DELAVSKA POLITIKA likala dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. M«frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znašs; mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 78 Sreda, 3. oktobra 1934 Leto IX Balkan balkanskim narodom Kraljevi obisk v Sofiji. Medsebojni obiski vladarjev imajo pravzoprav le simboličen pomen. Vsekakor pa se mora priznati, da teki obiski ustvarjajo javno mnenje, oziroma ga podpirajo. Po poročilih je bil sprejem jugoslovanske kraljevske dvojice v Sofiji velika manifestacija, ki znači preobrat bulgarskega javnega mnenja v prilog zveze balkanskih držav. Ta pojav je torej ugoden. Merodajno pa ni trenutno razpoloženje, ki ga lahko razni gospodarski ali pa tudi nelojalni politični interesi izpreminjajo. Bolgarija in Jugoslavija sta dve sosedni državi, obe sta približno enake gospodarske strukture, tako da nimata prav nobenega razloga, da ne bi živeli v prijateljstvu med -seboj. Skupen pa je °bema državama kulturni interes in dvig godspcdarske kulture. Enako je lahko skupna tudi zunanja gospodarska in mednarodna politika. Povsem logično je, da bo v mednarodni politiki le ves Balkan nekaj veljal, nikdar pa ne posamezne državice, ki so bile stoletja eksploatacijski objekt velikih držav. Te velike države se reteku 14 dni od dneva tega poziva bo knjižnica začela najenergičneje izterjevati knjige od onih, ki bi jih ne vrnili. Kraievna bratovska skladnica na Jesenicah. Nedeljska zdravniška služba v mescu oktobru je razdeljena tako-le: 7., 14. in 28. ■oktobra g. dr. Kogoj Frančišek, 21. oktobra g. dr. Čeh Milan. Kranj Spokorniški Kranj — pozdravljen! Birma in tombola. Zlaite ure in avto. Vse se je mešalo v Kranju in nihče menda ni vedel, komu je kaj namenjeno. Vsak je lahko obrnil zase. Oni, ki so obupali nad frama-sonsko liberalnim staroslavnim Kranjem, so menili, da se je Kranj spokoril in da so zastave, ljudje itd. namenjeni njim — gasilci, ki so pa imeli na tomboli baje 9000 ljudi, so pa obrnili vso stvar zase. Če vzamemo ma-terijelni uspeh, je bilo menda ono drugo obračaj}]e bolj uspešno in bolj donosno. Če se je pa res rodil novi katoliški Kranj — Potem srečno mu rojstvo v znamenju spo-korništva ob birmi in tomboli. Da le ne bi 'hila taka spreobrnjenja v Kranju .prepogosta, ker imajo lahko več repov! Socialistično delavstvo pozna prednosti velikih občin. Že um sam pove, da je večji organizem občine bolj sposoben, da vrši potrebne naloge v gospodarskem in socialnem oziru bolje kakor pritlikave majhne občine. Vprašanje povečanja mestnih občin Ljubljane, Celja, Maribora in Ptuja je sedaj aktualno, ker je notranje ministrstvo zahtevalo tozadevne predloge potom banovin od prizadetih občin. Mestu Ljubljani se je že pred leti priključila po težkih porodnih bolečinah Spodnja Šiška in del Vodmata. Od tedaj so se pa še razni predkraji gospodarsko docela spojili z Ljubljano. Zgornja Šiška, Vič-Glince, Ježica in Moste so se že popolnoma zrasli z mestom in jih ločijo od mesta samo še napisne tablice po cestah in ulicah. Misel priključitve okoliških občin mestu Ljubljani je bila prav posebno aktualna v letih županovanja s. dr. L. Periča. Občinski svet se je takrat bavil z načrtom. Tudi socialistična stranka je imela o tem vprašanju posvetovanja z okoliškimi sodrugi. Delavstvo se je že takrat izreklo za in-korporacijo iz jasnih razlogov, ki danes še jasneje govore zanjo kakor takrat. Zakaj večje so socialne naloge občine in večja je nujnost, da občina kumulira čimveč gospodarske sile če hoče kolikor toliko redno vršiti svoje dožnosti. Inkorporacija okoliških občin mestom je eminentno važno delavsko vprašanje. Zaradi tega so delavske strokovne in kulturne organizacije v Ljubljani sklenile, da pošljejo kraljevi banski upravi in mestnemu