CELJSKI TEDNIK Celje, 6. septembra 1963 # Leto XV. % Številka 36 ODGOVORNI UREDNIK TONE MASlO LIST IZHAJA OB PETKIH, IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«. UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA; CELJE, TRG V. KONGRESA 5, POSTNI PREDAL 125. TELEFON 24-23. TEKOCI RACUN: 603-11-1-656. LETKA NAROČNINA 800, POLLETNA 400, ČETRTLETNA 200 DIN. INOZEMSTVO 2400. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJODSTVA OKRAJA CELJE Obisk predsednikov I Jruščova in Tita v Velenju ZA MIR m LEPŠE ŽIVLJENJE goste pričakalo VEC deset TISOC ljudi predsednika hruscov in tito govorila zbrani množici — manifestacija prijateljstva " med sovjetskimi in našimi narodi Za to, kakšno je bilo Velenje v petek, 30. avgusta — ko sta to rudarsko mesto obiskala predsednik ministrskega sveta in prvi sekretar CK KP SZ Nikita Sergejevič Hruščov in predsednik republike ter generalni sekretar ZKJ Josip Broz-Tito ter njuno spremstvo, zrna njka besed. Velenje še ni nikdar videlo tolikšne množice ljudi kot ta dan. Nad štirideset tisoč prebivalcev našega in sosednjih okrajev se je že veliko pred dogovorjeno uro zbralo na ploščadi pred Domom kulture jia Titovem trgu v Ve- lenju, kjer se je nekaj minut po drugi uri popoldne začelo veliko zborovanje, na katerem sta sprego- vorila tudi oba predsednika: tovariš Tito in tovariš Hruščov. Prve skupine avtomobilistov so pri- šle v Velenje že kmalu po deveti uri zjuTaj. Pripeljali so se člani delov- nih kolektivov, ki so že prej nadome- stili .tiS'tih nekaj ur delovnega časa, ki '4a imeli namen u^<)ra,bi'ti za to. da bi prisostvovali veličn-^nemvi sprejemu obeh velikih držaivnikov in' njunega spremstva. Pripeljali so se z vlaki in avtobusi v skupinah ter posamezniki z množico osebnih avto- mobilov, pa novinarji in televizijski snemalci, skratka vsi, ki niso hoteli zamuditi veliikega dogodka. Velenje je bilo več kot praznično. Še bolj urejeno kot po navadi, skorajda ovito v sovjetske in jugoslovanske zastave, polno cvetja in veselih ljudi se je pripravilo na visoki obisk. Ploščad pred kulturnim domom se je vsako minuto bolj polnila. Cisto spredaj so ftali brigadirji, za njimi pa množica nemirnih, nasmejanih ljudi. Le ozek p«s ob rdeči preprogi, ki je vodila prav v avlo velikega kulturnega do- ma. je ostal prost. Po njem naj bi prišla oba predsednika in njuno spremstvo. Ob dvanajstih, ko je bil trg poln do zadnjega kotička in ko so se na- polnile tudi že terase vseh bližnjih visokih zgradb, je pričakovanje in Vznemirjenje doseglo svoj višek. Ob dvanajstih in petnajst minut so to- povi z velenjskega gradu naznanili, da se bliža kolona avtomobilov, ki pelje s seboj predsednika Hruščova, Tita, njuni soprogi in spremstvo. Go- stje so se v mestu ustavili samo to- liko, da so jim pionirji izročili šopke cvetja, nato pa so odšli na novi ja- Srfi, kjer so si ogledali rudniške na- prave in se dlje časa zadržal v po- menku o delovnih pogojih rudarjev v tem našem velikem rudniku. Po- tem so se vrnili preti mestu. Spoto- ma so si ogledali jezero, se spreho- dili skozi park. n;i1-> pa se u.stavili na kotalkališču, kjer so prisostvovali ptisrčnemu programu, ki so ga pri- pravili v-. lenjski k Ikarji, v druž'bi z najb ljšimi k-lMlkarji Slovenije. Gostjo S" 9e tu 7. najmlajšimi tudi ^-''&grafirali, nato pa so se vrnili pro- ti središču mesta. liilo je pet minut pred štirinajsto, je množica vzvalovila. Gostje so prišli: poleg predsednikov Tita in Hruščova ter njunih' soprog in viso- kih predstavnikov političnega življe- nja sovjetske zveze so bili v sprem- stvu še predsednik skupščine SFRJ tovariš Edvard Kardelj, podpredsed- nik republike tovariš Aleksander Rankovič. predsednik skupščine SRS tovariš Matija Maček, sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko in drugi visoki državniki. Sprejema so se ude- ležili tudi predstavniki javneera in političnega življenja celjskega okraja. Navdušen pozdrav zbrane množice, zlasti pa brigadirjev je preglasil vse pozdravne besede. Gostje so nato od- šli v kulturni dom na slavnostno za- sedanje delavskega sveta. Tu je de- lovni kolektiv velenjskega rudnika sprejel predsednika ministrskega sve- ta in prvega sekretarja CK KP SZ Nikito