še le 25 let star, s tanko vrvico doma v očetovi hiši življenje. Kaj ga je rav za prav k temu nagnilo, ne ve se do-ro. Sliši se pa, da se je semtrtje po krčmah dokaj zadolžil. Temu tudi ni čuda, ker na pondeljek po 1. adventni nedelji so on, njegov oče in njegova mati še le na jutro vsi vrtoglavi in podkurjeni domu pri-kretili. Obe ti prigodbi pač zadosti spričujete, kako zanikrna da je marsikje izreja celo v sedanjem veku, akoravno se s svojo omiko, učenostjo in izobraženostjo povsod tolikanj ponaša! Iz Pohorja. 30. nov. Fr. Č. (Kaj narodni učitelji v labodski vladiko-vini zahtevamo?) Vsem Slovencem je treba omike in izobraženja, da so vseh ustavnih pravic in svoboščin državljanov udeležijo, pa tudi da dolžnosti in naloge ustavnih državljanov zvesto spolnujejo. Da pa se Slovenci bolj in bolj omikajo in izobražujejo, treba jim je boljših ličnikov, boljših šol in boljših knjig. Zato narodni učitelji v labodski vladikovini zahtevamo: L) Da se revni našjjstan po okoliščinah zboljša. Sedanje pičlo plačilo, ki je učiteljem po deželi pa tudi mestih po nestanovitnih dohodkih primerjeno, ni zadosti, da bi pravično živeti ali si za staro dni kaj prihraniti mogli. Veliko izmed nas bi si rado pošteno kaj pridobilo, pa nimamo priložnosti; veliko bi rado pedagogiških knjig, narodnih časnikov, pa siroteji le toliko dohodkov dobivamo, da ko-mej sebe in svojo družino preživimo. Naši dohodki obstojijo le v tem, kar sam kmet prostovoljno od svojih pridelkov da, in pa v s krvavimi žulji zasluženi učnini. 2. ) Da dobivamo svojo plačo iz kako denarnice. Grdo in nepristojno je, ako moramo na koncu šolskega leta otrokom lističe deliti, da plačajo stariši šolski denar. Grdo in nepristojno je, ako moramo o šolskih praznikih z vrečo na herbtu od koče do koče zrnca prositi in zraven tega marsiktero grenko in debelo požreti, očitovaje nam, da smo dovolj premožni ter nam ni treba beračiti po fari. Ako dobivamo svojo plačo iz kake denarnice, bo ovim napakam konec. Kako to uravnati, kje potrebne pomoči dobiti, pretresa naj naš deželni zbor, ki to reč v rokah ima, ter predloži visokemu državnemu popečiteljstvu. 3. ) Daje učiteljsko pripravnišče bolj narodno in praktično. Pripravnišče v Mariboru je bilo do leta 1858 razun dveh pičlih uric na teden, v ko-jih se je slovenščina netemeljito učila, cel,6 nemško. Pripravniki, prišedši v učiteljstvo, niso vedeli niti nemški niti slovenski učiti: nemški jih otroci niso razumeli, slovenski pa so le po domače govorili, in naših šol sveti namen! izrejati otroke v bogaboječo kristjane, zvezte državljane in čverste narodnjake, splaval je po vodi nezmernega morja narodno nevednosti. Tu pač velja pregovor: „Kar sam nimaš, ne moreš drugim dati!“ Še le 1859. leta, ko se je labodska stolnica prestavila v Maribor, prestrčjili so nam prezgodaj zamrli (oh! da je moralo tako biti!) knezovladika Slomšek, kojili ime je zapisano v zlatih knjigah slovenskih prvakov, učiteljsko pripravnišče v bolj narodno, kar je živ dokaz njihovega visocega narodnega duha. Tudi sedanji viši šolski nadzornik, prečastiti in občeljubljeni gosp. dr. Lovro Vogrin, podpirajo z vso močjo od Slomšeka prestrojeno pripravnišče, kajti dobro vedo, da se le v milem maternem jeziku narod omika in izobražuje, in da po materni besedi ga stranski narodi spoštujejo ali pa zasmehujejo. Da pa mariborsko pripravnišče učiteljem in narodu koristi v narodnem oziru, treba je, da se pripravnikom ves uk daje v maternem jeziku in tako, da bodo v srcu čutili, kaj se pravi biti narodnim učiteljem, in bolj praktično, da bodo mladino primerno in ročno učiti in izobraževati znali. Ako se ne bomo bolj pridno omikovali v narodnem oziru., ostali bomo res zaplotniki, kakor nas je Haložan v 89. listu Slovenca krstil. 