V Postojni, 10. februarija 1906. Leto II. St. 6. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s / 5 strani 25 K, za 2 / 5 strani 18 K, za l / 3 strani 9 K, za strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Izhaja vsako soboto in velja po pošti _za celo leto 4 K, za pol le'ta 2^K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Postojni hišna štev. 256. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Volilna reforma. Te dni bo vlada objavila svoj načrt novega državnozborskega volilnega reda in ga predložila zbor¬ nicam v razpravo. Na tem mestu smo že enkrat opo¬ zarjali na grozečo krivico, ki jo nam pripravlja vlada pri razdelbi mandatov, opozarjali smo slovenske poslance, naj napno vse sile, ker smo iz zanesljivega vira izve¬ deli, da vlada izdeluje svoj načrt ne toliko na podlagi kakega trdnega načela, ampak bolj po tem, katera želja je glasnejša in močnejša. Pri tej priliki se je pokazalo, da je celo narod maloruski politično zrelejši kot slovenski, kajti mi smo dremali v važnem času, oni pa so se gibali. Vendar j e še čas, da se Slovenci s povdarkom oglase. Komaj se bo objavil vladni načrt, treba natančno izraziti, kje želimo drugih določb, torej prvič glede števila poslancev, drugič glede odelitve volilnih okrajev, da se ne bodo združevali kraji, ki nimajo nobenih skupnih interesov in da ne bodo mesta preglasovala deželo. Bilo bi prav na mestu, da bi se vršila v vsakem okraju zborovanja in da bi se oglasile občine. Volilna reforma je važno vseslovensko vpra¬ šanje. Ne glejmo le na to, kako bo uredba na Kranjskem, aApak podprimo rojake na mejah. J£oroške Slovence hočejo krvavo ogoljufati; mesto 10 nameravajo dati štajerskim Slovencem le 6 mandatov. Celje in Maribor hočejo rešiti za vselej Nemcem s tem, da jih vežejo z sr^dnještajerskimi nem^ldmi mesti in trgi! V Trstu nas hočejo pritisniti oK zid, na Kranjskem pa peščici Nemcev ugoditi. ^Sedaj pride čas, da se krepko oglasimo. Pomisliti moramo namreč, da se da preje spremeniti ves volilni red, kot se bo moglo pozneje popraviti kako krivico v razdelbi mandatov in okrajev. Politične vesti. Poslanska zbornica je vsprejela zakon o po¬ kojninskem zavarovanju zasebnih uradnikov. Minister notranjih zadev grof Bilandt je odgovarjal na pri¬ tožbe Italijanov, kteri žalujejo za prenesenim delokrogom tržaškega magistrata. Utemeljeval je vladno odredbo s tem, da so magistratovi uradniki sami odkriti sovražniki Avstrije, z znanimi bombami, ki jih je policija našla v italijanskem telovadnem društvu, so imeli opraviti isti uradniki, na mestno hišo so obesili zastavo itali¬ janske države. Italijani so bili zaradi ministrovih izjav hudo poparjeni, nobena stranka jih ni podpirala. Neumne fantazije dr. Tresiča. Dalmatinski politik in pesnik dr. Tresi6 bi rad zedinil Slovane in Italijane. Vsakdo ve, da Slovenci še niso skrivili Italijanom ne lasu v Trstu in Istri, ampak nas Italijani kruto tlačijo. Človek bi torej dejal, da bo dr. Tresič „zglihal“ z Italijani, da smo složni, če postanejo Itali¬ jani pošteni in pravični. Samo tega je namreč treba in obrnili se bomo lahko skupno proti pretečemu sovražniku, proti Nemcu. A kdor prisoja Tresi ču toliko kupčijskega talenta, ga precenjuje. Mož je kar mirno ponujal Italijanom za vselej Trst in Istro, Slovani pa naj dobimo Dalmacijo. Torej mi naj damo za nas prevažne kraje, „dobimo“ pa naj nekaj zato, kar že imamo. Vsej Tresičevi kupčiji se ne da drugače reči, kot politično pustolovstvo, ki nam škoduje na ugledu. Carinska vojna s Srbijo še traja. Srbska skup¬ ščina soglasno podpira vlado. V kratkem se začno nova pogajanja. Ljubljanski občinski svet je zahteval od vlade, da odpre srbsko mejo, ker se je svinjsko meso po¬ dražilo. Iz Črne gore prihajajo vsak hip vesti, da se ta državica krepko pripravlja na bodočo vojno z Avstrijo. Naša država si je vsled svojega poželjenja po balkan¬ skih državah in vsled protislovanske politike nakopala strašno sovraštvo vseh Jugoslovanov, ki si hočejo bra¬ niti svobodo s pomočjo Italije. Naša vojna luka Kotor Stran 58. NOTRANfE C Letnik II. je iz morske strani neosvojljiva, s kopnega pa lahko [ Črnogorci streljajo vanjo. Črna gora si je nabavila nove topove. Ogri. Grof A n dr asi je prinesel cesarju pogoje, s katerimi bi bila Košutova stranka pripravljena pre¬ vzeti vlado. Cesar je hotel Madjarom v vsem ugoditi, le v vojaških vprašanjih ne, hotel je mesto starih grbov in zastav, ki bodejo Madjare v oči, ker so baje avstrijski, uvesti nove grbe habsburške vladarske hiše. Opozicija pa je zahtevala, da se tudi v vojaških vprašanjih pre¬ pusti odločitev narodu. Nato je cesar pretrgal pogajanja z Madjari. Kriza je torej zopet hujša, ker nihče ne ve izhoda. Vlada baje namerava razpustiti državni zbor, a po novih volitvah bo zbornica najbrž še bolj radikalna. Morda se posreči cesarju, da izstopi iz opozicije vlado- hlepni baron Banfi s svojo stranko. V Rusijo se vrača mir. Volitve v novi parlament se vrše že 7. aprila, maja se pa že snide. Na Francoskem imajo malo žensko revolucijo. V Franciji so namreč ločili cerkev popolnoma od države. Ako hočejo verniki imeti cerkve in duhovnike, si jih morajo plačati sami. Vse dosedanje katoliške cerkve je država prepustila katoliškim verskim družbam. Uradniki so napravili inventar, da se oceni vse cerkveno pre¬ moženje. Čeravno ne more to dejanje nobeni veri ško¬ dovati, se je vendar ženskam za malo zdelo, da imajo državni uradniki v cerkvi kaj opraviti, zato so delale v družbi francoskih plemičev škandale. V Parizu pa so pripeljali brizgalne in razgnali gospodo z mokrimi curki. Dopisi. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Dve trafiki imamo v Črnem vrhu, a vendar nismo zadovoljni, ker ste obe nastanjeni v gostilnah. Če hočeš imeti smodko ali ..pakelc za štiri 44 , ali znamko ali kolek — vedno in vedno moraš — h krčmarju. Kakor čujemo, na¬ pravil bode gosp. Lampe za trafiko posebne prostore v pritličju svoje hiše. Ako uresniči namero — bo silno ustregel, ako pa ne, treba se bode na vsak način po¬ brigati, da dobi zgornji Črni vrh še eno — tobakopro- dajalnico. — Vprašanje o črnovrškem in pred- grižkem vodovodu je pri nas takorekoč na dnevnem redu. Vse se trudi, da bi se čimpreje vresničila ta naša srčna želja. Glavno v tem oziru je kajpada že storil prejšnji župan Lampe. — Pa tudi drugi možje, ki niso v občinskem odboru, kakor Jožef Čuk, Franc Čuk in Štefan Pivk iz Predgriž resno delujejo; celo v Ljub¬ ljano k deželnemu odboru so se potrudili. — Dolžnost sedanjega občinskega odbora z županom na čelu pa je, da vedno in vedno dreza počasne gospode v Ljub¬ ljani. — Tako bodo lahko imeli zasluge za vodovod vsi, tudi tisti, ki so še pred kratkim iz političnih strasti nasprotovali — prepotrebni napravi. — Načrta vodovodov marsikomu ne ugajata. Trebčane se je tudi popolnoma prezrlo. To se nam ne vidi prav. — Pa o tem bomo govorili natančneje in, če treba glasneje — pred kolavdacijo. — Neprijeten slučaj pripetil se je pred kratkim v črnovrški cerkvi. Pri- Listek. Kraški svet in kraške vode. Predaval v Cerknici 21. januarja 1900. nadinžener g. Ivan Sbrizaj. Mi Notranjci, ki smo rojeni Kraševci, poznamo Kras, zato se nam ne zdi čudno, če vidimo okoli nas nepregledne množine golega kamenja, dolino poleg do¬ line, nebroj jam in drugih zemeljskih oblik. Mi tega prav za prav še toliko ne opazimo, ker je postalo za naše oko, ki gleda vse to od rojstva, prenavadno. Drugače vpliva pa Kras na tujce, ki niso rojeni Kra¬ ševci, ko vidijo naš interesantni svet. Oni se ne morejo vsemu temu prenačuditi, množina kamna in veliko po¬ vršje neplodnega sveta jim izvablja marsikatero pomilo¬ valno besedo o ubogih Kraševcih. To pomilovanje je toliko večje, če je imel tak tujec slučajno priliko spoznati se še z našo burjo. Končno je to pomilovanje popolnoma na mestu. Kraševec je po večini res usmi¬ ljenja vreden človek, ki pa vendar ljubi svojo rodno zemljo in sicer nič manj ne, kakor kak mogočen pla¬ ninec, ki ne pozna toliko enega hudega boja za svoj obstanek, katerega bije Kraševec že od pamtiveka sem z mogočno naravo. Kaj pa je Kras ali sploh kraški svet? Kraški svet je oni svet, ki se odlikuje pred vsem z mnogimi dolinami, manjšimi in večjimi, ki v največ slučajih nima vode in studencev, izvzemši ob večjih nalivih, ki nima stalnih potokov in rek in končno, ki ima nebroj jam, iz katerih priteka ob nalivih voda na površje ter se po njih po prenehanju dežja tudi odteka, po enih tudi le priteka, po drugih pa tudi le odteka; voda se tedaj po kraškem svetu po največ le podzemeljsko odteka. Nepravilno je pa mnenje, da mora biti Kras tudi gol, to ravno se ne ujema; ne od gozdov in druge rasti je Kras odvisen, odvisen je zgolj le od svoje geologične sestave. Ravno okoli Cerknice. Planine, na Javorniku, na Snežniku, v Hrušici in še drugod imamo krasne gozde in vendar je ta svet pravi kraški svet. Uspehi dosedaj izvršenega pogozdovanja golega Krasa so nam jamstvo, da se bo dal tudi ta sedaj še goli Kras z doslednim delom v teku časa predrugačiti in uspešno pogozditi. Žal, da niso imeli naši predniki nobenega smisla za pogozdovanje, sicer bi bil omejen naš sedanji goli Kras že na precej majhno površje. Kras tedaj ni odvisen od tega, ali na njem kaj raste ali ne, pač pa je med nami Notranjci nekako vdomačeno mnenje, da se prične Kras šele tam, kjer je svet gol, saj pravijo n. pr. v moji ožji domovini v Senožečah, če se napravlja kdo na pot čez Gaberk (v Sežano, Komen ali sploh v one kraje), da gre na „kras“; seveda so Senožečani, kakor ste tudi vi Letnik II. Stran 59. NOTRANJEC digar je ravno razlagal, kako bodo butali v cerkev do | konca sveta sovražni valovi, a je ne bodo razdejali. — Pri zadnjih besedah se je v svoji gorečnosti približal preveč sv. razpelu, ki je sfrčalo z leče med prestrašeno mladino, ter se razdrobilo na kosce. — Mnogo se govori po občini glede neke obsodbe. Menimo, da je najboljše, ako se taki prestopki, in naj jih zakrivi že katehet ali učitelj, ne vlačijo pred sodnijo, temveč — otrokom, starišem in šoli na korist — poravnajo doma, — Na Svečnico je bilo pri nas oklicanih kar šest parov. „Notranjec“ želi vsem kar največ sreče! Iz Starega Trga pri Ložu se nam piše: V „Slo- vencu“ in „Doraoljubu“ se je prav veliko pisalo o ra¬ čunih in odstopu bivšega župana Ponuda. Seveda je bilo na vsem le prav malo resnice. Čudno se pa nam zdi, da se Peter več briga za druge račune, kakor za svoje. Govori se, da že dve leti ni bilo nobenih cer¬ kvenih računov ne