Sergejeviča Hruščova za čast- nega člana. Tovariš Hruščov se jim je za to čast zahvalil, nato pa je pre- oblečen v rudarsko obleko, ki jo je od rudarjev dobil v dar, stopil pred kulturni dom. Ovacije, vzkliki »Tito- Hruščov« itd. In nato "►skok čez ko- žo«, dogodek, ki je ponovno prepri- čal, kako neposreden, ljudski je to- variš Hruščov. Potem, ko je privolil, da ponovi ta stari rudarski običaj, je odločno prestopil »kožo^s v družbi s tovarišem Titom spil kozarec piva in se zahvalil za tople pozdrave. Tu so rudarji tovarišu Hruščovu izročili tu- di darilo. Višek pozornosti in zborovanja sta bila nedvomno govora obeh velikih državnikov. Po tem, ko je tovariš Tito izrazil veselje vseh jugoslovan- skih narodov, da imajo priložnost gostiti predsednika Nikito Sergejevi- ča Hruščova in njegovo družino ter spremstvo, je govoril o graditvi so- cializma, o miru v svetu in o prija- teljstvu med jugoslovanskimi in sov- jetskimi narodi. Tudi govor tovariša Hruščova je temeljil na idejah o mi- ru in prijateljstvu med narodi. To- variš Hruščov je del svojega govora posebej namenil rudarjem. Govoril je o spremenjenih delovnih in živ- ljenjskih pogojih ljudi, iz katerih iz- haja tudi on sam, izrazil svoje velike simpatije do revolucionarnosti ru- darjev in naprednih idej, ki te ljudi. ki iz zemlje pridobivajo življenje-s vedno prevevajo. Tako je torej petek, 30. avgust z velikimi črkami zapisan v zgodovino našega novega rudarskega mesta. Sprejelo in pozdravilo je dvoje ve- likih borcev za mir in prijateljstvo med narodi. -ij Predsednika Hruščov in Tito ob prihodu na kotalkališče Kozje praznuje Letos bodo prebivalci laške, šentjurske; krške, brežiške,^ev- rdške in šmarske občine — kot smo že poročali — prvič skupaj praznovali šmarski občinski praznik. Zaključek vseh prireditev, ki so se začele ze v soboto, 31. avgusta in obsegajo zlasti športna tekmovanja, bo 8. septembra v Kozjem, ko bodo na svečan način odkrili tudi spomenik padlim borcem in narodno osvobodilnemu boju Kozjanskega sploh. Predvidevajo, da bo spomenik odkril podpredsednik zveznega zbora zvezne skupščine tovariš Sergej Kraigher, ki je med narodnoosvobodilnim bojem delal tudi na Kozjanskem. Povejmo še to, da sta ta veličastni spomenik izobli- kovala akademski slikar Stojan Batič in arh. int Dušan Samec. V Kozjem se bodo zaključne prireditve praznovanja »Kozjan- sko v boju« začele pravzaprav že na predvečer praznika, torej v soboto, 1. septembra. Takrat bo v Kozjem okrajni zlet taborni- kov, zvečer po šesti uri pa v parku koncert godbe na pihala iz Rogaške Slatine. Ob 19. uri, ko bo padel mrak bo Kozje osvetlila baklada tabornikov in mladine, nato pa bodo nekdanji borci ob tabornem ognju pripovedovali spomine. Taborniki bodo pripra- vili program in po vsej verjetnosti bodo ob ognju tudi zaplesali. Na sam praznik — 8. septembra — bodo prebivalce Kozjega zbudili jutranji zvoki steklarske godbe na pihala, ob devetih bo sprejem partizanskih patrol, pol ure nato povorka in ob desetih slovnostno odkritje spomenika. Ob tej priložnosti se bo zvrstil tudi kulturni spored. Prireditve se bodo nadaljevale še popoldne, ko bosta na sporedu finalni tekmi v nogomeiu in odbojki, nato tekmovanje v taborniških spretnostih in na koncu še spored godbe na pihala in zabavnih ansamblov. Ta popoldanski del bo torej zaključil številne prireditve, ki so jih v tem tednu pripravili v krški, brežiški, sevniški, šmarsk in laški občini in s tem skupaj proslavili veliki jubilejni praznik borbenega Kozjanskega. Od ponedeljka, 2. septembra, pa do nedelje 8. septembra je v Kozjem odprta tudi razstava Posavskega muzeja narodnoosvo- bodilne borbe, razstava del slikarjev in kiparjev amaterjev iz posavskega in obsotelskega območja ter razstava slikarskih izdel- kov iz Rogaške Slatine. Organizatorji pričakujejo, da se bo v nedeljo v Kozjem zbralo zelo veliko prebivalcev celjskega okraja. In prav bi bilo, da bi se to res zgodilo. Zadnja vest PLENIJM OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA CELJE Danes dopoldne je bil razširjeni plenum okrajnega sindikalnega sveta Celje, na katerem so predvsem ana- lizirali nekatere aktualne probleme pri izdelovanju statutov delovnih or- ganizacij. Razen tega