4. ) Da se v naših početnicah uči samo v maternem jeziku. Kolika težava jo slovenske otroke učiti v tujem nemškem jeziku! Te nam priča vsakdanja skušnja. Otroci, ki hodijo po 6 — 7 ali že več let v šolo klopi gladit, tedaj dolga leta si nemščino v glavo zabijat, ne znajo naposled, ko iz šole stopijo, niti nemški niti slovenski: nemški doma med Slovenci hitro pozabijo, slovenski pa se malo ali celo nič niso učili. Odtod se razjasnuje, da tako slabo napredujemo z mladino. Tako je naša slovenska mladina za zlata leta mladosti ogoljufana in okradena. Naše počet-nice morajo narodno — pri nas slovenske biti, če se tudi vsi nasprotniki na glavo postavijo! To hoče Bog, svitli cesar in naša maj ka Slava! 5. ) Da se sedanje potujčene knjige zavržejo in nove stožijo, ali že obstoječe slovenske v vseh učilnicah po deželi vpeljejo. Tukaj omenjamo le slovnicp. Ona razklada le nemška jezična vodila v slovenskem jeziku, ne pa slovenskih jezičnih vodil za materin jezik. Nimamo tedaj nobene slovenske slovnice za naše šole. Žalostno ! Dragi mi sobratje! važno in krasno mesto imamo v naši državi; važno posebno v sedanjem veku. Nam je izročeno izobraženje mladine našega zanemarjenega, potlačenega naroda; v naših rokah je ona mila mladina, za ktero moramo osnovati boljšo bodočnost; v naših rokah je sreča in nada potomstva, na ktero moramo zidati čast in slavo domovine in naroda slovenskega. Zato na noge! „Ne bodimo zaspnni, Drugim rodom prodani!' Ptuj 10. decembra 1865. V Ptujski čitalnici, kjer se je zdaj stalno gledališče napravilo, so sledeče zabave napovedane: 17. dec. 1865 bo šaloigra, „ večerna zabava s tombolo, „ beseda s plesom, „ veliki ples v narodnem oblačilu, 21. „ „ „ beseda s plesom in tombolo, 31. 7. 14. _!) jan. 4. febr. „ „ „. n n » 11. „ „ „ veliki ples. V postu bo vsako drugo nedeljo gledališče, in celo zimo vsako sredo in soboto streljanje s pušicami (Bolzbiichsen). Dr. Ivan P e t o v a r, tajnik. V Ljubljani 12. decembra. J. Y. (Iz deželnega zbora.) Jako zanimive bile ste 8. in 9. seja našega deželnega zbora, kajti pokazati se je moralo v teh dveh sejali, spada li tudi res naš deželni zbor med nemške, kakor so vedno trdili protivniki naši, ali pa se je vkljub Šmerlingovemu volit-nemu redu vendar le. kaj predrugačilo? Boleti jo moralo vsacega domoljuba v srce, ko je čital, kako gotovo so že šteli vsi centra- — 391 — listični listi med svoje (udi naš deželni zbor, kako trdno prepričani so bili, da bode trobil v en isti rog z največimi našimi protivniki in plesal, kakor mu bodo godli slavni dohtarji na Dunaji in v Gradcu, kteri s svojo modrostjo hočejo osrečiti vso Avstrijo. In žalibog okoliščine bile so take, da niso brez vzrokov tako gotovo postopali centralisti! Hud je bil boj, tem veselejša pa je zmaga, tem bolj osupnjeni so naši' „frank-f u r t e r j i. “ O prvej seji (8.) omenil sem Vam že zadnjič, povedati Vam hočem denes nekoliko še o drugej (9.). Govorili so v tej seji za adreso grof Auerspergovo gg. dr. Zupan in baron