od farne cerkve in tudi od podružnic ne. Ljudstvo zastonj pričakuje, kdaj se bo o tem, kakor je bilo do sedaj navada, na leči oznanilo. Slišimo, da so cerkveni ključarji postali vsled tega nejevoljni in, da so začeli gospoda Petra drezati. Ko bi cerkvena oblast tako gledala na Petrove račune, kakor gleda Peter na Ponudove, bi menda marsikatera kronica iz¬ letela „iz taščinega gnjezda“. Gospod Peter, na dan torej s cerkvenimi računi in z računi o cerkveni ograji krog župne cerkve, da ne bo toliko nepotrebnega go¬ vorjenja in da bo tudi pred vežnim pragom vse tako lepo v redu, kakor ste zahtevali od prejšnjega župana Ponuda. Vi, ki o snagi in čistosti toliko govorite in pišete morate dajati svojim faranom sami najboljši vzgled. Iz Ilirske Bistrice se nam poroča, da se je dne 28. januvarja vršil prvi redni občni zbor „Ilirskega Sokola 11 v hotelu Tomšič. Starosta brat Josip Samsa otvori občni zbor, pozdravi navzoče ter v krepkih be¬ sedah spodbuja vse člane k neumornemu delu. Nato sledi poročilo tajnika brata Ludvika. — Povodom od¬ kritja Prešernovega spomenika pozdravilo je društvo slavnost brzojavno. Dne 17. septembra vršil seje izredni občni zbor radi volitve odposlancev k zvezinem zboru. Društveni odbor sklepal je v 7 sejah ter šteje 71 članov, mej kterimi so 1 ustanovni (rodoljubni domačini živeči v Trstu 100 kron), 60 rednih ter 10 zunanjih članov. Dne 31. decembra 1905. vršila se je prva društvena veselica, ktera se je povoljno obnesla. Nastopov, pre¬ davanj itd. društvo ni imelo nikakih. Popolnoma ure¬ dila se je telovadnica ter nabavilo telovadno orodje. Društvo je marljivo delovalo, ter je upanje, da se „Ilirski Sokol 11 povzdigne do višine smotra, kterega zasleduje. Nato poroča blagajnik brat Strnad, da je imelo društvo 429 K 94 v dohodkov ter 393 K 71 v stroškov, toraj prebitka 36 K 23 v. Navaja, da je še plačati za orodje okroglo 250 K. Na zaostali članarini je še 126 K 20 h za terjati. Upanje je, da se ta znesek z ozirom na narodno požrtvovalnost članov' v kratkem vplača. Kakor je razvidno, je gmotno stanje društva ugodno, akoravno je imelo ravno v prvem letu ogromne Cerkničani kljub temu „Kraševci“ kakor oni onkraj Gaberka. Kraški fenomen je navezan edinole na nastop apnenika. Apnenik ima namreč lastnost, da se razkroji v vodi, ki ima primešano ogljikovo kislino, in to raz¬ krajanje apnenika je vzrok, da se svet „pokrasi“. Vsaka kaplja razkroji neko, čeprav jako majhno mno¬ žino apnenika, ki ga s seboj odnese, toda o tem kasneje več. Kakor pa imamo pri nas kraški svet, tako ga imamo v precej velikem obsegu tudi na Dolenjskem, sploh znaša površje kraškega sveta na Kranjskem eno tretjino cele kronovine, ki meri skupaj 10.000 km 2 Kraški svet imamo dalje v našem Primorju ter sploh v vseh deželah ob jadranskem morju doli do Peloponeza. Kraški svet je sploh bolj razširjen, kakor je obče znano; dobi se v apneniku vseh geologičnih dob, od najstarejše pa do najmlajše. Imamo ga skoraj v vseh evropskih državah, ravno tako je razširjen tudi po ostalih konti¬ nentih, v Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji. Tudi na raznih otokih je kraški fenomen prav lepo izražen. Kakor razvidno, imamo v tem oziru mnogo sorojakov, neko prednost imamo pa na našem Krasu vendarle pred drugimi Kraševci, namreč da je Kras v deželah jadranskega morja najbolj tipično izražen, bodisi zaradi števila in obsega jam (Postojnske, Škocjanske in drugih velikih jam v naših krajih iščemo zastonj po Krasu drugih dežela), bodisi po nebroju dolin in posebno pa po naših zaprtih velikih kraških dolinah, ki so na Kranjskem, dalje v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Črni gori posebno tipične zaradi svojega obsega in zaradi vodnih razmer. Kakor sem že omenil, je nastop kra¬ škega fenomena le v apneniku mogoč, ker se leta v vodi razkraja. S to lastnostjo apnenika si razlagamo skoraj vse kraške prikazni; seveda izgine stem tudi vsaka nadnaravnost na Krasu. Najnovejša znanstvena raziskavanja kraškega fenomena in kraških vodnih razmer so nam ta navidezno res čudni svet popolnoma odkrila, vse kraške tvorbe so nastale po čisto naravnem potu. Največ so pripomogli k temu razkritju sledeči znanstveniki: Dr. Jovan Cvijič, profesor na belgradski univerzi s svojo leta 1893. izišlo knjigo „Das Karstphenomen 11 , potem dr. Alfred Grund, mlad znanstvenik in privatni docent na dunajski univerzi, s svojo leta 1903. izišlo knjigo „Die Karsthydrographie“ ter končno dr. Albrecht Penck, profesor na dunajski univerzi (od leta 1906 na univerzi v Berolinu) z raznimi tozadevnimi spisi. (Dalje prihodnjič.) NOTRANJEC Letnik II. Stran 60. stroške. Brat Drago Val poroča v imenu pregledovalcev računov, da so isti v popolnem redu. Brat načelnikov namestnik Janko Jan poroča o telovadbi. Telovaditi se je pričelo meseca avgusta potem, ko so bile glavne ovire premagane ter je bila telovadnica za silo vporab- ljiva. Telovadilo je v 36 urah skupaj 322 telovadcev, povprečno 9 telovadcev vsako uro, največ telovadcev v eni uri je bilo 14, najmanje 2, mesečno največ 105, najmanj pa 36. Vadile so se v prvi vrsti redovne in proste vaje, potem na drogu ter v zadnjem času na bradlji. Povdarja neobhodno potrebo večje in marlji¬ vejše udeležbe pri telovadbi, ktero