so ocenili še delo okrajnega sindikalnega sveta v prvem polletju letošnjega leta. ŽE DOSLEJ 360 ABSOLVENTOV Celjska večerna politična šola bo letos že šesito leto zapored odprla svoja vrata. Doslej, v petih letih, je to šolo končalo 360 slušateljev. Letos pa bo šola sprejela 175 slušateljev, kar je največ doslej. Okrog 5. ali okrog 8. septembra močan dež z ohladitvijo, ki lahko traja 2 dni. Nato vseskozi lepo vre- me in postopno topleje. Dr. V. M. Str 2 CELJSKI TEDNIK številka 36. — 6. septembra 1963 POGLED PO SVETU TINE OREL Brez tako imenovanih vojnih ognjišč med narodi ne gre, kakor ne gre brez iivčnih šokov in nervoz- nih obračunavanj med posamezniki. Dosedanja praksa človeške zgodo- vine to tako potrjuje, da skoraj spodmika temelje realnemu pacifiz- mu. Ali pa je ta stvar predvsem v tem, ida iz ognjišča ne izbruhne, uničujoči plamen — če že samo tli, naj tli! V jugovzhodni Aziji stoje stvari za Zapad slabo. ZDA so se znašle pred vprašanjem, ali naj puste pa- sti Diema, ki ga kritizirajo že nje- govi ministri ali pa naj prepuste de- želo strastem državljanske vojne, v kateri zmagovalec ne more biti drug kot Vietkong. Da pa bi se to ne zgodilo, so pripravljeni prenaša- ti celo tako sramoto, kot je Diemov režim in celo to, da ga komandira ženska: Cherchez la femme! Da bi bila sramota za spoznanje večja! V sosednjem Laosu, zelo šibki dr- žavi, gre k vragu nevtralni režim. Zanj sta prevzeli odgovornost Veli- ka Britanija in SZ, vendar SZ ne kaže nič kaj volje, da bi si tu lo- mila zobe, čeprav je njena zunanja politika usmerjena v koeksistenco. V tem koncu verjetno sede Kitajci na daljšem vzvodu, za to verjetno SZ tudi ne mara preizkušati svoje- ga vpliva. V zapadni »obrambni« sistem spa- da udi angleška zamisel Malaysia, federacija, ki naj bi utrdila Zapad na Malayi, geopolitično tako važni točki. Indoneziji to ni prav, vpliv Kitajske pa je tudi zelo velik. Tudi na Bližnjem Vzhodu sta Sirija in Izrael planila v nov spor, menda največ zaradi vode, ki jo hoče Izrael po Johnstonovem planu iz 1. 1950 jemati iz Genezareškega jezera in iz Jordana za namakanje puščave Negev, pa tudi zaradi ob- mejnih neurejenih agrarnih prede- lov. Ben Gurionov naslednik Eshkol je, tako kaže, bojevit in pripravljen poseči po »nepolitičnih« sredstvih, da Izrael ubrani pred arabskim pri- tiskom. Refleks afriškega osvobodilnega boja je segel celo na svetovno tu- ristično konferenco v Rimu. Čp so vsi navzoči res za to, da naj turizem po svoje gradi mostove med ljudmi in preko teh med narodi in država- mi, potem v pošteni družbi zastop- nikoma Južnoafriške unije in Portu- galske res ni kaj iskati. Na takem miroljubnem zboru pa se je izka- zalo, kje imata Vewoerd in Salazar dejansko najmočnejšo potuho. An- glija in ZDA so glasovale zoper iz- ključitev obeh kolonialnih držav, ki v svojih kolonijah brez sramu še vzdržujeta suženjske odnose. Moč prebujajoče se Afrike, ki no- če biti več gnoj za imperialistične države, ima svoj poseben odsev tu- di v črnskem gibanju in pohodu za »delo in svobodo« na washingtonski Kapitol. Pred kipom Abrahama Lin- colna, ki je pred 100 leti začel boj zoper suženjstvo, črnski pohod ni mogel propasti. Njihova peticija na ameriški kongres je taka, da danes ni več vlade, ki bi si upala odreči podpis. Zato je tembolj anahronistično, če kitajski ideologi svoje zahteve in poglede naslanjajo na rasistične osnove in terjajo atomsko'bombo za to, da bi afroazijski svet bil z za- padnim enak po orožju. Uvajati v politiko kakršenkoli rasizem je spričo vsega razvoja na svetu ne samo anahronistično, ampak tudi politična in socialna reakcija. V senci takih oblakov na nebu na- še sodobnosti se razhaja razorožit- veni Odbor 18 držav v Ženevi, ki je delal od srede aprila doslej. Kaj prida sadov ni pridelal, razšel pa se je s sklepom, da se bodo razgovori nadaljevali. lik to je kljub vsemu bolje, kakor če bi drug pred drugim zaloputnili vrata. PROSLAVA 20-LETNICE USTANOVITVE ŠLANDHOVE BRIGADE Šlandrova brigada IMA iiOGATO KRONIKO BORB IN USPEHOV Bilo je skoraj tako kot na dan 6. saptemibra pred dvajsetimi leiti v Sipku nad Gaberjem v Cmem grab- nu, ko je bila ustanovljena šesta slo- venska narodnoosvobodilna brigada, ki je