123 Glasnik SED 62|1 2022 * Ddr. Mateja Kos, muzejska svetnica, Narodni muzej Slovenije; mateja.kos@nms.si. Muz eji za r azno lik os t in vključen os t Mat eja K os* Ko sem leta 2019 pripravljala svoj prispevek na III. kon- gresu slovenskih muzealcev Muzeji za raznolikost in vključenost, sem imela v mislih nekoliko drugačno te- mo. Predvsem me je zanimala problematika nacionalnih muzejev, 1 in sicer, kakšno vlogo imajo ti muzeji v okviru sodobne družbe in ali sploh sodijo v kategorijo sodobnih muzejev. Ta problematika me je začela zanimati zato, ker se v okviru razpravljanja o sodobnem muzeju (sodobnih muzejih) muzeologi in drugi strokovnjaki, na primer an- tropologi ali sociologi, ukvarjajo predvsem z lokalnimi muzeji in njihovo vlogo v sodobni družbi. 2 Nacionalni muzeji – tako imenujem državne muzeje, torej tiste, katerih ustanovitelj je država – pa se v okvi- ru omenjenih ved za razliko od lokalnih ustanov pogosto pojavljajo v drugačni, že kar vprašljivi vlogi, ki jo vsaj delno lahko razumemo tudi kot negativno. Jih sploh lah- ko prepoznamo kot sodobne muzeje? Prvi ugovor temu je, da gre za elitistične ustanove. Termin so muzeologi prevzeli iz sociologije in politologije. Elitizem je nazor, po katerem nekaterim pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakšnem izmed področij človekovega delova- nja (Spletni vir 1). Elitizem je najpogosteje politično ali ideološko obarvan, je izraz bogastva, lahko pa označuje tudi področje znanosti, poznavalstva, pouka, odnosa do obiskovalcev in drugih deležnikov in še marsikaj druge- 1 Nacionalni muzeji imenujem muzeje, ki imajo v slovenski zakono- daji status državnih muzejev. 2 Med najpomembnejšimi slovenskimi avtorji s področja muzeologije o vlogi in pomenu lokalnih in eko muzejev sta Verena Perko in Jože Hudales. ga. Muzej je torej odraz in orodje elite. Lahko rečemo, da je pojem sprejemljiv za neke vrste negativno opredelitev statusa nacionalnih muzejev, na primer takšno, kot jo je razvil Kenneth Hudson, da so namreč veliki nacionalni muzeji mastodonti, ki bodo prej ali slej morali izumreti (Hudson 1992/93). Pojem sam po sebi je jasen, njegovo področje dobro osvetljeno. Pa vendar se lahko z njegovo nekritično rabo zlahka zapletemo, saj se ob tehtnem pre- misleku izkaže, da je pojem tudi precej izmuzljiv in lahko z njim označimo še marsikaj, tudi tisto, kar ima pozitivno konotacijo, na primer vrhunske rezultate v športu. 3 Obe- nem premalokrat pomislimo, da so elitistični tudi pojmi, kot so na primer »nacionalna zavest«, »narodotvornost«, tudi »poznavanje določenega področja« in podobno. Kot rečeno, je velika pozornost v polju muzeoloških raz- iskav usmerjena v raziskovanje vloge muzejev v sodobni družbi, vendar predvsem muzejev, ki nagovarjajo lokal- no skupnost in iz nje izraščajo. Mnogo manj raziskav se dotika vloge nacionalnih muzejev, še posebej na področju sodobnih praks, ki temeljijo na inkluzivnosti in partici- pativnosti. Že iz same definicije obeh pojmov izhaja, da utelešata nekaj, kar je pisano na kožo lokalnemu muzeju, to je tudi eden od razlogov, zakaj je zlasti ekomuzej ena najčistejših udejanjenj premis sodobnega muzeja. Omenjena Hudsonova sintagma je v sredini 1980. let označevala konec velikih nacionalnih muzejev, tistih, ki 3 V zadnjih desetletjih je nastalo kar nekaj socioloških in politoloških del o različnih, tudi pozitivnih aspektih elitizma na različnih področ- jih, tudi v športu, kjer je ta pojav gotovo zelo očiten. Prim. Tännsjö in Tamburrini 2000. Izvleček: Velika pozornost muzeoloških raziskav je usmerjena na razisk o vanje v log e muzeje v v sodobni družbi, v endar pr