ima društvo gojiti. Vsa poročila so bila z odobravanjem sprejeta. Na predlog brata Kristijana Hodnika vršila se je volitev novega odbora z vzklikom ter so bili sledeči bratje izvoljeni: Josip Samsa, starosto; Albert Domladiš, podstarosto; Janko Jan, načelnikom; odbornikom pa Avgust Ludvik (tajnik); Strnad Radovan (blagajnik); Vinko Šket (knjižničar); Batista Anton (gospodar); Bilc Robert (arhivar) in Žnidaršič Anton; namestnikoma Martinčič Julče in Winter Fran; pregledovalcema računov Drago Val in Vlado Valenčak. Pri točki slučajnosti izvoljeni so bili delegatje za občni zbor zveze bratje Jan, Ludvik in Strnad. Radi nabave društvene in telovadne obleke prepustilo se je vse novemu odboru, da o tem sklepa. Predlog brata Ličana radi javne zahvale bratom rodo¬ ljubom živečim v Trstu v dnevniku »Edinost- 1 se po daljši debati sprejme. — Ivonečno se je sklenilo, da se postavijo dve vrste telovadcev ter ob enem da ljudski šoli telovadnico na razpolago za šolsko mladino, ker ta sploh nima nikake priložnosti se krepiti v telovadbi. Nato zaključi starosta brat Samsa občni zbor. „Na zdar/ Domače vesti. Odlikovanje. Gosp. Filip Terpin, bivši župan občine Sv. Križ na Vipavskem, je dobil od cesarja zlati križec za zasluge. Poročil se je gospod Fran Križe, tiskar, vrli načelnik in dolgoletni marljivi ter zaslužni odbornik ,.Postojnskega Sokola 11 z gdč. Mici Šibenikovo iz Po¬ stojne. Naše iskrene čestitke! Trgovski shod v Postojni, ki ga je napovedalo slovensko trgovsko društvo „Merkur“ v Ljubljani na 11. t. m., se vrši radi neprikladnosti časa za tako važno prireditev v nedeljo dne 11. marcd 1.1. Telovadno društvo „Sokol“ v Postojni pri¬ redi letošnjo običajno društveno maškarado pod naslovom „Na planinah 11 v soboto dne 24. t. m. in ne v nedeljo, dne 25. t. m., kakor se je prvotno poročalo. To pa radi tega, da se vstreže obči želji cenjenega občinstva. Med tukajšnimi narodnimi damami se kaže velikansko zanimanje. Izvolil se je poseben odsek, kojemu načeluje gospa županova Piklnova. Tudi iz okolice je pričakovati najboljšega obiska. Velika dvorana „Narodnega hotela 11 se že pretvarja v krasno planinsko pokrajino. Sodeč po pripravah, hoče nam nuditi letošnja sokolska maška¬ rada v Postojni izredni užitek. Zato jo pa tudi noben zaveden narodnjak ne pozabi posetiti. Priglašenih je že več planinskih cvetlic, hribolazcev in hribolazk, pastirjev in pastaric itd. Torej na delo, kedor se še ni odločil, dokler je še čas! Na svidenje na planinah dne 24. t. m. na sokolski maškaradi v Postojni! Na zdar! —Ober - "' se naznanja, da se vršč odslej naprej redne plesne vaje vsako sredo in petek ob 8. uri zvečer v ..Narodnem hotelu 11 . Podučevala se bode četvorka, beseda in drugi plesi. Prosi se p. n. dame in brate Sokole, da prihajajo polnoštevilno k plesnim vajam. Občni zbor ..Narodnega bralnega društva 11 v Orehku. Po poročilu tajnikovem je imelo društvo j v preteklem letu 156 K dohodkov in 144 K 94 h stroškov. Predsednikom društva je izvoljen g. Franc Spetič, j trgovec, podpredsednikom g. Franc Glažar, posestnik, i Društvo se je naročilo zvečina na vse slovenske na- | predne in gospodarske liste. Pri občnem zboru se je I sklenilo, da priredi društvo v tem predpustu veselico. Plesni venček v Senožečah se vrši v restav¬ raciji Iv. Mlakarja v nedeljo dne 11. svečana 1906 s sodelovanjem sl. tamburaškega društva iz Zagreba v narodni noši. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina za gospode 1 krono, dame proste. Prostovoljno gasilno društvo v Vipavi priredi dne 11. t. m. v prostorih hotela „Adria“ plesno veselico. Začetek ob 7. uri zvečer. Odsek idrijskega „Sokola“ v Žireh priredi svojo prvo veselico dne 18. februarja t. 1. v prostorih g. Ivana Kavčiča v Stari vasi s šaloigro „Ne kliči vraga 11 in šaljivim prizorom.. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Istotam bo imel odsek svoj prvi občni | zbor ob 4. uri popoldne. Kot ustanovna člana sta pri¬ stopila k društvu g. Ivan Potočnik, posestnik na Dobračevi in g. Jakob Poljanšek, posestnik na Selu. Le tako naprej! Nazdar! Logaški samci prirede svoj plesni venček dne 11. svečana 1906 v prostorih hotela „Kramar“ v Dol. Logatcu. Ker je njihov lanski plesni venček še gotovo j vsem udeležencem v najboljšem spominu, se je nadejati tudi letos največje udeležbe. Pri plesu svira godba c. in kr. pešpolka št. 27 iz Ljubljane. Prvo sokolsko veselico priredi „Odsek idr. sokola v Žireh 11 dne 18. svečana 1906 v prostorih j g. Jan. Kavčiča št. 44. Vspored: 1. Govor. 2. Dekla¬ macija. 3. Šaloigra „Ne kliči vraga 11 s petjem v enem dejanju. 4. Pantomina, srečolov, šaljiva pošta. 5. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Sedež I krono, stojišče 50 vin. Podružnica čebelarskega društva v Logatcu ima dne 11. februvarja t. 1. občni zbor v gostilni pri Kramarju. Po občnem zboru predava tajnik osrednjega čebelarskega društva. Živinski in letni semenj v Vrhpolju nad Vi¬ pavo, ki se radi slabega vremena ni vršil 22. januvarja ; t. 1., bo dne 14. februvarja t. 1. Letnik II. NOTRANJEC Stran 61. Legar se je epidemično pojavil novembra meseca ! 1. 