poglavarstvu v Ljubljani spomenico naslednje vsebine: »Podpisane delavske strokovne in kulturne organizacije si štejemo v 'dolžnost, da glede vprašanja inkorpo-racije predmestnih občin v mestno občino ljubljansko izjavimo svojo odločno željo, naj se inkorporirajo v mestno občino vse predmestne občine in -deli občin, ki po naravni legi in po gospodarskih in socialnih razmerah gravirajo k Ljubljani. Predmestne občine so že sedaj gradbeno tesno strnjene z Ljubljano in imajo z njo skupne občinske naprave (vodovod, elektriko, kanalizacijo itd.). Pretežni del prebivalstva v Ljubljani in v predmestnih občinah ima iste gospodarske, socialne in kulturne interese. Potrebno je, da ta že sedaj obstoječa dejanska skupnost dobi tudi pravno obliko. Upoštevali smo tudi ugovore in pomisleke, ki se uveljavljajo proti in-korporaciji. Ti pomisleki imajo samo •deloma nekaj pomena za prvo prehodno dobo. Po veliki večini ipa izvirajo bodisi iz čisto sebičnih, bodisi iz prav osebnih razlogov, v ostalem pa jih je pripisovati prirojeni kratkovidni nazadnjaški miselnosti, ki se sama po sebi upira vsaki izipremembi in vsakemu napredku. Upravičeno zahtevamo, da se. izvrši inkorporacija ljubljanskih predmestnih občin in s tem položi temelj za go-sipodarsko, socialno in kulturno naprednejšo Ljubljano. Zavedamo se, da s tem izražamo soglasno voljo ne samo svojih članov, ampak tuidi pretežne večine delovnega prebivalstva v Ljubljani in okolici. Ljubljana, dne 29. septembra 1934.3 (Slede podpisi.) Tudi danes ugovarjajo inkorpo-raciji nekateri krogi. Večinoma tisti, ki mislijo, da potem ne bodo imeli v »lokalni politiki« glavne besede. Seveda je ta razlog in tudi vsi drugi razlogi tako malenkostnega pomena, da se v progresu napredka in razvoja ne more nihče ozirati nanje. Čas zahteva velike občine, zlasti mestne in industrijske! ne prišlo v prid delavcem, pač pa bi gotovo tako znižanje prejemkov izginilo v žepih vladajočega kapitala. Eno pa lahko konstatiramo; Konjunktura za obdajo premoga se vsled ipredsto-ječe zime izboljšuje; ponovno je dobila TPD s posredovanjem g. ministra za šume in rude več naročil, vse to je za TPD gotovo važno in pomeni bistveno izboljšanje v gospodarskem oziru. Večne borbe delavstva v obrambo pred popolno propastjo pač ne more biti v ugled podjetju, ki je že toliko miliijAsv izvleklo iz delavca in iz zemlje. Takšnih metod se še do sedaj TPD ni posluževala, da bi na zimo, v času boljšega gospodarskega ravnovesja hotela delavcem znižati plače in druge prejemke. Delavstvo še zmiraj pričakuje, da TPD ne bo izvedla nameravane redukcije plač, ker ji to tudi ni potreba, razen ako hoče na račun svojega lačnega delavstva povišati svo'j dobiček. Razumljivo je, da med delavstvom ivlada upravičeno razburjenje. Zahvala. Načelstvo II. skupine rudarske zadruge v Trbovljah se najiskrenejše zahvaljuje g. dr. Štempiharju Ivotu, odvetnik« na Jesenicah, za velikodušni dar Din 200 za revne rudarje, oziroma revno rudarsko de-co. Naj bo 'plemeniti darovalec prepričan, da bodo deležna njegovega človekoljubja revni od najrevnejših rudarskih otrok. — Trbovlje, dne 26. septembra 1934. Načelstvo II. skupine Rudarske zadruge, Trbovlje. Hrastnik Predaja občinskih poslov novemu odboru Dne 27. septembra je prevzel novoizvoljeni obč. zastop — Delavske kmetske liste — z županom s. K. Malovrhom posle obč. uprave Hrastnik. Nemogoče, kakor so rekli nasprotniki, je postalo mogoče! Prejšnji župan g. Draksler Jaka je otvoril sejo in poročal o izidu obč. volitev dne 22. julija t. L, nakar je predal posle novoizvoljenemu županu s. Malovrhu. Ta je uvodoma pozdravil zastopnika polit, oblasti ter ga opozoril na težak položaj v naši občini z ozirom na občinske reveže, brezposelne in pa tudi delno zaposlene ter ga prosil, naj