ipozneje dobila naziv tudi udar- na, »Slavka Slandra«. Tako kot te- daj, je tudi zdaj ob proslavi dvajset- letnice njene ustanovitve stopil pred borce brigadni politkomisar Mitja Ribičič-Ciril. Bilo je to v nedeljo, 1. septembra na Brdu pri Lukovici. Dvajset let je minilo od tistega jutra v gozdnem taborišču na Šipku, je v govoru med drugim dejal tov. Ribičič, ko je bLl pred zborom Kam- niškega, Zasavsikega in Savinjskega bataljona prečitan ukaz Glavnega štaba NOV Slovenije o ustanovitvi šeste narodnoosvob(^ilne brigade z imenom Slavka Slandra. Sedemsto partizanov oboroženih z 2B7 puškami in 1"2 mdtraljezi, ki so jih iztgali okupatorju, je navdušeno pozdravilo ta siklep, s katerim se je prvim slo- venskim brigadam pridružila prva brigada na Štajerskem, nova udarna ipartizansika pešt. Ustanovitev Slandrove brigade je bila velikega ,pomena za nadaljnji razvoj NOB na Štajerskem. Od nje- ne lusitanovitve naprej lahko govori- mo o enem samem ptietu osvobodil- nega gibanja tudi v tem predelu Slo- venije, kjer so bile okoliščine borbe najtežje. V dobrem letu po tem do- godku se je število partizanov na Štajerskem povečalo od tisoč na osem tisoč. Slandrova brigada ima bogato kro- niko svojih botib in uspehov. To je kronika dvajsetih mesecev nepresta- nih iborb in pohodov. V teh borbah so se kalili in vzgojili mnogi kadri,! ki so prevzeli odgovorne vojaške in politične funkcije tudi v drugih več- jih enotah nastajajoče JLA. Takoj j po ustanovitvi doživi Silandrova bri-j gada svoj ognjeni krst v velikih bor- bah za prehod čez Savo. Po osvobo-' ditvi Novega mesta se proslavi v bo- jih pri Kostanjevici, v oktobru uniči nemške ipostojanke v Radmirju, Re- čici, Šmartnem ob Dreti, Motniku, Novi Štifti, Cmi na Koroškem itd. Z likvidiranjem 'postojank v Moravčah, Pečah in Vač^ osvobodi Moravško dolino. Operativno poročilo štaba IV. operativne cone pravi, da je imel so- vražnik v teh mesecih 338 mrtvih in 67 ujetih. Toda ne bi bilo prav, je še dodal tov. Ribičič, če bi na današnjem to- variškem srečanju Sdandrovcev go- vorili samo o uspehih brigade. Kajti nobena naša brigada, divi?5ija in kor- pus ni nastala sama od sebe, samo na podlagi sklepa vojaškega šitaba. Ust^ovitev kakršne koli parti2^nsike enote je (bil rezultat dolgoletnega de- la, naporov in žrtev tistih komuni- stov, partizanov in aktivistov, ki so takoj po razpadu stare Jugoslavije tako rekoč iz nič in v najtežjih ipogo- jih ustvarjali prve partizanske enote. Tako ima itudii Slandrova brigada svojo predzgodovino, sestavljeno iz zgodovine njenih treh bataljonov, od katerih ima vsak svojo bogato pre- teklost in tradicijo. 5landrova brigada je bila kot dru- ge brigada udarna, lahko gibljiva vo- jaška enota, ne vezana na določen te- ren. Takoj ,po ustanovitvi je operira- la na Dolenjskem, nato v Savinjski dolini pa tudi na Koroškem. Toda ne glede na to njeno operativno giibč- nosit, je imela tudi svoje področje, svoje zaledje, kjer se je najrajši za- drževala, kjer se je oddaiinila po tež- kih borbaih ali ofenzivah, kjer se je počutila doma med svojimi. To so bi- le za bataljone Slandrove brigade partizanske vasi okrog Tuhinjske do- line, Črnega grabna in Moravške do- line. Dvajset let je že, kar smo na Sipku zaprisegli novo slovensko udarno bri- gado. V teh dvajsetih letih je naša domovina zrasla iz korenin revolu- cije in se svobodno razvijala kot mla- do plodno drevo. Osvoboditev domo- vine je sprostila ustvarjalne ljudske sile; nova jugoslovanska in slovenska ustava pa sta dali nove možnosti za prevzemanje tistih odgovornosti in pravic, ki pretvarjajo občana, di-žav- Ijana v aktivnega oblikovalca sociali- stične družbe. Tako je govoril na nedeljski pro- slavi dvajsete obletnice ustanovitve Slandrove brigade njen nekdanji po- litkomisar Mitja Ribičič-Ciril petem, ko so se okoli tribune zvrstili nek- danji borci te brigade pod vodstvom 'komandanta Mirka Jermana. Bilo jih je okoli sedemsto. Slavnostno zboro- vanje na lepo pripravljenem prosto- ru na Brdu pri Lukovici pa je začel predsednik občinskega Združenja borcev NOV Domžale in ljudski po- slanec Anton Zakrajšek, ki je med drugim pozdravil predsednika re- publiškega odbora Zdru-ženja borcev NOV Janka