1. v Belskem, kjer je obolelo do danes v 6 hišah 25 oseb. Oče in sin zmrznila. Nad vse tragičen slučaj se je dogodil v Metuljah pri Blokah. Dne 1. februvarja . sta šla 63 letni oče Franc Mihelčič in njegov 29 letni s ! ' Jurij v Loški potok kupovat vole. Kupila sta par volov in pri sklenjeni kupčiji se je seveda pil običajni likof — šnops. Ko sta se vračala s kupljeno živino domov sta, krenila, da bi prišla preje domov, od glavne ceste po precej strmi stezi skozi gozd. Toda kmalu je začel oče pešati. Nekaj časa je vlekel sin očeta s seboj deloma tudi nesel. Slednjič je oče tako obnemogel, da ni mogel dalje. Sin ga položi na stezo v sneg, sleče vso svojo gorenjo obleko do srajce in pokrije ž njo očeta, sam pa pohiti domov iskat pomoči, bila sta še uro od doma. Komaj pa se je oddaljil kakšne pol ure, zgrešil je pravo pot Vsled trde teme. Taval in blodil je po gozdu na vse strani. Nesrečnež je plezal čez strme skale, skozi neprodorne meje in trnje, večkrat se je pogreznil v sneg čez pas, dokler mu niso pošle moči. V soboto 3. februvarja je našel neki tesar na stezi očeta Franceta Mihelčič, pol ure od njega v gozdu pri neki skali pa sina Jurija — zmrznjena. Voli so se sami vrnili domov v Loški potok. Kaj je novega po Slovenskem. Občinski svet ljubljanski je imel 6. t. m. sejo, v katerej je prišlo na razgovor tudi vprašanje glede uvoza srbske in rumunske živine v našo državo. Ker se radi zaprtije srbskega uvoza želo draži meso, sprejel je občinski svet resolucijo, v katerej poživlja vlado, da čim preje ukrene potrebno proti podraženju mesa. Slovenskemu društvu „Pravnik•“ je dovolil brezobrestno posojilo v znesku 3000 K za izdajanje avstrijskih dr¬ žavnih zakonov v slovenskem jeziku, kar je za bodoče slovensko vseučilišče velike važnosti. Južna železnica in naše pošte. Ker je na južni železnici pri poštnem oddelku nastavljenih polno slovenščine nezmožnih uradnikov, je čisto umevno, zakaj naše pošte tako neredno poslujejo. Uradnik na južni železnici ni zmožen jezika in zato pride slovenska, pravilno naslovljena pošiljatev v čisto drug kraj. Tudi naš list je že občutil to postopanje južne železnice, katerej menda še ni znano, da vozi tudi po slovenskem ozemlju. Občinski svet na Viču pri Ljubljani je sklenil uradovati samo-slovensko. Okrajno glavarstvo za ljub¬ ljansko okolico je ta sklep razveljavilo, češ da je ne¬ zakonit. Če se poslužujemo v uradih svojega jezika, je to nekaj nezakonitega! Občinski svet se je seveda pritožil. Bohinjska železnica je razen del v predorih skozi Karavanke in pod Bukovim ter z Opčin v Trst že dodelana in se dogotovljena proga izroči prometu že pred jesenijo. Novo mestno klavnico je dobila Škofja Loka. Stavba je zelo lepo in moderno opremljena. Stane nad 80.000 kron. Nova mostova čez Krko prično graditi v te¬ kočem letu, to je most med Stražo in Vavtovasjo. ki je že ves trohljiv, in novega med Gor. Poljem in To¬ plicami, katerega je bila predlansko jesen odnesla voda. Štrajk premogokopov v Hrastniku in Trbovljah je končan. Pogajanja z rudniško upravo so se razbila. Kakih 800 delavcev seje radi pomanjkanja takoj vrnilo na delo. Vojaštvo in orožništvo jih spremlja na delo in zopet z dela domov. Vseh delavcev je kakih 4200. Ker je bila revščina velika, začeli so 8. t. m. tudi ostali delati. Lambert Einspieler, stolni prošt in predsednik družbe sv. Mohorja je 3. t. m. nagloma umrl v Celovcu. Od 1. 1897—1901 je bil državni poslanec za velikovški okraj. Za razvoj družbe sv. Mohorja in za Slovenstvo na Koroškem sploh si je pridobil mnogo zaslug. Cerkev je zgorela v Milstattu na Koroškem. Zgorelo je tudi mnogo dragocenih cerkvenih oblačil in zlatega in srebrnega orodja. Škoda je zelo velika. Demonstracijo so priredili Italijani proti vladi radi odredbe, po kateri je tržaškemu magistratu odvzet šolski in politični delokrog. Demonstracije so bile zelo klaverne. Vdeležilo se jih je le kakih 15n ljudij. Kurjači parobrodne družbe Lloyd so začeli štrajkati. Pridružili so se tudi uslužbenci ostalih po¬ morskih družb. Zahtevajo 25 °/ 0 priboljšek in posebno plačo za nadosemurno delo. Starostno zavarovanje za mornarje, kurjače in drugo nižje osobje namerava uvesti tržaški Lloyd. Za laško šolo je prosil občinski svet na Brjah pri Gorjanskem na Krasu italijansko društvo „Lega“, ker dežela ni hotela dati slovenske šole, ki so jo za¬ htevali že celih 16 let. Pač lepi zastopniki, ki se tako malo brigajo za tako važne reči, kakor je šolstvo. Radi žganja je zmrznil kmet „Tratar“ iz Loma na Goriškem, ko je šel s Slapa domov. Sicer je bil dober kmet — samo preveč udan žganju. Slovenca Maksa Blažiča doma iz Črnega vrha nad Idrijo je ubilo v rudniku v Wheelingu v Ameriki. Prosveta. Šolstvo v postojnskem okraju je v zadnjem letu precej napredovalo. L. 1905. so otvorili jednoraz- rednico Harije, Šembije, Dolenja vas in Juršice. Jedno- razredno šolo v Podkraju so preuredili in razširili v dvorazredno. V Trnju so sezidali novo šolo in razširili v dvorazrednico. V 1. 