bo tolmač vseh naših potreb pri višjih oblastih. Dalje je nagovoril novo-izvoljeni odbor takole: Po 5 letih se je danes zopet sestal od ljudstva izvoljeni občinski odbor. Danes bi moral biti prav za prav zgodovinski dan in ta seja zgodovinska seja, saj je prvič, ko smo v tej dvorani navzoči tudi zastopniki Hrastniške kotline. Ker se je pa ta združitev izvršila proti volji ogromr ne večine prebivalstva, tako Hrastnika kakor Dola, smatram', da je to samo prehodna doba. Prebivalstvo obeh krajev si želi stare meje nazaj. Prepričan sem, da bo zmagala ljudska volja. Do tega časa, upajmo, da ne bo predolgo, moramo pa voditi posle kakor bi bili za vedno spojeni. V tem znamenju, gg. odborniki, vas pa prav prisrčno pozdravim'. Ves odbor je z navdušenjem) sprejel nagovor župana. Nato se je izvršila zaprisega vsega obč. odbora. Glede delovnega programa je predsednik s. Malovrh posebno podčrtal skrb za reveže, brezposelne, kakor tudi prepotrebno popravo cest, katere so v takem stanju, da že kmetje skoraj voziti več ne morejo, posebno na teritoriju prejšnje občine Dol. Upravni odbor se sestoji iz 5 članov, Bantan, Jazbec, Jager, Slokan in Košir. — Izvoljena sta bila tudi dva člana upravnega odbora za sopodpiranje obeh občin, in sicer gg. Bantan in Jazbec. Končno je apeliral župan na sodelovanje odbora ter je sejo zaključil. Med delavskim in kmetskim prebivalstvom je zavladalo zadovoljstvo. Saj ima polno zaupanje vj novi odbor z županom s. Malovrhom, ki ga pozna vsa javnost naše doline že kot dolgoletnega delavca na komunalnem polju. Prepričani v pošteno in koristno delo v dobrobit občine Hrastnik-Dol pozdravljamo novi odbor tudi mi. Zalog »Svoboda« bo priredila dne 7, oktobra t. 1, v dvorani Požarja Cirila veliki pevski koncert, na katerem bo nastopilo 80 pevcev, in sicer: delavsko pevsko društvo »Cankar«, pevski odsek »Svobode« Do-brunie in odsek »Svobode« Zaloig pod vodstvom pevovodje Kristo Perkota. To bo Prevzem občine. V sredo, dne 26. t. m. je bil v Trbovljah praznik. Ne tak praznik, ki ga pcraiz-nujemo iz navade, takole navidezno, temveč praznik, ki preveva ljudske duše z veselimi slutnjami in upi. Tak praznik, ko si ljudje brez besed stiskajo roke, se pomenljivo spogledujejo, razstajajo in zopet skup-ljajo, ne da bi drug drugemu znali opisati svoje občutke. Občutki človeka ob takih prilikah so, kakor mornarjevi, ki je v besnemu boju z valovjem zagledal kopno, kjer se bo spočil in nabral moči za nove podvige. Bil je trd, preko enega leta trajajoči boj. Težak in neenak boj. Do same praznine želodca razorožen trboveljski rudar je v prvih vrstah splošne ljudske armade izvo-jeval dve bitki, ki sta zahtevali nadčloveškega napora in nepregledno vrsto žrtvovanj. Pa vendar so se še našli ljudje, ki so samozavestno zatrjevali, da v občinski hiši ni mesta za njegovega zastopnika in ga nikoli več ne bo. Da, tudi pri nas imamo ljudi, kakor v Nemčiji, ki .pravijo, da je usoda delovnega ljudstva za tisoč let zapečatena. Kadar je najtemnejša noč, so zvezde na nebu najbolj svetle. Sila, ki se ti zdi močna in nepremagljiva, kakor Viljemov prestol, v času, ko so stale njegove armade pred Parizom in Moskvo, se je tudi v Trbovljah razblinila v prazen nič, kakor da je nikoli ni bilo. Prišel je uraden poziv, da se sestane novo izvoljeni občinski svet, ki naj prevzame občinsko oblast. Velika državna trobojka na občinskemu poslopju je pozdravljala zastopnike Občinarjev, ki so 'praznično oblečeni, svečanih obrazov prihajali k prvi seji, da pre-zvamejo vodstvo občinskih poslov. Bolj ko sem ogledoval te skromne može, ko so resno 'in prevdarno zasedali svoja mesta, večjia mi je bila uganka, odkod vzemajo moralno moč, da tudi v tej zmagoslavni uri ne izgube ravnotežja, da bi se jih polastila plehka