Apfaltrern, zoper njo v izvrstnem navdušenem govoru g. dr. Costa, in za prestop k dnevnemu redu g. baron Schloissnig in g. Mulej. Občinstva bilo je toliko kakor še nikoli, kar trlo se jo po galeriji in zopet se je pokazalo očitno, da L j u b 1 j a n a j e slovensko mesto! Gromoviti dobro- in živio-klici spremljevali so g. dr. Costov gbvor in g. baron Schloissni-gov predlog, v kterem je opominjal k zaupanju do vlade, ter da naj vedno zvesta dežela kranjska ne meče kamnja nezaup-nosti na pot, ktera je, kakor pravi septein-berski manifest, prosta. G. dr. Costa govoril je tako izvrstno, da mi je res težko tukaj podajati odlomke iz njegovega govora, kajti zlata vredna bila je vsaka beseda, in poslušati so morali „adresanti“ take resnice, da so jih gotovo ušesa bolela. Priporočam vsakemu, naj prečita natanko vse govore, ktere so govorili naši poslanci pri tej debati. Dokazali so prav tehtno, da ne za ustavo je toliko tem „protestantom,“ timveč da čutijo, kako se podira poslopje nemške in nemškutarske samovlade. To je — kakor je izvrstno omenil g. dr. Bleiweis — grm, za kterem tiči zajec. Na očitanje g. Dežmana, da se visoko povzdiguje narodno bandero, odgovoril je izvrstno g. dr. Costa, da brez nar odnos ti ne da se misliti blagostanje naroda, k a j t i b r e z poduka v narodnem duhu ni omike naroda in brez te tudi ne blagostanj a. N i kdar pa, rekel je dalje, ne bodemo zavetja iskali pod krilom n e m š ko ga o r 1 a, kteri hoče požreti vse narode; pod krilom avstrijan-s k e g a orla, ki nosi na svojih prsih tudi grb naše dežele, pase prosto razvija lehko tudi naša narodna zastava! --- Hud datlje bil za g. Kro-merja, skakal je kviško in rotil predsednike, da naj sprazni galerijo, ako ima kaj moči. Ko je g. baron Apfaltrern v svojem govoru bil tako predrzen, cla je očital narodni stranki nepoštene „mahinacije,“ postal je tak hrup, siskanje in „oho“ med poslanci in poslušalci, da je vsakdo mislil, zdaj in zdaj bode g. Kromerja božjast zvila! Ako ravno ni njegova skrb gledati na spolnovanje hišnega reda, planil je tako srdito kviško, da ga je celo njegov sosed in prijatelj g. Brolih moral pocukati za suknjo, da se le ukrotil! Konec vse debate pa je bil, da se je — kakor je že znano — prestopilo čez Auerspergov predlog k dnevnemu redu; zoper dnevni red glasovali so 3 c. k. uradniki: g. Kromer, Brolih in pl. Strahi; g. Derbič se je glasovanja zdržal! Tako so dobili centralisti, kakor v Brnu, tudi pri nas prepričanje, daje odklenkalo njih „gloriji,“ da vlada hoče imeti z narodi m i r, k t e-rega zdaj le oni sami kalijo. Da se bodo repenčili še nekaj časa, je gotovo, slednjič pa jim ne ostane vendar nič dru-zuga, kakor da se privadijo te misli v svojo lastno korist. Iz Trsta 11. dec. J. V. G. (Mestno svetovavstvo. Nov list. Slov. pridige. Vreme.) O delovanju našega mestnega svetovavstva, imajočega lastnost deželnega zbora, ni dozdaj nič kaj pisati, ker po nesreči ne slišimo še nič od njega. Ne vemo, kdaj da bo vendar začetek. Govorilo se je sicer tam že o marsikterih reččh, o nobeni pa še ne, ki bi bila vsaj nekoliko važna. Temu se tedaj ne more reči začetek. Kakor je že znano, volitva Kandlerja in Primožiča za tržaško okolico ni bila poti jena. Volitva druzih poslancev namčsto nju pa še ni razpisana. Čudno zares! Dčjo pa, da Kandler hoče po vsej sili biti izvoljen, morebiti za to, da brž ko bo mogoče