1906 pa se imajo razširiti, ozi¬ roma preurediti in popraviti šole v teh-le vaseh: Hruševje, Razdrto, Kuteževo, Dolenji Zemon, Vrbovo, Vrabče, Planina, Šent Vid nad Vipavo in Col. Predavanja „Prosvete“ na Vipavskem. Na Svečnico, 2. t. m. je predaval v Šent Vidu pri Vipavi g. živinozdravnik Cek: „0 živinoreji". Ravnotam Stran 62. NOTRANJEC Letnik II. je predaval jurist Ciril Premrl: j,O knjigah in knjižnicah 11 , v nedeljo dne 4. t. m. pa „0 alko¬ holizmu 11 . Predavanja so bila dobro obiskana. Javne knjižnice na Štajerskem v zadnjem času zelo naraščajo. Kakor znano, se sme izposojevati knjige iz ljudsko-šolskih knjižnic tudi občanom, ki so šoli odrasli, seveda ne na škodo izposojevanju Ijudsko- šolski mladini. Zadnjo javno knjižnico na podlagi te ministrske odredbe so ustanovili na Gorici v Savinski dolini. Po večjih krajih Notranjske bi tudi lahko upo¬ rabili to odredbo ! Podpirajmo domačo umetnost. Akoravno.se čujejo vedno vzdihi, da se slovenska umetnost ne raz¬ vija, kakor bi bilo želeti, se vendar nikdo ne potrudi, da bi pospeševal ta razvitek. Nemški umetniki, nemške tovarne si služijo velikanske svote s slovenskim de¬ narjem. Ali ni to obsojevanja vredno, ako se pomisli, da je število slovenskih umetnikov, ki so slovenski javnosti že itak več ali manj znani, razmeroma veliko in da imajo mladi umetniki na Dunaju svojo organi¬ zacijo v društvu ,,Vesni 11 , ki ima ravno nalogo posre¬ dovati pri umetniških naročilih v prid svojim članom. Že narodna zavest slovenskih naročevalcev bi zahtevala naročevanje umetniških izdelkov pri ,,Vesni 11 . Še bolje pa bi utegnilo vplivati na naročevalce dejstvo, ker so cene, ki jih stavlja „Vesna“ razmeroma jako nizke, in so člani navezani na naročila, ce hočejo živeti. Posebno slovenske obrtnike, društva, posojilnice, tvornice itd. opozarja podpisani odbor na gori navedeno. ,,Vesna 11 sprejema sledeča dela: slike (portrete), pokrajinske in druge slike v vseh tehnikah. Načrti za razglednice, ilustracije, okraske knjig itd. Dekorativne . načrte za umetniško-obrtne predmete kakor: diplome, plakate, okras pohištva in stanovanja itd. — Cerkvene slike, zastave tudi za ženska ročna dela. Aihitektonične na¬ črte za moderno pohištvo, za cerkvene oltarje itd. Ki¬ parske izdelke, kipe, reliefe, miniature itd. Sploh vse, kar spada v vpodobljajočo umetnost. Za večja dela se napravi konkurenca. V tem slučaju se pošljejo najprej skice, ki so naročevalcu na izbero. Mala naročila se oddajo brez konkurence temu ali onemu članu. Cena se določi naprej. Pri konkurenčnih razpisih naročevalcu ni treba plačati posebnega doneska za ceno. Za posre¬ dovanje ni treba plačati „Vesni 11 nobene takse. Slo¬ venci storite toraj svojo narodno dolžnost in naročujte pri „Vesni 11 . Informacije brezplačno! Naslov: ,.Vesna 11 Dunaj III. Kollergasse 20., IV. Narodno gospodarstvo. Podnanoška mlekarska in sirarska zadruga v Hruševji ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne v prostorih predsednika gosp. Matevža Milharčiča ter bo ob enem nova volitev predsedništva in nadzorništva. Pregled in odobrenje računa za leto 1905. Na občnem zboru se bode določilo pristop k „Zvezi 11 in razpravljalo o zelo važnih točkah. O napredku zadruge in občnem zboru poročamo pri¬ hodnjič. Upliv molzenja na množino mleka. Večkrat se je že opazovalo, da ne namolze vsaka dekla ali hlapec enako množino mleka. Posebna razlika pokazala se je v tem na nekem posestvu na Češkem. Veleposestnik ondi imel je 21 krav švicarskega plemena. Dobil je novega molzača in ta je namolzel že koj prvi dan 15 litrov mleka več nego dekle. Pozneje se je ta množina še zvišala za celih 25 litrov više. To je storila posebna ročnost molzača, kajti ko se je nekoč ta za nekoliko časa odtegnil, takoj je pala množina mleka za celih 20 litrov na dan. Čudno je bilo gledati tega moža pri molži, kako naglo in kakor igraje je molzel. Treba mu je bilo molzti toliko krav samemu, pa v kratkem I času je bil gotov in krave, katere so bile prej pri molži nemirne, stale so sedaj tiho in oddale so mleko do zadnje kaplje. — To je gotovo jasen dokaz, da tudi pri molži treba ročnosti. Svetloba v hlevu je za prospeh živinoreje eden prvih pogojev. Po naših hlevih, osobito v gorah, pa dobimo skoraj povsod tako temo, da je treba včasih še po dnevu luči. Posebno po zimi je vse zataknjeno. Ravno sedaj je pa svetloba najbolj potrebna. Skušnja kaže, da so krave v svetlem hlevu mnogo boljše molže nego v temnem. Svetloba uniči v hlevu tudi razne škodljive glive, zato je ne smemo odvračati. Da bo v hlevu dovolj svetlobe, treba je napraviti seveda primerna okna, katerih pa ne smemo mašiti s slamo ali celo z gnojem, marveč na okno je deti prozorno steklo. Pravimo prozorno, kajti v. mnogih naših hlevih se dobe pač steklena okna, toda šipe so tako zamazane od prahu in hlevske sopare, da se skozi okno nič ne vidi. Take šipe se niti ne dajo oprati z navadno vodo. Za tako pranje je le dobra voda, kateri se je dodalo na vsakih 10/ po 1/ solne kisline (kupi se v mirodil- nici). Da ne bo okvir okoli okna vsled sopare gnil. namazati ga je vsako drugo ali tretje leto s karboli- nejem. Če napravljamo nova okna v hlevu, deti jili moramo živalim nad glavo, na stran ali pa zadej. kajti svetloba ne sme vdarjati živini naravnost v oči. Navadno se delajo okoli 60 do 70 cm visoka in 90 do 100 cm široka okna. Apno in sadno drevje. Apno je sadnemu drevju vsekako koristno in potrebno. Posebne koristi je, če pobelimo drevesa takoj, ko smo jih očistili lišajev, mahu in goseničevja. Pri trebenju se pogosto namreč rani skorjo in če take poškodbe takoj zamažemo z apnom, se veliko