ošabnost in bahavost. Še en zadržek, še en dvom, če bo šlo s prevzetjem občine vse gladko. Manjka na seji dosedanji župan, ki mora po predpisih zakona seji prisostvovati in predati občinske posle novemu žuipanu. No, pa gre tudi brez njega. Po letih najstarejši občinski svetnik prečita poročilo, da je upravno sodišče zavrnilo pritožbo zoper izid občinskih volitev in s te strani ni zadržka. Trbovlje Konstatira, da je od 2387 glasov bilo oddanih za listo delavnega ljudstva 1575, ki dobi 32 mandatov in za listo Narodno strokovne zveze pa 812 glasov in 4 mandati. Večinska lista je tudi po svojem socialnem sestavu zanimiva in karakteristična. Poleg 20 rudarjev je na listi 5 obrtnikov in 7 kmetov, kar odgovarja razmerju prebivalstva in ije tudi s te strani lista res ljudska. Po prisegi in pozdravnih brzojavkah je imel novi župan s. Jakob Klenovšek lep nagovor na občinske svetovalce, v katerem se je Spomnil najnujnejših nalog občinskega sveta. Detajlni program bo mogoče izdelati šele po študiju računskih osnov. V glavnem bo treba nadaljevati delo započeto po občinskem svetu, ki je bil izvoljen leta 1927. '1 a je postavil klavnico, izolirnico, kopališče, popravil ceste in dal v šolskem vprašanju mnogo inicijative. Poleg teh prašanj so pa med tem nastala nova, ki jih je privedla s seboj sedanja težka gospodarska kriza. Največjo skrb bo treba posvetiti naraščajoči mladini in težkemu brezposelnemu vprašanju. Te maloige so sicer za samo občino mnogo prevelike in jih morejo rešiti močnejši faktorji, toda občina, če je v dobrih rokah, mora pa pri njih začeti. Izražam nado, da bodo pri konstruktivnemu delu vsi sodelovali in v naprej obljublja, da noben pameten nasvet ali predlog ne bo odklonjen, naj pride od kogarkoli, če bo le odgovarjal interesom Občinarjev in če bo izvedljiv. Malo je bilo besed izgovorjenih na tej seji, toda te so bile poštene in odkritosrčne. Dale so nam slutiti, da ti ljudje, ki niso v volilni boribi nič obljufeovali in nič dema-gogirali, ne bodo križem rok čakali, da jim poteče triletni mandat. Prepričani smo, da bodo sledila malim besedam obila dejanja v korist občine in njenih Občinarjev. Težave današnjih časov bodo premagali le tisti, ki se drže načela: Iz ljudstva za ljudstvo! Taki možje so sedaj na vodstvu trboveljske občine. Obrov, Upravičena nezadovoljnost med rudarji. Po sedanji izjavi TPD in merodajnih faktorjev bi stopil novi mezdni sistem, pri katerem bi bili rudarji prikrajšani jjfi temeljnih plačah za 1 dinar, na akordu pa za 3% odstotke, počenši s 1. oktobrom t. 1. Razumljivo je, da rudarji z mrkimi obrazii pričakujejo tega ponovnega udarca, ki je tembolj krivičen, ker se rudarske druži n e že z dosedanjim zaslužkom ne morejo preživljati. 1200 rudarskih otrok je že sedaj navezano na javno podporo v otroški kuhinji. Kaj naj otroci oblečejo, ko se bo začela zima in kaj naj obujejo, ko bodo morali po zimi v šolo? Z rodpljubarskinui frazami se tukaj ne da nič napraviti, z miloščinami tudi ne. S prošnjami so se rudarji že tudi dolga leta tolažili, tako dolgo, da so ob zadnjo skorjico kruha. TPD bi morala dati rudarju kar mu gre in to je poleg dela tudi eksistenco. Marsikdo ljubosumno škili na visoke plače višjih uradnikov pri TPD. Resnica je, da so uradniške plače s stališča delavskih prejemkov nesoiglosno previsoke, n. pr. 600 Din mesečnih prejemkov delavcev nasproti 5 do 10 tisoč Din in še več mesečnih prejemkov višjega uradništva je velika razlika. Naj-brže pa bi znižanje uradniških prejemkov prvi koncert, na katerem bo zadonela delavska pesem po prenosu »Pevske podzve-ze« v Ljiibljamo in ki naj bo manifestacija za reširitev delavske pesmi v sleherno slovensko vas. Pričakujemo, da se (poleg vseh okoliških ljubiteljev petja udeleže v precejšnjem številu tudi predstavniki podzve-ze, da tako otrdimo voljo pevcev in jim damo novega poguma za (gojitev delavske pesmi. Na svidenje v Zalogu! Maribor Predobjava. Pevski zbor pekov priredi pod pokroviteljstvom Zveze živilskih delavcev Jugoslavije ob sodelovanju tamburaških odsekov iz Maribora, Zagreba, Celja in pevskega društva Jednakost iz Zagreba v soboto, dne 13. oktobra 1934 v unionski dvorani veliki delavski družabni večer. Začetek ob 20. uri. Vstopnina Din 5.