kaj važnega opravi za Slovence tukajšnje okolice, o kteri je že marsikaj lepega in razveseljivnega pisal (!). Bomo videli, ali bo rčs ? — Gosp. Ivan P i a n o, učitelj slovenske šole pri sv. Ivanu v verdelski okrajni in prav priden gospod, bi rad izdaval v prihodnjem letu dvakrat na mesec list pod naslovom : „Ilirski Primorjan11 za slovensko ljudstvo. Namen je vso hvale vreden, in želeti je, da bi se izvršil. Ta list je zlasti za tukajšnje Slovence, pa tudi za druge, zelo potreben. Program se je že razposlal. Bomo videli, kako da bodo neki naši Slovenci svoje domoljubje in s tem svoje prizadčtje za napredek slovenske narodnosti kazali (oznanili ga bomo o svojem času, če bo treba, tudi v nemških listih). Kakor slišim, bodo se vsi tukajšnji kmetje, ki umejo brati, radi naročili, in imajo vročo željo, da se ta list v Trstu na svitlo daje. — Kaj da premorejo lepe, krepke in ne predolge pridige primernega in pa kaj važnega zapopadka v domačem, gladkem in pa čisto slovenskem jeziku, prepričal sem se tukaj popolnoma. Pač veliko moč imajo! Videl sem namreč, da Slovenci celo tistih tukajšnjih okrajin, kjer bi jih človek imel za zelo poitalijančene, prav radi in obilno hodijo v cerkev, kadar se tam pridiguje v omčnjenem jeziku. Ta cerkev je sv. Jakopa na tako imenovani „Reni novi“, ne dalječ od sv. Justa na Dpi visočini Cerkev je vsakokrat polna poslu-šavcev skovenskega naroda (kedar je pa v ravno tisti cerkvi italijanska pridiga, je pa prav malo ljudi v cerkvi.) Slava gospodu Dovganu, ki jih zna sč svojo mikavno, lepo in živo zgovornostjo k sebi vabiti, da ga pazljivo poslušajo ! (tam . . . ., kjer so po tem, kar sem slišal, celo žandarji mlade kmete v cerkev k pridigi zganjali, niso gotovo toliko opravili!). Sicer pa imamo vendar tukaj, hvala Bogu! še marsiktčrih drugih prav vrlih slovenskih pridigarjev. Temu precej podobno je pa po moji misli izda-vanje knjig in listov za naše ljudstvo, kar se tiče njih zapopadka ali obsežka in pisave, ki se tam rabi. Če se ljudstvu priku-pujejo po unom in po tisti, jih bo ono prav rado in skrbno iskalo in bralo, sicer pa zavrglo. Kako se bo pač zaljubilo v take knjige in liste, kjer nahaja reči in besede, ki jih ne razumeva? Kaj mora reči in si misliti naš slovenski kmet, kadar bere, postavim, besede: hipoteza, objektiven, subjektiven, pozitiven, organizem, suspendirati, absolutno , privilegij, inteligencija, vzdigniti diplomo, zahtčvati, sredstvo, državopravnost, liberalnost, itd. itd.? Bomo li morda Nemce posnčmali? — Med tem, ko nam zadnji „Slo-venee“ oznanja, da dan na dan v Celovcu (na Koroškem) pokriva mčsto gosto megla, in da nj mraza, imamo mi tukaj zvdaj tistega in tudi leda po potokih zadosti. Čudno! Deželni zbori. Koroški. V 9. seji se je zbor večidel ukvarjal z vladinim predlogom zastran novo razdelitve dežele v okrajna glavarstva. Do-tični odbor je zbornici priporočil, naj ga sprejme, kar je tudi storila, samo da je pri posameznih majhne spremembe nasvetovala, kakor n. pr. pri velikovškem, ki naj se loči v dve glavarstvi: v velikovško in pliberško. Bo jih po tem takem vseh skupaj 12 na Koroškem, — pa to je le prehodna naprava; naše misli razodeva danešnjiv vvodni članek. — V 10. seji je prišel Železnikov predlog na versto. Poročnik Canaval je povedal misli dež. odbora o tej zadevi ter predložil, naj se Nj. Veličanstvo v posebni adresi zaprosi, posebna