Rudclfa, sekretarja iz- vršnega sveta SRS Boga Gorjana, re- publiškega sekretarja za premet Aloj- za Kolarja-Džldžija, generala JLA Borisa Cižmeka, številne druge goste ter vse bcrce Slandrove brigade. Proslava na Brdu je izzvenela v prijetno in tGva'riško srečanje nek- danjih borcev slavne brigade, v spo- min na junaške bitke in končno zma- go. M. B. Dva posnetka z nedeljske proslave dvajsetletnice ustanovitve Slandrove brigade. Zgoraj: skupina Slandrovcev; na skrajni levi nekdanji koman- dant Mirko Jerman ter trije Celjani Jože Jošf, Ružič in Ludvik Zupane. Spodaj: pogled na zborovalni prostor med govorom tov. Mitje Riblčiča- ^ Cirila. NOVA HIDROTERAPIJA V ROGAŠKI SLATINI Gradnja nove hidroterapije v Ro- gaški Slatini poteka po predvideni planski zasnovi. Računajo, da bodo novi objekt izročili namenu prihod- nje leto ob proslavi tristolenice zdravilišča. Nova hidroterapija bo dvanajst- nadstropna stavba z vsemi zdravstve- nimi napravami in prostori, s prosto- ri za kopeli, nadalje za fizikalno te- rapijo, ambulanto, ustreznimi labo- ratoriji itd. Tu bo tudi nekaj'ležišč za težje bolnike. V tej stavbi 'bodo pisarne za upravo in administrativno službo. Na terasi pa bo kavama, ki bo imela 250 sedežev v zaprtih pro- storih ter 200 sedežev na prostem. V novi hidroterapiji bo še osrednja re- cepcija za zdravstveni zavod. —b SEMINAR ZA PREDAVATELJE NA VEČERNIH POLITIČNIH SOLAH Da bi bile priprave na začetek dela večernih političnih šol v celjskem okraju kar naj;t)olje opravljene, bo Delavska univerza V Celju skupaj z okrajnim komitejem Zveze komuni- stov pripravila pred začetkom pouka na teh šolah trodnevni seminar za vse predavatelje. Razen domačih jav- nih in političnih delavcev, bodo ta seminar vodili še predavatelji poli- tične šole iz Ljubljane. V šesto leto VECEHNE POLITIČNE SOLE V CELJU Razgovor s predsednikom občinskega odbora SZI>L Marjanom Ravnikarjem ter dirckitorjem celjsvke Delavske uni- verze Juretom Jugom je razkril pre- nekatera prizadevanja tako političnih organizacij kot Delavske univerze za uspešno delo in razvoj večerne poli- tične šole. — Skjipina sodelavcev Delavske uni- verze, je med drugim ugotovil tov. Jug, je že izdelala osnutek programa za letošnje delo večeirne politične šole. O tem programu bo razpravljal občin- ski polutični aktiv, ki ga bo sprejel v celoti ali pa z določenimi popravki. Na tem razgovoru bo imenovano tudi vodstvo večerne politične šole, ki bo 'letos praznovala že šesto obletnaoo uspešnega dela. Treba je namreč po- vedati, da, smo na naši večerni poli- tični šoU tudi v republiškem merilu najdlje in da nas zaradi tega mnogo- kje postavljajo za zgled. — Predvidevate v letošnjem učnem načrtu kašne spremembe? — Novost bo v tem, da bomo na tej Soli letos prvič proučevali tudi kjiil- turno problematiko, sicer pa bo težišče dela v teoretičnem razglaibljanju poli- tičnih ved. Razen tega ne bo izostalo praktično delo. da ne omenjam sku- pinskih nalog, ki so dale že lani iz- redno pozitivne re/.\iltate. — Je kaj novega v organizaciji in delu šole? — Letos bomo slušatelje zbirali na osnovi javnega razpisa. Seveda pa že- - linio. da bi zlasti kolektivi izbirali^ za bodoo<> učen^ce voverne politične št>le ngilM>ljš(> ka(tre. od ikaterih tudi po opriuljcui šoli uekaj pričakujejo. Šo- 1)1» imela sedem oddelkov s skupaj 1~") slušatelji. Izredno pozornost bomo posvetili izbiri ])redavateljev; na 'vsak način lw)mo uveljavili zelo strogo se- lekcijo. Sicer bomo predavateUe sti- mulirali za intenzivne oblike (lela. za obveznosti, ki jih bodo si»rejeli in iz- vršili in podobno. Gre namreč za to. du bi se tudi predavatelji temeljito pripravili na pouk. na predavanja. Da bi olajšali delo in učenje bomo pri Delavski univerzi organiziral.! in po-^topoma iz Feta v leto izpopolnjevali politično knjižnico. Težimo, je v razgovoru poudaril tov. Ravnikar, da bi prešli na ^stalne oblike pollitičnega izobraževanja, na kontimiirano . delo. Za.to bodo zlasti politične organizacije morale bdeti nad absolventi šole, jih usmerjali pri na- daljnjem delu in po potivbi celo naiMititi v višje šoU". Naša želja je da bi iK)litično šo- lanje zajelo tudi strokovne kadre, ki so več ali manj prepuščeni lastni ini- ciativi. Skratka