ed- v sem tis tih, ki nago var jajo lokalno sk upnos t in iz nje izraščajo. Mnogo manj raziska v se dotika v loge nacionalnih (drža vnih) muzeje v , še posebej na podr očju sodobnih prak s, ki t emelji jo na inkluzivnosti in participativnosti. Pregled dejavnosti izbranih nacionalnih muzeje v , ki je pr eds t a v ljen v člank u, je pok azal, da tudi ti izpolnjujejo funkci je sodobneg a muzeja, a drug ače k ot lokalni muzeji. Ključne besede: muzeologija, vloga muzejev, nacionalni mu- zeji, inkluzivnost, participativnost Abstract: Much of the attention of museological research is focused on exploring the role of museums in modern society, though largely dealing with local museums which directly ad- dress the local community. Far less research concerns itself with the role of national museums, especially in the field of mod- ern practices based on inclusiveness and participation. An over- view of the activities of selected national museums, presented in the article, shows that these also fulfil the functions of a mod- ern museum, though differently from the local museums. Keywords: museology, role of museums, national museums, inclusiveness, participatory practice INKLUZIVNE PRAKSE NACIONALNIH MUZEJEV V L UČI SPREMEMB NJIHO VE DR UŽBENE VL OGE S tr ok o vni članek | 1 .0 4 Datum pr ejema: 3. 1 2. 202 1 Glasnik SED 62|1 2022 124 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t Mat eja K os so bili ustanovljeni kot prvi v obdobju razsvetljenstva ali kasneje, v valu ustanavljanja muzejev v zgodnjem 19. stoletju. Ni se uresničila, saj so številni nacionalni muzeji nastali celo v zadnjih desetletjih 20. in v začetku 21. stole- tja, med zadnjimi npr. Hiša zgodovine Avstrije (Haus der Geschichte Österreich) v Hofburgu na Dunaju, zgodovin- ski muzej, ustanovljen leta 2014 in odprt štiri leta pozneje (Spletni vir 2). Še pred tem je svoje zgodovinske muzeje v zadnjih desetletjih ustanovila cela vrsta držav, od Nemčije do Japonske. Nacionalni muzeji torej niso mrtvi. Ali jih pri življenju ohra- nja samo sila in moč elite? Za to moramo pogledati v zgodo - vino, saj je med drugim pomembno tudi, kakšne programe so imeli omenjeni muzeji v času svojega nastanka. Primer za to je lahko Kranjski deželni muzej v Ljubljani, ustano- vljen v zgodnjem 19. stoletju. Poleg običajnih nalog muzeja tistega časa in specifičnega delokroga zbiranja artefaktov, starin in zgodovinskih dokumentov s področja Kranjske je imel že takrat izoblikovan odnos do obiskovalcev. To je vidno na primer iz objavljenega govora predsednika kura- torija grofa Hohenwarta (1771–1844) ob odprtju prve raz- stave tega muzeja, v katerem k obisku muzeja izrecno vabi vsakogar, še posebej pa obrtnike in kmete z družinami, saj bodo z ogledom naravnih in umetniških produktov domovi- ne deležni izobrazbe. Hohenwart vabi tudi starše, učitelje in učiteljice, predstojnike, mojstre in skrbnike, pa tudi vojaške poveljnike, naj pogosto pripeljejo otroke in varovance, da si bodo lahko razširili znanje. Posebej omenja deklice, saj me- ni, da bi morala (tudi) gospodinja in družinska mati vedeti, kje in kako nastajajo produkti domovine (Hohenwart 1832: 16). Ob takšnih obiskih je muzej priskrbel tudi kustosa, ki je vodil po razstavi. Pedagoška ali izobraževalna funkcija muzeja je bila torej pomembna že od vsega začetka in se je razvijala skozi vse obdobje, od njegove ustanovitve naprej. Pomembna je bila tudi odprtost muzeja za obiskovalce, ki so ga med tednom obiskovali zlasti v skupinah, ob nedeljah pa tudi posame- zno. Razvoj muzejstva in muzejev ni vplival samo na znan- stveno in strokovno delo, ampak tudi na dejavnosti za obiskovalce. Tako so leta 1986 v tedanjem Narodnem mu- zeju pripravili posvet na to temo. Pripravile so ga Irena Keršič (Slovenski etnografski muzej), Eva Kocuvan (te- danji Narodni muzej) in Ljerka Trampuž (Prirodoslovni muzej Slovenije). Spoznanja omenjenega kongresa so še pospešile vse omenjene dejavnosti. 