preje in bolje zacelijo, ker ne vpliva nanje vreme. Ker apno zelo razjeda, pomori tudi vso mrčesno zalego, ki je morebiti na drevesu. Poleti je opaziti na drevesih tudi male grape, ker odstopi od debla lubad. Nekteri menijo, da to napravi solnčna pripeka, v res¬ nici pa le mraz v mesecih februvarju in marcu. Ako pa pobelimo drevje z apnom, brani tenka apnena plast drevje pred solnčno gorkoto, ki potem veliko manj Letnik II. NOTRANJEC Stran 63. vpliva na taka mesta. Posebno jablane je treba dobro pobeliti, ker jih obvarujemo tako pred različnimi mrčesi in bolezmmi in tudi povzdignemo njih rodovitnost. Zadnja leta so na mnogih krajih opazili, da čisto do vrha pobeljena drevesa veliko bolje obrode, kakor pa če jih pobelimo samo po deblu. Če drevje zgodaj vscvete vsled lepe pomladi, potem pogosto uniči cvetje nočni mraz, če pa pobelimo drevje, zadržuje apno solnčno gorkoto, tako da drevo pozneje vscvete, ko že ni toli¬ kega mraza. 200 K za premovanje goveje živine je do¬ ločil občinski odbor v Bohinjski Bistrici. Cena domačih prešičev je zelo poskočila. Radi spora med Avstro-Ogrsko in Srbijo ne pusti naša država uvažati srbskih prešičev. Ker imajo Srbi mnogo hra¬ stovih gozdov, rede obilo svinj, katere uvažajo v Av¬ strijo. Mestna občina ljubljanska je prodala v me¬ secu januvarju 47.348 litrov mleka. Da voda ne zmrzne pridaj ji 10% glicerina. Kdor ima acetilenske svetilke ali aparate, si lahko na ta način pomaga. Kako je odevati konje? Koža konja veliko bolj varuje kakor vsaka odeja. Koža se namreč prilagodi mrazu, vročini in sploh vremenski izpremeni. Dotok krvi in koža sama konja zadostno grejeta. Ako pa konja odenemo, ne porabi konj toliko hrane za proizvajanje toplote, dotok krvi je slabejši in konj se radi tega zdebeli. Za različno vremensko izpremeno in močo ter mraz pa taki konji niso dovolj utrjeni in če jih upre- žemo v takem vremenu, koža ne deluje in kri ne do- taka. Konji obole na notranjili organih in tedaj rečemo, da so se prehladili. Za slabo vreme torej taki konji niso in le polagoma se zopet utrdijo. Ako odevamo konje v hlevih, voda iz njih premalo izpareva in radi tega oslabe in trpe na slabem prebavljanju. V hlevih torej ne odevajmo konj. Kateri živini naj se polaga klajno apno? Živalske kosti obstoje večidel iz fosfornokislega apna. To dobivajo živali navadno iz krme, če pa primanjkuje te snovi v krmi, iščejo si pomagati na drugi način. Zato vidimo, da glodajo živali, katerim primanjkuje apno, jako rade kosti, ki jih najdejo na dvorišču ali pa ob cestah. Ker ne vemo ali dobivajo živali v krmi dovolj fosfornokilega apna, zato je dobro, če jim včasih potrosimo umetno pripravljeno med krmo. Osobito je to potrebno mladi živini, ki še raste. Dokler žival raste, potrebuje namreč za napravo kosti največ apna. Če tega ne dobi v dovoljni množini, ostane čestokrat šibka v kosteh in se ne razvija tudi drugače tako dobro, kakor bi se lahko. Če damo živali vsak dan '/ 2 do 1 žličko klajnega apna, ki se dobiva navadno v prahu, vpliva ta dodatek osobito pri mladi živini jako dobro. Statistični izkaz o površju (zemljišču), prebivalstvu, števila hiš, konj in goved v posameznih občinah političnega okraja postojn¬ skega. Označeno je tudi, koliko metrov nad morsko gla¬ dino se nahajajo posamezni kraji. Stran 64. NOTRANJEC Letnik II. Po svetu. Koliko zapijemo na Kranjskem? Na Kranj¬ skem popijemo žganja za kakih 7,200.000 K, vina okoli 8,800.000 K in piva 3,000.000 kron, skupaj za celih 19,000.000 K. Izseljevanje Hrvatov v Ameriko vedno bolj raste. V mesecu januvarju in sicer prvi teden je prišlo v Zedinjene države iz Avstrije 236 in iz Ogrsko-hrva- škega pa 626 Hrvatov. Poljakov se je priselilo 1375 in Slovakov 1143. Za tema dvema narodoma pridejo takoj Hrvatje. Prejšnje leto se jih je izselilo v Zedi¬ njene države kakih 30.000. Iz cele Avstro-Ogrske pa se je priselilo v Zedinjene države 275.693 ljudij. Kakor je čuti, hoče amerikanska vlada zelo otežkočiti dose¬ ljevanje in sicer ne bo pripustila nikogar, ki ne zna citati in brati in ki je že prestar. Zahtevala bo tudi, da ima priseljenec določeno svoto denarja. Nesreča v cerkvi. Med službo božjo je nastal v cerkvi Altlerchenfeld na Dunaju krik, da gori. Ljudje so drli iz cerkve in pri tem pohodili kakih 7 otrok; 1 je umrl, drugi pa so težko ranjeni. Najbogatejše rusko mesto je brez dvoma Irkutsk. Njegovo premoženje znaša 4'/ 2 miljona rubljev, dolgov pa nima nobenih. Moskva ima 6 miljonov pre¬ moženja in 13V 3 miljonov dolgov, Petrograd pa 6'/ 2 miljona imetja in 18'/ 2 miljona dolga. Stroj za pečatenje pisem. Norveški mehanik Krag je iznašel poseben stroj za pečatenje pisem. Stroj goni elektrika ter prepečati v minuti 1800, tedaj v eni uri nad 108.000 pisem. Potujoča pojedina. Američanke so si izmislile novo zabavo, ki jim dela veliko veselje. Prirejajo namreč potujoče obede na ta način, da se priredi velika pojedina, a vsaka jed se je v drugi hiši. Pri prvi tovarišici jedo juho, potem se odpeljejo v kočijah v drugo, kjer použi- jejo meso, v tretji pečenko, v četrti pecivo itd., a v zadnji popijejo črno kavo. Na ta način traja obed po šest ur. Hotel z 49 nadstropji. Neki posestnik v New Yorku gradi na 30 m dolgem in 23 m širokem prostoru hotel z 49 nadstropji. Hotel bo imel prostora za 2200 oseb. Arhitekt pa se boji, da bo hiša vendar previsoka, ter je svetoval posestniku, naj bi se zadovoljil s 40 nadstropji, kar bi bilo še vedno dovolj. Za kratek čas. Dvojni svet. Oče (svojim hčeram, ki so že za možiti): ..Dekleta, no sedaj je pa že zadnji čas. da dobite koga“. — Isti (svojim še neoženjenim sinovom): „In od Vas pričakujem, da ne bo nihče tako neumen, da bi se ženil“. Poznanje samega sebe. Jetnišničar (kaznjencu, ki ravno odhaja iz ječe): Upam, da se ne vidiva več. Kaznjenec: Ali zapustite službo? Listnica uredništva. Da pridejo dopisi pravočasno v list, prosimo cenjene dopisnike, da nam jih vpošljejo najkasneje do srede. — G. T. v O.