gre za uveljaivitev t.i- ko imenovanega usmerjenega sumoizo- bražcvanja. Ruzen tega Ik) Delavska uni\<'r/.u. kot nosilec cel<»tnega izo- braževanju. morala poskrbt-ti š<> za štud<'iile višjih iji visokih šol, jim po- sredovati nieliKle študijii in jiii tako .spodbujati k stalnemu delu. -mb- Skromna bilanea PRI SESTAVLJANJU STATUTOV DELOVNIH ORGANIZACIJ Skromna je bilanca dela pri sestav- ljanju statutov delovnih organiza- cij; skromna in pomanjkljiva hkra- ti, saj govori o vrsti slabosti, ki so se pojavile že doslej in o dolgi vrsti vzrokov, ki botrujejo tem napakam organizacijskega in vsebinskega zna- čaja. Po delu, ki je opravljeno, smo da- leč od sklepa, po katerem bi naj bili osnutki statutov delovnih orga- nizacij sestavljeni do konca tega meseca in tako dani v javno raz,- pravo kolektivom. V večini delov- nih organizacijah so sicer imenovali komisije za sestavo osnutka statu- ta: toda dlje od tega v mnogih pri- merih niso prišli. Ponekod so za- menjali teze z osnutkom, drugod pa zatrjujejo, da imajo razčiščene vse odnose, da so se o vseh proble- mih dobro pogovorili, ničesar do- slej pa dali na papir. Kaj pomaga, če imajo stvari razčiščene v glavah, kot pravijo, ko pa ta material ni na razpolago kolektivu, ki bo od- ločal o statutu! Za tako stanje ne kaže dolžiti samo ustrezne komisi- je, marveč tudi organe samouprav- ljanja, ztasti še delavske svete, ki premalo odločno vztrajajo na tem, da bi bili sklepi o sestavljanju tez in osnutkov pravočasno izvršeni. Slabost organizacijskega značaja se kaže tudi v tem, da ponekod sku- šajo razpravljUti s člani kolektivov o statutu, ne da hi se pripravili na tako razpravo, kaj šele, da bi za takšne razgovore izdelali vsaj teze, če že ne osnutke. V teh primerih menijo, da naj najprej kolektiv po- ve svoje, življenje govori proti tak- šni praksi, kajti material za razpra- vo mora biti pripravljen, sicer se kaj lahko zgodi, da se neorganizira- na razprava izrodi. Četudi je na razpolago le majhno število osnutkov, so že zdaj znani primeri vnetega prepisovanja vseh členov in določil. Kolektivom ne moremo in ne smemo zameriti, če pričakujejo neke vzorčne statute. Toda zamerimo jim lahko tedaj, če te statute prepišejo od prve do zad- nje črke. V teh primerih jim lahko lečemo samo to, da niso razumeli pomena in namena statuta, če žc iščejo neke vzorčne statute, potem naj na njihovi osnovi temeljito anu lizirajo svoje stanje in perspektivo, naj na osnovi tega inateriala izdela- jo svoj zakonik, ki bo samo njihov in iz katerega bo razvidna njihova specifičnost! Če bi povsod ravnali tako, potem bi jim vzorčni statuti ne mogli škadovati, temveč kvečje- mu dati možnost, da se bolje sezna- nijo s svojimi nalogami in analizira- jo slabosti ter pomanjkljivosti. Spri- čo tega bi lahko bil tak statut le spodbuda za temeljitejše delo do- ma! V osnutkih statutov delovnih or- ganizacij, ki so na razpolago, so v mnogih primerih temeljna načela premalo obdelana. V mnogih statu- tih se zdi, kakor da je nosilec celot- nega dogajanja v kolektivu tehnični kader; premalo je namreč poudar- jena vloga proizvajalca, kot nosilca elotncga družbenega dogajanja pri nas. Nejasni so nadalje odnosi med vodenjem in upravljanjem; zelo po- manjkljivo so obdelana določila o dolžnostih in pravicah proizvajal- cev. Ponekod o pravicah proizvajal- cev ni napisana niti ena beseda! Skope so besede o oblikovanju in delitvi čistega in osebnega dohod- ka. Ne gre za podroben opis delit- ve, temveč za načela. Zanimivo v tej zvezi je to, da skoraj noben osnu- tek ne določa, da naj se osebni do- hodki zaposlenih dvigajo v skladu z večanjem produktivnosti. Zelo po- manjlcljivi so nadalje členi, ki bi naj govorili o delovni disciplini in o ukrepih, ki bi jih naj podvzemali napram tistim, ki bi to disciplino kršili. V mnogih osnutkih statutov de- lovnih organizacij manjkajo določi- hi o načinu obveznega obveščanja kolektiva, čeprav je to poglavje za- jamčeno z ustavo. V nekaterih os- nutkih tnso jasni odnosi med delov- nimi organizjacijami ter komuno, pa tudi med delovnimi organizacijami samimi. Vse te in podobne pomanjkljivo- ^sti govorijo, da se v kolektivih niso lotili dela s preveliko zavzetostjo. To mnenje