4 Res je, da je bilo delo z obiskovalci koncipirano drugače kot danes, vseeno pa je bil napredek očiten. Marsikateri muzej je poskrbel, da so strokovna vodstva dobila osebno noto in da so podajanje znanja razširili v možnost neformalnega izobraževanja, podajanje faktov pa v smer sodobne interpretacije. 4 Zapis o posvetu in posamezni prispevki udeležencev so objavljeni v Argo 25, 1986, 5–109. Elitističen koncept muzeja, ki ga lahko vidimo v najstarej- ših kompleksnih muzejih, je tako precej omiljen ali nad- grajen s skrbjo za obiskovalce in njihovo izobraževanje, predvsem pa z odprtostjo za vse, ne glede na svoje temelje v materializaciji ideologije tedanje oblasti. Karakteristike sodobnega muzeja so še marsikaj drugega. Partcipatornost in inkluzivnost sta očitni predvsem v okvi- ru socialne funkcije muzeja. Interpretacije teh dveh poj- mov se v nadaljevanju ne bom dotikala, saj bodo o nji- ju razpravljali avtorji, ki so mnogo bolj kompetentni od mene. Vsekakor pa se skoznju kaže socialna funkcija mu- zejev, ki postaja v zadnjem času vedno bolj pomembna. Nedvomno jo lahko imamo za eno od temeljnih značilno- sti sodobnih muzejev in za poseben del njihove družbene vloge. Socialna funkcija muzejev je bila prvotno združena z izobraževanjem, ki je, kot smo videli, del poslanstva mu- zejev že od druge polovice 19. stoletja naprej. Danes se vedno bolj osamosvaja in postaja eden najpomembnejših segmentov družbene vloge in družbene odgovornosti so- dobnega muzeja. Najverjetneje je prav socialna funkcija pot, ki utegne zelo zaznamovati prihodnost muzejev in ga- lerij. Možnost sodelovanja, vključevanja in zlasti druženja namreč zelo ugodno vpliva na kakovost življenja deprivi- legiranih skupin. Ker sem se še pred epidemijo virusa SARS-CoV-2 loti- la koncipiranja tega prispevka, sem socialno funkcijo muzejev skozi participativnost in inkluzivnost preuče- vala predvsem na podlagi dogodkov in dejavnosti, ki so se odvijali v živo. Danes, po epidemiji, je situacija po- polnoma drugačna, saj so se vsi muzeji, torej tudi naci- onalni, preselili na splet. S tem so se morali odreči živi interakciji z obiskovalci in drugimi deležniki, po drugi strani pa se je odprl širok prostor medmrežja z številnimi deležniki. Prav ta prostor je kljub svoji virtualnosti postal »lokalno« okolje nacionalnih muzejev. Odprl se je torej teritorij, ki ga prav ti muzeji niso imeli in so zato ostali zunaj koncepta sodobnega muzeja, kot ga kot holistični dediščinski sistemi na primer predstavljajo eko muzeji. 5 Glavna ovira pri udejanjanju inkluzivnosti in participa- tivnosti nacionalnih muzejev je torej teritorij, ki ga zapol- njuje lokalno prebivalstvo, h kateremu gravitira vplivno področje muzeja. Pri lokalnem muzeju je to jasno defini- rano in povezano z eno od plasti človekove identitete. Pri nas je namreč identificiranje z državo vprašljivo in težko uresničljivo, veliko lažje se identificiramo z lokalno sku- pnostjo. In tu je past, ki bi lahko nacionalnim muzejem preprečevala razvoj v sodobne muzeje. Vendar sem glede na zbrane primere ugotovila, da situacija ni tako preprosta. Vrsta nacionalnih muzejev, prav vsi, ki sem jih izbrala za preučevanje, opravljajo tudi te funkcije. V nadaljevanju naštevam zbrane primere inkluzivnih praks nacionalnih muzejev. 