prošnja do ministerstva vloži, naj da se Ru-dolfova želežnica prej ko mogoče izdelg — in za to odbor 5 poslancev izvoli, kar je zbornica tudi odobrila. Štajerski. V. 7. seji je izročil g, deželni namestnik cesarski manifest in patent od 20. sept. v slovenskem jeziku. Prvi predmet dnevnega reda je bilo sporočilo deželnega odbora o založbi vojaških odgojiš-nic. V letu 1754 so štajerski stanovi obljubili k strožkom za vojaško odgojišče v Wiener Neustadtu na leto 5000 g. pod to pogodbo plačevati, da se osnuje 12 ustanov za revne štajerske otroke. Ta letni donesek je s časom jako narastel, torej predlaga deželni odbor, naj dež. zbor pooblasti odbor, pogoditi se z vlado, da sc letni donesek zopet na 5000 gld. zniža. Po predlogu dra Rechbauera sklene zbor, naj se dež. odboru naroči, da preiskuje pravno veljavo stanovskega sklepa od leta 1754, in da se ali letni donesek zniža, ali pa da se s tern denarjem osnujejo štipendije za deželne učilnice. — Tudi se je sklenilo, naj se zanaprej le vse-učiliščnim učencem, ki se uče zdravilstva v Gradcu, ustanove, podelujej o. V naslednji seji je dr. Flek h predložil, naj se dva poslanca za deržavni zbor izvolita! — Tem gospodom se kaj zelo mudi, kakor da bi nič druzega opraviti ne imeli! Koliko sedežev je še praznih leta in leta, — pa se vendar sterpi; ali ti nočejo kar nič čakati. latergkl zbor se je nadalje posvetoval zastran dogodka v Paznu, kjer se je do-zdanje mestno starešinstvo razpustilo, in razodel misel in željo, naj bi vlada nobenega tujca za začasnega vodja in oskerbnika ne postavila. Derž. pooblaščenec je pri tej priliki povedal, zakaj da je vlada uradnika za začasnega vodnika izvolila in da se je to le izjemno zgodilo, da jej je pa tudi čez vse mar za občinsko samostojnost in samoupravo in da se bode kmalo vse predrugačilo. IIiikuviiiHki. Zaupnica so je skorej enoglasno odobrila in sprejela. — Centralisti naj bi vendar poslušali, kaj večina narodov zahtova! ]Klže-av*triJaiiHki. Iz tega zbora, ki ga dunajski politikarji imajo za čudo in cvet vse bistroumnosti, zgovornosti, izverstnost.i in izglednosti v vsakem oziru (kar pa hvala Bogu ni res), ni še razun razgovora o adresi ali bolje protestu nič posebnega povedati. Ta pa je bil zares kolosalen, bodisi kar se tiče govornikov, ki so nam po imenu že večidel znani, ali njihovih govorov in protestov. Več ko 21 jih je govorilo in razgovor je trajal cele 3 dni. Kurandu se je to kaj dobro zdelo, kajti pisal je bahaje se, s kako radovednostjo in pazljivostjo da ves svet v to zbornico kuka, ki nekako še kaže derž. parlament. In res, strašno je ropotalo v tem mlinu — hočemo reči zboru, govorniki so klicali nebo in zemljo na pomoč zoper sept. razglas, zaterjevali svojo'„Verfassungstreue“ in Bog ga vedi, kaj še vse, prekrižali pain obsodili ministerstvo, da bo, če bo hotlo, za vselej dosti imelo. Tako n. pr, je rekel pl. Megerle — Miihlfeld — Napoleon, da je ministerstvo s tem razglasom krono kaj zelo osramotilo in da ni pričakovati porazum-ljenja z Ogri — ergo oži zbor mora biti! Berger je djal, da je razglas figov list, s kterim se je absolutizem zakril! Šindler, veliki varuh svobode (!), je pa nasvetoval, naj bi vse dozdanjc avstrijske konstitucije v veliko pariško razstavo 1. 