—. Delavci, nameščenci in vsi prijatelji delavskega gibanja prisrčno vabljeni. Prehajanje od železničarske nabavljalne zadruge k uradniški. V Mariboru imamo dve veliki zadrugi, jn sicer; Nabavljalno zadrugo državnih uslužbencev na Rotovškem trgu in Nabavljalna zadruga državnih železničarjev in uslužbencev na Frankopanovi cesti. Medtem ko je uradniška zadruga na Rotovškem trgu pravno samostojno podjetje s centralo v Beogradu, v kateri odloča odbor mariborskih uradnikov, je železničarska zadruga le poslovalnica ljubljanske železničarske zadruge, ki nima v Mariboru nobenega samostojnega odbora. Merodajen je v tej zadrugi 'doslej zlasti tudi g. Tumpej in še par njegovih somišljenikov, simpatizerjev g. Deržiča, ki je zopet najmerodajnejši pri ljudljanski centrali. Kakor znano, pa se je dvignil v Mariboru odpor proti g. Tumpeju in tovarišem ter taktiki g. Deržiča ne samo med socialističnimi železničarji, ampak tudi med takozvanimi narodnimi, ki zahtevajo odstranitev g. Tumpeja in njegovih ožjih iz vodstva železničarske zadruge in sorodnega podjetja ■Kreditne zadruge. Ljubljanski gospodje pa niso tega mnenja in tako je ostal g. Tumpej na svojem mestu, čeprav je ogromna večina železničarjev proti njemu. Ta bo,j, ki traja že dalje časa, pa je imel med drugim to iposledico, da je prešlo že nad 500 železničarjev od lastne železničarske zadruge k uradniški Nabavljalni zadrugi na Rotovškem trgu, ker ne marajo hoditi v zadrugo, kjer obloča g. Tumpej in tovariši. Železničarji tudi zahtevajo, da dobi mariborska železničarska zadruga samostojno vodstvo, ki ne bo odvisno od ig. Deržiča in tovarišev v Ljubljani, kakor je to urejeno pri uradniški zadrugi. Tudi poštnine ne smejo odtegniti od razlike. Na vse mogoče načine bi radi Ruše Smrtna nesreča. Minulo nedeljo se je po nesrečnem naključju ponesrečil petletni sinko posestnika Košenine. Splezal je na trugo za prevažanje gramoza, ki se je prevrnila, pri čemer je mladi Uroš zadobil tako hude telesne poškodbe, da je na licu mesta preminul. Ribnica na Pohorju Nezgoda. Minulo nedeljo se je peljala iz Josipdola v Brezno večja družba v vozičku po ozkotirni železnici t ukajšnjega kamnoloma. V bližini nekega prepada so zavore vozička odpovedale radi česa se je voziček prekucnil v prepad. Od potnikov se je najhujše ponesrečila 71 letna Ana Lenarčičeva, mati lastnika kamnoloma v Josipdolu. Ponesrečenki je počila lobanja in se zdravi v mariborski bolnici. Leše pri Prevaljah Žrtev revščine — s puško nad ženo, ki je vzela krompir. Upokojeni J, P. in njegova žena sta šla zvečer dne 28. septembra ■h kmetu Ladratu nad krompir, ker je v hiši pač revščina. Penzija je zelo mala in še ta se zelo neredno dolbiva. Posestnik ju je zapazil, nakar je vzel njegov 16-letni sin France puško in je z njo streljal na zakonca. Zadel je ženo v iprsa ter ji raztrgal drobovje, kakor je pokazala obdukcija. Bila je seveda takoj mrtva. Obsojamo tatvino, mislimo pa, da bi se lahko preprečila na zakonit način, ne pa z ubojem. »Dopisnik »Slovenca« naj toraj ne kritizira delavskih fantov, ker so brez vere in boga, ampak naj pogleda med svoje »stanove«, ki so globoko verni, navzlic temu pa streljajo na uboge ljudi radi malo krompirja. Žena je hodila h kmetu na dnino in zapušča 3 male otroke, ki so vsega obžalovanja vredni. Književnost