5 Več o eko muzejih v Hudales 2011. Glasnik SED 62|1 2022 125 Muz eji za r azno lik os t in vključen os t Mat eja K os Prvi je projekt Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam (Spletni vir 3), ki je potekal med letoma 2013 in 2015 v Slovenskem etnografskem muzeju. Imel je dva ci- lja, in sicer zagotavljanje enakih možnosti in spodbujanje socialne vključenosti ranljivih družbenih skupin ter dvig zaposljivosti ranljivih skupin na področju kulture in pod- pora njihovi socialni vključenosti. Drugi cilj so izpolnili tako, da so v okviru projekta zaposlili deset kustosov. Ran- ljiva skupina, ki so jo s tem nagovarjali, so torej bili mladi diplomanti – iskalci prve zaposlitve, ki so imeli formalno izobrazbo s področij dela muzejev (etnologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, arheologija). Pri projektu je sode- lovalo šest državnih muzejev. Potekal je zelo uspešno. Žal pa se je po koncu projekta pokazala slabost evropskih projektov: preprosto se je iztekel, ostali so le osnovni do- kumenti in kratek nabor izvedenih dejavnosti, vse boga- stvo projektne vsebine pa žal ni več dostopno, saj spletna stran, kot je to običajno zaradi zaključka financiranja po koncu projekta, ni več ažurirana. Enako pomembni so se mi zdeli programi Slovenskega etnografskega muzeja o migracijah in za migrante Sem sosed (Spletni vir 4). Slovenski etnografski muzej je bil zelo aktiven na področju problematike migracij, in sicer v obeh smereh: pri ozaveščanju prebivalcev Slovenije o mi- gracijah in migrantih ter na področju pomoči migrantom. Muzej je svoj odnos do problematike utemeljil že v svo- jem poslanstvu, kjer najprej poudarijo, da je muzej prostor dialoga in srečevanja med kulturami, pa tudi z manjšina- mi, ki živijo na našem ozemlju. Slovenski etnografski muzej je leta 2016, v času najin- tenzivnejših migracij, gostil štiri razstave, posvečene tej tematiki, in sicer Podobe enakosti; Migracije – ljubezen – izginjajoči – dobrodošel si; Migracije in mladi ter Čakajo- či. SEM se namreč čuti kot prostor dialoga med kulturami, in kot sta zapisala Mojca Račič in Gregor Ilaš na spletni strani muzeja, je zato tudi v tem zgodovinsko prelomnem času poklican in kliče k spoznavanju in razumevanju do- gajanj v naši družbi. V napovedniku sta poudarila, da je treba ponovno razmisliti o razmerju med univerzalno člo- veškostjo in kulturno raznolikostjo in se vprašati, kaj nas bolj druži kot ločuje (Ilaš in Račič 2016: 285–292). Med inkluzivnimi in socialnimi programi Narodnega mu- zeja Slovenije bi izpostavila program Muzej za starejše: mi k vam, vi k nam. To je, kot pove že ime, program za starejšo populacijo. Namenjen je varovancem domov sta- rejših občanov, dnevnim centrom aktivnosti za starejše, univerzi za tretje življenjsko obdobje, medgeneracijskim centrom, društvom upokojencev ter drugim zainteresira- nim. Raziskave muzejskih obiskovalcev so namreč poka- zale, da s starostjo številni ljudje, ki so bili nekdaj redni obiskovalci muzejev, tja prenehajo zahajati, saj slabše sli- šijo, težko stojijo, se težko gibajo. Program je pripravljen tako, da pride animator iz muzeja k njim, udeleženci obu- dijo svoja vedenja o preteklosti in se naučijo česa novega, ob tem pa kakovostno in koristno preživijo del prostega časa. Pomemben del dejavnost je rokovanje z muzejskimi predmeti, ob obisku v muzeju so to originali, na obisku na terenu pa replike oziroma sodobni predmeti z enakimi značilnostmi, kot jih imajo originali (npr. enak material). V drugem delu programa sledi ogled Narodnega muzeja Slovenije, kjer udeleženci spoznajo deset znamenitih mu- zejskih predmetov (Spletni vir 5). Program