1867 poslali itd. Po pravici pravi S c h u s e 1 k a, da je vsa ta oposicija otročja in kaj smešna in brez vse nravne podlage, da le takšni ljudje tako kvasiti morejo, ki jim za nič mar ni, ki pa le tistim po volji delajo, ki bi radi pravo oposicijo odpravili, in — če že konstitucije k pariški razstavi pošljejo, naj se zraven pritvezejo tudi vsi ti vitezi, ki od 1. 1848 o vseh mogočih konštitucijah sanjarijo, pa si vendar nikoli prave ne izmislijo! Le kardinalova stranka ni s temi v en rog tro- — 392 — bila, opominjaje k zaupanju v vladine namere. ra vse to ni nič pomagalo , protest je bil z veliko večino glasov (zoper 10) sklenjen in vladi odposlan, ki ga bode pa gotovo pod klop vergla in svojo pot naprej šla, ki pelje k porazumljenju, kakor mi vsi terdno pričakujemo. Molnograški se bode neki že 21. t. m. končal. Ta je res priden in zasluži „sehr gut“. Tudi on je skoval nek protest, v kterem tirja ustavnost a la Šmerling! Pluje dežele. 11 a 1 i j a: Sv. oče Pij in kralj Viktor Emanuel se ne moreta zedinite- Vse strune se napenjajo, da bi se zravnale talijanske homatije, — pa vse je zastonj. Najnovejše novice pa so take, da na poravnanje še misliti več ni. Reči tako stoje, da ima cerkev priti ob vse svoje premoženje. Napravila se bode menda postava, naj vse cerkveno premoženje pride deželni vladi v roke, ona naj ga obravnuje, duhovniki pa kakor drugi uradniki dobivajo plačo svojo iz der-žavne blagajnice. To se pa pravi rubiti in ropati, pa cerkvenim postavam naravnost nasproti ravnati Se ve da so vsi škofje na nogah in protestujejo proti taki krivici. To je tudi njihova pravica in dolžnost. Kar se pa nam narobe in škodljivo zdi, je to, da so se obernili na Napoleona in cesarico Evgenijo, naj bi jim pomagala. Gotovo bode vse to brez vsega sadu, zraven se pa škofom to za zlo jemlje, ker pomoči ižčejo zunaj dežele — pri ptujern vladarju. To ni pametno, — ljudje in časniki jih že dolžijo in čemijo rekši, da so izdajice. — Dobro se ta klopčič gotovo ne bode razmotal. — Švedska. Časniki pišejo, da je švedski kralj in njegova vlada blage misli, deželno ustavo premeniti v duhu svobode in ravnopravnosti. pozdaj so v deržavnem zboru sedeli večidel in na škodo drugih ljudi le plemenitaši in duhovniki; po vla-dinej volji pa naj voli vse ljudstvo svoje oslance in to naravno ali direktno. Res ta raljeva volja je zlata vredna; pa vendar se je sperva kazalo, da to ne pojde srečno izpod rok, in da morebiti še kri poteče: dozdgj samo in edino opravičeni stanovi so se postavili po koncu in niso kazali volje odstopiti od svojih starih predpravic. Poslednje dni pa se je reč zasukala na bolje in upamo, da se vsq z lepo poravna in popravi, — kar se je po najnovejšem sporočilu tudi res zgodilo. Predlog vlade o pre-naredbi deržavne ustave je bil z večino glasov odobren in sprejet. Viši stanovi zgube svoje predpravice. Belgija. Kralj Leopold I. je 10. t. m. umeri — vsemu ljudstvu je serčno žal po tem dobrem kralju; že 25 let sedi na kraljevskem prestolu in skerbi modro in dobro-serčno za slavo in srečo svojih podložnikov. Sam večni Bog ve, kaj po njegovej smerti navstane, — nekteri mislijo in očitno terdijo, da bode, kakor hitro kralj oči zatisne, Napoleon svojo roko stegnil po Belgiji in jo pridružil ali po novi šegi — anektiral. Pravijo, da je našemu princu Maksu, ki ima hčer Leopoldovo za svojo ženo, celo zavoljo tega daroval Mehikansko cesarstvo in ga odpravil v daljno Ameriko, da mu ne bode morebiti na poti ob pripravnem času. — Lesica