Nova monografija o Maksimu Gorkemu jc izšla v sovjetski državni založbi izpod peresa leningrajskega raziskovalca literature, Baliuha-tija. 600 strani obsegajoča knjiga vsebuje »Kroniko življenja in delovanja Maksima Gorkega«, urejeno krnno-logično, dalje pa 6990 naslovov vseli •knjig, brošur in člankov, ki so kjerkoli v letih 1893 do 1933 izšli o njem. zmanjšali vsoto izplačanih razlik. V našem uredništvu se je zglasil železničar, kateremu so nakazali po pošti 21. m. m. na račun 15% razlike malenkosten znesek 13.77 Din, češ da je ostanek zarubljen. Pa še od te revščine so mu odtegnili za poštnino znesek 2.25 Din, tako da je dobil kočno le 11.50 Din. Ta odtegljaj pa je popolnoma neupravičen, ker bi moral dobiti železničar že leta 1923 in 1924 izplačano mezdo razlike v roke, ne pa po pošti. Zato je odtegljaj za poštnino (popolnoma neupravičen. Železničarji, ki bodo (dobili razlike s takšnimi odtegljali, »naj sprejem gladko odklonijo. Mezdni dolg je takozvani prinosni dolg (Bringschuldj, ne pa iskalni dolg (Holschuldj, kar čisto jasno določa § 905 o. d. z. Razlike železničarjev, ki so izstopili iz službe ob času razlik. Te dni so se zglasili pri nas številni železničarji, ki so tudi služili pri železnici v letih 1923-24. Ko so nastale te razlike, pa so izstopili ali bili odpuščeni med to dobo, bodisi leta 1923 ali 1924. Na ta način ti železničarji niso v službi dočakali resnične prevedbe zvišanih plač. Vsled tega tudi niso prišli v sezname onih, ki imajo prejeti razliko, ker je te sezname izdelala železniška uprava šele leta 1930. Ko je začela železnica izplačevati leta 1932 razlike z 10%, je iz gornjega razloga enostavno izpustila one železničarje, odišle iz službe leta 1923 in 1924 in jim; še tudi doslej ni ničesar plačala. Ker so tudi ti železničarji ravno tako delali v že povišani službeni dobi, so se sedaj tudi oni odločili za tožbe proti železniški upravi. Narodno gledališče otvori novo sezono danes, v torek, dne 2. t. m. ob 20. uri s Shakespearejevo tragedijo »Hamlet«. — Sreda, 3. oktobra: Zaprto. — Četrtek, 4. oktobra ob 20. uri »Hlapci«. Po srečnem naključju je minuli pon-deljek ušla gotovi smrti posestnica Ivana Lončarič. Vračala se je s svojim' vozom proti domu. Na križišču na Teznu je privozil vlak baš v trenutku, ko se je Lončaričeva nahajala na tračnicah. Lokomotiva je zadela v zadnji del voza. Sunek je bil tako močan, da je uboga žena odletela daleč z voza in obležela v nezavesti. Hujših poškodb pa na srečo ni zadobila, le voz je bil zdrobljen, medtem ko je konj ostal nepoškodovan. Delavski pravni svetovalec Pristojnost obrtnega sodišča v Ljubljani vprašanje: Tovarniško podjetje v okolici Ljubljane mi dolguje za nadurno delo v zadnjih treh letih temeljno mezdo in 50% povišek v skupnem znesku okrog 25.000 Din. Katero sodišče je pristojno za tako tožbo, obrtno ali redno sresko sodišče? Odgovor; Za to tožbo je (pristojno edino sresko sodišče v Ljubljani. V (podobnem slučaju je tožil nek delavec tovarno iz Most pri Ljubljani najprej pri obrtnem sodišču. Sodnik je tožbo zavrnil, češ da je obrtno sodišče tv Ljubljani v smislu določil novega obrtnega zakona pristojno le za tožbe do zneska Din 12.000.—. Delavec je nato vložil tožbo pri sreskem sodišču. Sresko sodišče pa je delavčevo tožbo zavrnilo z utemeljitvijo, da je pristojno obrtno sodišče za tožbe iz službenega razmerja ne glede na višino zneska. Proti temu sklepu sreskega sodišča je vložil delavec rekurz na okrožno sodišče, ki je rekurzu ugodilo in izreklo, da je pristojno za to tožbo ie redno sresko sodišče, ker se vtožuje znesek preko 12.000 Din. Okrožno kot rekurzno sodišče v Ljubljani je svoj sklep utemeljilo med drugim s sledečimi razlogi: »Po § 4. obrt. sodnega zakona iz leta 1896 višina spornega predmeta ni merodajna za to, da spada zadeva pred obrtno sodišče. Vendar je smatrati, da ta zakonita določba z ozirom na § 434 in § 344 obrt. zakona več ne velja. Obrtno sodišče obdrži pristojnost samo v toliko, v kolikor spadajo 'dotični predmeti po obrtnem zakonu v pristojnost razsodniških odborov. Razsodniški odbori pa morejo razsojati samo pri sporni vrednosti, ki ne presega Din 12.000.