Alzheimer Cafe v zadnjem letu enkrat na mesec izvajajo v Narodni galeriji. Mednarodni grafični likovni center je prvi pri nas razvil programe za bolnike z demen- co Dober dan vsak dan avtorice Yasmín Martín V odopivec (V odopivec 2019: 46–56). Tudi v Narodni galeriji so se povezali z združenjem Spo- minčica – Alzheimer Slovenija, ki zagotavlja strokovno in učinkovito pomoč osebam z demenco, njihovim svojcem ter oskrbovalcem. Pripravili so program strokovnih pre- davanj, cikel druženj Alzheimer Cafe in zasnovali ustvar- jalne delavnice. Dejavnost poteka v obliki dogodka, ki se začne s predavanjem, namenjenim predvsem svojcem dementnih oseb, sledi pa delavnica, na kateri negujejo ustvarjalnost, spodbujajo domišljijo in urijo spomin (Sple- tni vir 6; Spletni vir 7). Poseben sklop dejavnosti za starostnike je pripravil tudi Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS): Ob razstavi 3D fotografij 9. MAJ 1945, ki je bila v muzeju na ogled leta 2015, so potekale dejavnosti za starostnike. Žal že ob času začetka naše raziskave podatki o vsebini, udeležencih in izvedbi na spletni strani muzeja niso bili več dostopni, zato informacije o dejavnosti navajam glede na to, da jih v omenjenem članku navaja Yasmín Martín V odopivec. Posebne programe za vključevanje okoliškega prebival- stva Fužin pripravlja in izvaja Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Muzej za arhitekturo in oblikovanje je prvi nacionalni muzej pri nas, ki je nadgradil platformo ekomuzejev in jo prenesel na raven nacionalnih muzejev. Čeprav gre za specialni državni muzej, posvečen natančno definirani temi (in delokrogu), se ni povezal samo z ob- činstvom, ki ga glede na svoje ustanovitvene akte, poslan- stvo, programe in lego v modernistični stanovanjski sose- ski lahko pričakuje – torej z arhitekti, oblikovalci in vsemi tistimi, ki jih to področje zanimatudi z lokalnim prebival- stvom, torej s potencialnim občinstvom in udeleženci pri dejavnostih zaradi geografske povezanosti z muzejem, in ga vključil v svoj program. Programi Muzeja za arhitektu- ro in oblikovanje za prebivalce Fužin, ki imajo v Ljubljani status soseske z deprivilegiranimi prebivalci, so potekali (in še potekajo) ob različnih priložnostih, med drugim je bilo tako ob 25. bienalu oblikovanja Daleč, tako blizu leta 2017 (Spletni vir 8), in obsegajo preverjanje in mapiranje potreb prebivalcev, razgovore o tem in nato izvedbo, pri kateri sodelujejo izbrani oblikovalci in/ali arhitekti. V času zaprtja države zaradi epidemije koronavirusa so bili vsi nacionalni muzeji zelo dejavni na sodobnih druž- Glasnik SED 62|1 2022 126 Muzeji za r aznolik os t in vključenos t Mat eja K os benih omrežjih. Videti je, da je epidemija še dodatno spod- budila prizadevanja za univerzalno dostopnost, in to ne sa- mo za ljudi z oviranostmi, ki muzejev ne morejo obiskati. Pomembno bi bilo, da bi ta možnost ostala tudi po vrnitvi življenja v ustaljene okvire, saj se je virtualno okolje po- kazalo kot sprejemljiv prostor za interpretiranje premične kulturne dediščine. Tudi ta segment je v resnici del široke akcije za dostopnost muzejev in galerij. Pomembna pa ni samo količina objav, ampak tudi njihova kakovost in ob- čutek za občinstvo, ki ga ustanove izkazujejo po tej poti. Prav oddaljeni dostop do muzejev, zbirk in dejavnosti, pri katerem lahko sodelujemo od doma, je postal pomemben povezovalni element. Zavedati se je treba tudi, da objave na družbenih omrežjih že nekaj časa ne nagovarjajo več le mlajšega občinstva, ampak tudi vse večjo skupino sta- rejših, saj je danes tudi med osemdesetletniki že precej ta- kšnih, ki so v času