potrjuje tudi analiza vzrokov teh in drugih napak, ki opo- zarja na precejšnjo nezainteresira- nost, na slabo pojmovanje pomena hi namerni statuta itd. Te in druge ugotovitve pa narekujeio, da se bo- do morali kolektivi bolj zavzeti zu sestavljanje statutov in da bodo morale hiti zlasti sindikalne orga- nizacije tiste, ki bodo spodbujale k razpravi, opozarjale na napake in predlagale rešitve. M. B. ŠT 36 — 6. septembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 3 Qh prazniku šmarske občine praznuje ves vzhodni del celjskega,okraja »KOZJANSKO V B0JU« Ob delu hitro tečejo letft. Vsaka občina zase se trudi, da utrjuje svojo gospodarsko moč in s tem ce- lotoo našo socialistično skupnost. Ob tem včasih pozabimo, da med občinami v bistvu sploh ni meja, da so občine samo temeljne družbeno politične skupnosti, v katerih se občani načrtno in neposredno trudijo, da več io boljše proizvajajo, da si izboljšujejo življenjsko raven, da posamezni uspehi preraščajo v velike uspehe naše socialistične družbe. Praznik, kot je Kozjansko v boju, pa ob spominu na veliko zgodovinsko pretek- lost našega ljudstva zbriše tudi take teritorialne meje in znova odraža nerazdelno enotnost in skupnost na- §ib ljudi, ki se je skovala v boju, uporu in delu. Vse to, kar danes imamo, je posledica takratnih zgodovin- skih odločitev, zato je prav, da se ob zgodovinskih dnevih tega spominjamo in osvežujemo spomine na na- fodno-osvobodilni boj. Letos prvič praznujejo šentjurska, laška, brežiška, krška, sevniška in šmarska občina skupaj, ker prav to območje je bilo med narodnoosvobodilnim bojem povezano v partizan skem kozjanskem. Tokrat združeno odkrivajo spomenik na grobnici pad lih kozjanskih borcev v Kozjem, ki obenem simbolizira Kozjansko v upo- ru. Srečen je mladi rod, ki ni so doživljal krvavih dogodkov, vendar je prav, da z obujanjem spominov vsaj približno spozna, v kakšnih razmerah se je oblikovala naša svoboda, da bo znal vrednotiti trud in žrtve ljudi, ki so izgorevali v ognju in krvi. Srečanje ob spomeniku nedvomno prispeva k doživljanju globokih ču- stev domoljubne iwvezanosti, vzpodbuja mladino k delu. poglablja tovarištvo. Ob junakih partizanskega bo- ja naj se zgledujejo mladi in sami naj postajajo izvrstni, požrtvovalni delavci, ki se bodo znali ponašati s potnimi sragami in iskrimi mislimi ob nesebičnem delju v naši socialistič ni skupnosti. V nedeljo praznuje ob- čina Šmarje pri Jelšah; praznuje šest občin, praznujete vsi in pohitite na tovariško srečanje v Kozje. Zeleni Bohor šumi in nenehno obuja spomine; pridite, da skupno zapojemo slavno pesem Kozjanskega odreda: »Bohor žari...-« Ob delu hitro tečejo leta. Vsa naša pokrajina spreminja svoj ob raz. Tu so nove hiše, ceste, proge, tovarne, spomeniki in presenečeni bi bili, če teh ne bi bilo. Toda ne smemo pozabiti, da delamo in gradimo, Iter smo svobodni, v deželi, kjer je človek največje bogastvo! To pa se rojeva skozi pretekli vseljudski boj In današnje zavestno delo. Kaj je novega na Šmarskem Spomenik! Seveda, pa ne mislimo govoriti o praznovanju in odkritju. Kaj delajo letos, to si oglejmo. V Šmarju ste prav gotovo opazili sta- novanjski blok kmetijske zadruge, v katerega se bodo kmalu vselili sreč- ni stanovalci. In cesta! To je največ- ja novost v zadovoljstvo vseh p^got- nikov in prevoznikov, ne samo šmar- skdh občanov. Cmi asfalt se je že utrdil od Grohelnega in naprej od Šmarja. Še malo, pa bo čista, gladka pot v ljubko Rogaško Slatino, kar je posebno obetajoče za turizem. Prvič so bile tu tudi mladinske delovne brigade. Kako je bilo vse dni živo v Šmarju! Prav pusto bo zdaj, ko bo utihnila njihova vedra pesem, ki so jo s polnih grl izlivali tudi med de- lom, pa čeprav je včasih še rosilo z oblaikov. V Rogaški Slatini se dvigajo te- melji nove terapije, težko pričako- vanega zdravilišJcega objekta, ki bo med najsodobnejšimi v Evropi. Tik pred Rogaškp Slatino so se pravkar v ličen stanovanjski blok gradbenega podjetja vselili stanovalci. Bloik je edinstven, ker je obložen s posetai- mi umetnimi ploščami, kd so isrviren izdelek; ,podobne so marmorju. V steklarni »-Boris Kidrič-« stoje novi stroji za prostore, M jih gradi- jo. Vsak čas bodo zagorele nove peči