—■. Za predmetno tožbo torej razsodniški odbor ne bi bil 'pristojen in zato tudi obrtno sodišče ne more biti pristojno. V tem oziru je rekurz utemeljen in mu je ugoditi.« Proti temu sklepu ni bila dopustna pritožba. Obrtno sodišče v Ljubljani je torej pristojno le za tožbe do zneska Din 12.000, a za višje zneske sresko sodišče. Rubež posmrtnine Podpornega društva železničarjev (Maribor) Vprašanje: Podpisana naročnica »Delavske Politike« sem vdova po umrlem) železničarju, ki je bil član »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih« v Mariboru. Prejeti bi morala od tega društva posmrtnino, katero pa mi hoče zarubiti trgovec, ki mu je bil mož dolžan. Vprašam, ali mi smejo to posmrtnino zarubiti? Odgovor: Ne. Mariborsko sresko sodišče je nedavno v podobnem; slučaju razsodilo, da je tak rubež nedopusten. Odvetnik, ki je zarubil takšno posmrtnino, je bil obsojen, da je moral tisto izvršbo ustaviti, vrniti, kar je že prejel potom; Mestne hranilnice od tiste posmrtnine in plačati tudi pravdne stroške. Sodišče je ugotovilo v razlogih sodbe, da pripada glasom § 11 pravil »Podpornega društva železniških delavcev« posmrtnina po smrti člana v določenem redu ženi, ali otrokom: itd. in če ni nikogar, pripada posmrtnina zopet društvu nazaj. — Pravna narava te pogodbe je pogodba v korist tretjemu. Zato ta posmrtnina ne spada v zapuščino po umrlem članu in se kot taka ne more zaseči po upnikih umrlega člana tega društva. Iz § 2 omenjenih pravil jasno sledi, da spada posmrtnina v prid terjatev § 290 i. r.. ki se pod nobenim pogojem ne morejo zarubiti niti od upnikov upravičenca. Nadaljnja posledica pa je logično ta, da ne more biti taka terjatev upravičeno niti prebita s protiterjatvijo upravičenega upnika, kateremu se je vsled kakršnekoli pomote že kaj izplačalo. za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ======= Novi ravnatelj zagrebške drame. Po upokojitvi ravnatelja zagrebške dramie Brahina, je bil imenovan za ravnatelja Mariborčanom in Ljubljančanom znani umetnik Hinko Nučič. Uveljavljenje esperanta — borba proti fašizmu N. B. Mora se priznati, da sta smernici, ki sta v zadnjih letih pridobili največ vpliva po svetu — nacionalizem in njegova najbolj relijefna oblika — fašizem. Ne bomo iskali tu vzrokov tega pojava, želimo le, ugotavljajoč dejstva, obrniti pozornost sodrugov na ta razvoj, ki kvarno vpliva na esperantsko gibanje. V »neodvisnem« esperantskem časopisu smo pred nedavnem čitali notico o satirični pesmi, izišli v enem izmed najbolj znanih satiričnih časopisov v Nemčiji (danes je ta list kajpak nacional-socialističen, a tudi prej je bil vedno protirebuplikanski). V tej pesmi se izraža veselje zaradi nazadovanja esperanta, zaradi oslablje-nja propagande za svetovni jezik. Čeprav je ta želja vsebovana že v nazoru teh gospodov, nam je to veselje vendarle nekoliko v pouk. Pokaže nam, da se nacionalisti zelo dobro zavedajo uloge svetovnega jezika — esperanta in da dobro uvidijo razmerje jezika do nacionalizma (v katerega imajo celo mnogi esperantisti zelo majhen vpogled). Vladajoči, katerih sodba temelji na nacionalnih predsodkih, dobro vedo, da bi zadeli v srce breznarodnostnemu emancipacijskemu gibanju, za katerega bi mogle manifestirati ljudske mase, če bi si dokončno priborili zmago nad — esperantom. Za vsakega razredno zavednega delavca je povsem jasno, da se