-: Prišlo prepozno. Prihodnjič nam pošljete preje, kaj ne? Zdravi! — G. V.: Manjka konkretnih slučajev. — Cenjene naročnike prosimo potrp- i Ijenja, kajti list se je radi notranjih ovir že parkrat tako zakasnil. Loterijske številke. Trst, 3. februarja . 34 11 6 12 80 Line, 3. februarja. 77 68 75 13 21 Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Tržne cene v Ljubljani. Semena: Mizarsko delo • • • za novo zgrajeno poslopje posojilnice v Logatei • • • se odda proti pismeni ponudbi -- 2 8. februarja t. 1. ■ ■ .. : Načrti, podrobnosti in pogoji so na vpogled v posojilnični pisarni v Dolenjem Logatcu. Letnik II. NOTRANJEC Stran 65. Zahtevajte cenike zastonj — — 1 in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. -.. Ur»ap ■ . 1 ■■■■■ "■= in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union* v Bielu, Genovi in Glashtltte. POZOR! BERITE! HajGBiiBjša in najhitrejša vožnja n ilmeriha je s parnihi ..Scveronemšhega tlojda" iz BREIHNfl v NEH-TOBR s cesarskimi brzoparniki „Kaiser NVilhelm II.«, „Kronprinz Wilhelm«, „Kaiser Wihelm der Grosse«. Prebomorsho vožnja traja sama S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora ih na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Notranje! berite, širite in naročajte = „Notranjca“! = Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. nri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5'— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. ^vvytyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyv^ Zarezano strešno opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi Karol Delovšeli opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). MARS SEBER v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. Fotografični atelije. Ki M M Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Stran 66. NOTRANJEC Letnik II. • •• P. n. Podpisani vljudno naznanja, da se je pre¬ selil s svojo odvetniško pisarno • • • iz Kolodvorskih ulic št. 26 v novozgrajeno hišo na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic poleg c. kr. dež. sodišča. Dr. M. Pirc, odvetnik. I Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan obrestu j e hranilne vloge jpo 4 1|2 °|o _ brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. (L —.-.t Daje posojila po 6 °| 0 . - na osobni kredit ali proti vknjižbi. tj Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tudi ob druzih delavnikih. ar Pivovarna„G. /\UEP-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo . . v prid družbe sv. Cirila in Metoda. — IS f Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v -Prestranku (založnik „Mlekarska zadruga") in v Žireh - — (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). _ w Eh Fine in nkusne pustne krate priporoča J. Jager, slaščičar v Postojni, Jamska cesta 241. Naročila se točno izvr¬ šujejo. — Na zalogi so tudi vedno druga peciva za čaj, fini bonboni itd. Izirstnn narannn brinjevn olje, pristni brinjevec in slivovko ima naprodaj in pošilja na zahtevo vzorce Stefan Pivk, Predgriže, p. Crnivrh nad Idrijo. TTčennLec poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, slovenskega in nemškega jezika zmožen, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom V. Šket v Ilirski Bistrici. Učenec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in poštenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Ureče od hmelja po 4 K komad ima naprodaj A. Thorausch, pivar v Senožečah, Notranjsko. Divje kostanje, lepo krepko drevje za drevorede ima po ceni naprodaj Trško oskrbništvo v Postojni. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos Dekleva v Postojni. Izvrsten sir prve, druse in tretje vrste ima na prodaj Ivan Vidmar, trgovec in lastnik mlekarne V Črnem vrhu, nad Idrijo. Krepkega mesarskega učencn ki ima veselje za mesarsko obrt, sprejme Franc Žnidaršič, mesar v Postojni. Moške obleke in uniforme izgotavlja Josip Jurca, krojaški mojster v Postojni, na Jamski cesti št. 243. — Solidno delo in zmerne cone. Učenca ali učenko se sprejme, ki ima veselje in sposobnost za trgovsko obrt. Kje? pove upravništvo „Notranjca“. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajsevajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam do¬ kazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«! Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Več sto visokodebelnih sodnih drevesc prodaja po nizkih cenah krajni šolski svet v Postojni. Odgovorni urednik in izdajatelj Maks Šeber. — Lastnina konsorcija »Notranjca«. — Tisk J. Biasnika naslednikov v Ljubljani.