službovanja že uporabljali računalnik in torej niso popolni analfabeti na tem področju. Predvidevamo, da bo tovrstno naslavljanje (virtualnih) obiskovalcev kmalu postalo sestavni del področja inter- pretacije in se torej ne bo odvijalo (samo) v praksi, ampak bo postalo temelj teoretskih raziskav, študija, predlogov in izboljšav, tako kot so pred tem to postala druga področja muzejskega dela, na primer klasična vodstva, učne ure in principi sodobne interpretacije. V veliki meri so torej tudi nacionalni muzeji spremenili svojo družbeno vlogo v sodobnem svetu. Vendar pa imajo v primerjavi z lokalnimi muzeji precej več težav pri nepo- sredni, vzajemni povezljivosti s svojo okolico, saj je iden- titetna raven na tej stopnji dosti bolj abstraktna kot na in- dividualni, družinski ali lokalni ravni. Zato ta primanjkljaj nadomeščajo z drugačnimi programi in dejavnostmi, saj tiste, ki so primerne za lokalne muzeje, niso najprimernej- še za nacionalne muzeje. S temi novimi pristopi so si na- cionalni muzeji zagotovili pomembno vlogo v sodobnem muzejstvu in vseh njegovih manifestacijah. Literatura in viri HOHENWART, Franz Josef Hannibal: Die Eröffnung des Lan- des-Museums in Laibach, wie selbe den 4. October 1831, zum Feier des allerhöchsten Namensfestes Sr. Majestät unsers all- geliebten Kaisers abgehalten wurde. Ljubljana: Mit Edlen v. Kleinmayr‘schen Schriften, 1832. HUDALES, Jože: Ekomuzej in druge oblike sodobnih lokalnih muzejev, V: Vito Hazler (ur.), Ekomuzej hmeljarstva in pivovar- stva Slovenije: idejna zasnova za stalno muzejsko postavitev v Žalcu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete uni- verze v Ljubljani, 2011, 48–52. HUDSON, Kenneth: Muzeji in razstave, ki so prijazni do svojih obiskovalcev. Recepti za uspešnost. V: Borut Rovšnik (ur.), Mu- zeoforum, zbornik muzeoloških predavanj. Ljubljana: Slovensko muzejsko društvo: Zveza muzejev Slovenije, 1992/93, 45–59. ILAŠ, Gregor in Mojca Račič: Odziv slovenskega etnografskega muzeja na aktualna migrantska gibanja. Dejavnosti v času od decembra 2015 do oktobra 2016. Etnolog 26, 2016, 285–292. Spletni vir 1: Fran, Slovar slovenskega knjižnega jezika: geslo »elitizem«; https://fran.si/iskanje?Query=elitizem&View=2, 11. 9. 2021. Spletni vir 2: KANDUTSCH, Kazuo in Christiane Rainer: Gundlagen einer Sammlungstrategie für das Haus der Geschi- chte Österreich; https://www.hdgoe.at/items/uploads/module_ pdf/1539788353_iC0rw75WaJKQ.pdf, 11. 9. 2021. Spletni vir 3: Projekt Slovenskega etnografskega muzeja »Do- stopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam«, https:// www.etno-muzej.si/sl/dostopnost-do-kulturne-dediscine-ranlji- vim-skupinam, 14. 3. 2022. Spletni vir 4: SEM sosed; https://www.etno-muzej.si/sl/sem-so- sed, 1. 6. 2021. Spletni vir 5: Narodni muzej Slovenije: Muzej za starejše; https://nms.si/si/izobrazevanje/odrasli/starejsi, 5. 12. 2019. Spletni vir 6: Narodna galerija: Alzheimer Cafe in likovna de- lavnica za osebe z demenco; https://www.ng-slo.si/si/dogodki- -in-obvestila/alzheimer-cafe-in-likovna-delavnica-za-osebe-z- -demenco?id=4860, 20. 9. 2020. Spletni vir 7: Dogodki; https://www.ng-slo.si/si/dogodki-in-ob- vestila, 23. 9. 2021. Spletni vir 8: BIO 26, 14. 11. 2019–9. 2. 2020; https://25.bio.si/ sl/*, 5. 3. 2020. TÄNNSJÖ, Torbjörn in Claudio Tamburrini (ur.): Values in Sport: Elitism, Nationalism, Gender Equality, and the Scientific Manufacture of Winners. London in New York: Taylor & Fran- cis, 2000. VODOPIVEC, Yasmín Martín: Izhodišča in osnovne smernice za vzpostavitev muzejskega programa za osebe z demenco in njihove svojce v Sloveniji. Argo 61/1, 2019, 46–56.