pripravljajo veliki boji, da bo potrebna še dolga borba med rastočim fašizmom in močmi socialnega in kulturnega napredka. In prav tako je jasno, da se bo v tem boju na obeh straneh uporabljajo najmodernejše in najučinkovitejše orožje. Toda katero orožje je za duhovno oblikovanje bolj učinkovito, kot je esperanto? Čujemo očitke, da predstavljamo esperanto kot vsesplošno zdravilo in da tako odvajamo borce od njihovega pravega bojišča (v stranki, organizacijah). Nikdar ta trditev ni bila dokazana in nič bolj neresničnega kot to. Vsak aktiven član delavskega gibanja, ki uporablja esperanto, je opremljen z najmodernejšimi sredstvi. In gotovo je to tako sredstvo, ki more v temelju spremeniti ljudski duh, ki mora živeti v tesnem okviru nacionalnih mej in tam nenehoma vdihavati vzduh nacionalne atmosfere. Če sem član delavskega esperant-skega društva, s tem še nikakor nisem zgubil interesa za delavsko gibanje in strokovne organizacije. Vprav kot aktiven član delavskega društva (političnega, ekonomskega) imam prednost pred drugimi, ker imam kolikortoliko večje razumevanje in globlji vpogled v svetovne probleme. Ker imam širše obzorje, se prej orientiram v novi ugodni ali neugodni situaciji. Popolnoma se mora razumeti, da se igra med svetovno politiko in njenimi nacionalnimi in socialnimi borbami in esperantskem gibanju igra vzroka in učinka. Mi esperantisti ne živimo ločeno na kakem zelenem otoku sredi oceana, kamor viharji ne prodrejo in kjer valovi mirno pljuskajo na obali. Pretresi svetovno političnih dogodkov — nacionalnih in socialnih — vzburkavajo naše esperantsko gibanje z vihamo silo tako, da noč in dan zvoni plat zvona in da se problemi pred nami čisto izkristalizirajo. Tovariši! Lahko vidite, da venijo nekdaj cvetoča drevesa, vsa okraše- na s krasnim zelenim listjem; blisk diktatorskega meča jih je zadel. > .-><•» t. -t.SSj. < Sv £ tsE- *i%»i• • »v i Tudi na esperantskih drevesih se je posušilo listje, segnili so sadeži. In vendar se ponaša esperantska zvezda v gumbnici in se zanj tu in tam celo propagira; in če že kje podero staro drevo, drugje zraste novo, mlado. Esperanto živi! Skrbeli bomo, da bo gnusno režanje iz ust satiričnega skaze-poeta otrpnilo na njegovih ustnicah! Pokažimo tam, kjer je še preostala možnost delovanja, nabiranja članov in agitacije, da se še nismo utrudili! (Prevod iz »Sennaciulo«, 25. I. 1934.) * Ker se hoče ustanoviti v Ljubljani delavsko esperantsko društvo s področjem vse dravske banovine, pozivamo vse delavce in delavske krožke naše banovine, da podprejo delavsko esperantsko gibanje najprej in najbolj s tem, da se jezika nauče in da se pridružijo s tem enotni borbeni delavsko razredni fronti za čimprejšnje realiziranje svojih idej. Posebej pa vabimo delavstvo iz Ljubljane in okolice, da se udeleže jesenskega esperantskega tečaja, ki se bo vršil v palači »Grafike«, Masarykova cesta (pred kolodvorom) in istočasno tudi v šišenski šoli. Prva brezobvezna in brezplačna poizkusna ura bo v »Grafiki« dne 24. novembra ob 20 zvečer, v Šiški (spodnji) pa v ljudski in meščanski šoli dne 25. novembra prav tako ob 20 zvečer. Za člane »Svobode« in za brezposelne v Šiški brezplačno. V Diisseldorfu ne poznajo Heineja. Najslovitejši nemški pesnik Heinrich Heine je bil rojen v Diissel-dorfu. Tu je prejšnja demokratična Nemčija otvorila Heinejev muzej jn mu postavila lep spomenik. Ker pa je bil Heine židovske krvi, so nacijo-nalili socijalisti njegov spomenik podrli. Nek pariški založnik je hotel letos izdati monografijo o Heineju in je zaprosil v Dusseldorf, naj bi mu iz Heinejevega miuzeja poslali neke podatke. Iz Pttsseldorfa so mu odgovorili, da tam Heineja ne poznajo. Sirite naS list! i m IVO IZ IV Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.