je Napoleon, in skorej pride na den, kaj in kako. — Mehikansko. Ker ravno o Maksu govorimo, pa le tudi očitno povejmo, kako se temu cesarju godi. Vse je omilovalo tega ljubljenega našega princa, da gre v daljno Ameriko za cesarja v tako deželo, kjer šteje monarhija le malo prijatlov in ktera je bližnja deržava severno-araerikanski republiki. To cesarstvo ne more dolgo in srečno obstati, kar se gotovo že kaže. Prej ko ne bode severo-amerikanska republika o per-vej priložnosti vojsko napovedala sosed- njemu cesarstvu mehikanskemu. Žeje poslala republikanska vlada generala Shofielaa v Pariz, menda s to nalogo, naj Napoleona pregovori, da ne pošilja novih vojščakov, timveč da bi domu poklical še to vojsko, ktera je zdaj v Mehiki cesarju Maksu v pomoč. Že to rtič dobrega ne kaže. Pa še več, Waschingtonska vlada je poslala generala Logona kakor svojega poslanca v Mehiko, pa ne k vladi cesarkoj, timveč k vladi republikanskej puntarskega predsednika Juareza. To pa je očitno znamnje, da noče nič vedeti od vlade cesarja Maksa. Ne bode dobra — morebiti skorej že slišimo, da je Maks spet prišel v Evropo. — Kazne novice. * Dr. Munda, rojen v št. Marjeti na slov. Štajerju, ki je bil na Tomanovo mesto za advokata v Radoljco na Gorenskem izvoljen, nastopil je svojo službo 1. dec. t. 1. — Za gotovo pričakujemo, da se bode obnašal po tirjatvah sedanjega časa in da bode dajal vedno po zgledu svojega slavnega prednika narodu, kar je narodovega! * G. Andrej Kodrič, rojen iz goriške grofije, imenovan je za pravega učenika na kr. gimnaziji v Oseku na Slavonskem. Živili! * (Narobe svet.) Naša slovenska Radgona je g. Blagatinšeka žl. Kaiserfelda izvolila za svojega častnega mestjana zavoljo govora, s kterim je Slovencem jemal vse pravice, imenoval njih postopanje anti-diriastično, antiinonarhično in illiberalno (gut gebriillt, Blagatinšek!!!) zagovarjal nemšku-tarsko februarno ustavo in spodbijal naša zastopnika gg. dr. Razlaga in Hermana. Vemo, da celo mesto gotovo ni teh misli pa je že taka pri nas Slovencih! Za župana in srenjske odbornike so se volili samo go-spdoje, nemške slave in omike pijani; — zatorej narobe svet! Duhovske zadeve. Kerška škof.: G. Oberjorg Mih. gre za provizorja v Holmnico, g. Jergič Lenart pa v Trebliče. L j ubij an sk a s k of.: G* Fr, Štrukelj gre za kaplana v Čatež, g. Jan. Germ pa v spodnjo Idrijo. Lavantinska š k o f.-j G. Juri Rubin gre za kaplana k sv. Martinu na Pohorje, g. Ant. Suhač pa na Ruše. Teržaška škof.: G. Dom. Zavlovič iz poreške škofije je imenovan župnik v Šumbergu. Gg. Dom. Bonifazio oprav-nik duhovskih in šolskih zadev pri terža-škem magistratu, Jož. S i n č i č, realni vodnik v Piranu, in Matija Jurinac, mošče-niški župnik, imenovani so častni korarji. G. Šimen Karol ni k gre za domačega koop. v Lanišče. Loterija. Vertlt 7 ti 7 40 50 O«. Prihodnje srečkanje je 23. decembra 1866. Dunajska borsa 15. decembra 1865. 6% metalike .' . . 63,15 6% nacijonal 66.20 I860 derž. posoj . Bankine akcije 764 Kreditne ,, . 158.30 London 105.30 Novi zlati . 7.6 V, Srebro . . 106.25 15. t. j. včeraj bila je tiskarna obravnava proti gg. Schleichertu, Krasniku in Grinkoli; trajala je od 9—12% dop , pop. pa od 4—6%. Razsodba se naznani še la danes. izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Boži č. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom B. Bertschinger-j a.