in .povečale storilnost. V Kozjem se pripravljajo na gradnjo novega tek- stilnega obrata, v Lesičnem pa po dolgem času pospešeno grade novo šolo, ki je že pod streho. V Podče- trtku so si uredili prvič ipopolno raz- vito osnovno šolo, za katero so pri- pravili kar tri ločene stavbe. V do- sedanjih šolskih prostorih bodo samo učilnice, a? drugi staVbi tehnične de- lavnice, projekcijska dvorana, kuhi- nja in podobno, v tretji pa učiteljska stanovanja. Tako je Obsotelje konč- no dobilo razvito osnovno šolo, ki bo zagotovila enakovredno iz^razhoi tudi obsotelski mladini. Zadružniki] pa ponovno grade p>erutninarsko| klavnico s hladilnicami, ki jim je tako nesrečno pogorela tik pred otvo- ritvijo pod podčetrtskim gradom. V Kostrivnici dobijo učiteljski stano- vanjski četvorček, ipotreben pa bi bdi še v Rogatcu, Rogaški Slatini in Kozjem. Delajo povsod, načrtov je še veli- ko. OWani bi radi vodovode, cesto skozi Obsotelje, šolo v .Kozjem, ži- vinske hleve v Imenem in še in še! Prepričani smo, da se bo vse uresni- čilo, če bodo zavestno sodelovali, kre- pili komunalni sistem in skupno uresničevali lepe načrte. Sicer pa je kar precej novega tudi na Šmarskem in to prav letos še več, koft kdajkoli poprej, čeravno je cbsctelska proga bila izredno pomembna prid6bitev. Cesta, letos največja pridobitev Predsednik šmarske občinske skupščine Joško Lojen pred skupščinsko stavbo v Šmarju, kjer zdaj prvo leto deluje občinska uprava. Uspehi lepi -Iželja še več Predsedniku šmarske skupščine Jošku Lojenu smo zastavili pred letošnjim občinskim praznikom tri vprašanja. Že celo deset- letje deluje tamkaj in vsaka pot, vsak korak v razvoju je v tem obdobju tesno povezan z njegovim delom. Živo se je nasmehnil in prav od srca pričel pripovedovati o delu, o težavah in u uspehih. V Šmarju so posebno zadovoljni še zdaj, ko imajo vsaj na občini ugodne delovne razmere v lepi novi skupščinski stavbi, pred katero smo ujeli tovariša predsednika. »Težko bd bilo na hitro našteti vse najrazličnejše uspehe, ki smo jih do- segli po združitvi obsotelskih občin. Najbolj otipljivo je verjetno hitro poraščanje narodnega dohodka, ki je v zadnjih letih prehiteval okrajno ali -tudi.jara.-, vilno, saj se šmarska občina mora slednjič dvigniti iz tradicionalne za- ostalpsta. Ce pa pogledamo komuno kot osnovno celico splošnega razvoja in zadovodjevainja potreb državlja- nov, p>atem je večini šmarskih obča- nov danes jasno, da bi prejšnje ma- le občine ne mogle tako napredovati. V prihodnjih sedmih letih, za ka- tere pravkar izdelujemo načrt našega razvoja, moramo še veliko napraviti. Eno so uspehi, drugo potrebe, toda želja je še več. Narodni dohodek na prebivalca je kljiub skokovitemu po- rastu še v<^no prenizek za pokriva- nje vseh potreb. Razrvojni načrt mo- ra biti takšen, da bo zagotavljal skla den razvoj, pri čemer morajo sode- lovati vsi občani. Prepričani smo tu- di, da bo pri začrtovanju novih ka- pacitet v okrajnem in republiškem obsegu šmarska občina našla ustrez- no mesto. Ob razvoju kmetijstva in terciarnih dejavnosti je potrebno po- skrbeti še za razvoj industrija. Pr- venstveno si želimo močnejšo prede- lovalno industrijo za kmetijske pro- izvode, to še pbsebfej 'hk Kozjahskem'' in v Obsotelju; nove sodotine' turi-' stične objekte in preipotrebno obso- telsko cesto. Čutim,, da se. naši občani vedno bolj v oikviru občine povezujejo v veliko družino, ki se saina > zaveda, da je edino v složnem sodelovanju lahko uspeh. Prav zaradi tega pa se vedno bolj krepi ne^posredno samo- upravljanje, povečuje se soodgovor- jiost nas vseh in je tako uspešnejše iskanje vedno novih oblik. Zdaj iz- delujemo občinski statut, ki bo vse- kakor odraz našega skupnega priza- devanja in resničnih sprememb, ki smo jih doživeli med krvavo vojno in v našem socialističnem razvoju do danes.-« Ob zaključku je predsednik Lojen podčrtal še pomen kozjanskega .praz- nika, ki združuje vse ljudi v^hodpe- iga dela celjskega okraja. To je po- trebno v spomin na naše padle borce in posebno še za mladino, kateri pre- dajamo dediščino naše velike zgo- dovine. s. Zemlja je bogata o ravninskih zemljah največkrat pripovedujejo, da so kmetijski para- diži. Šmarska pokrajina je skromna, .doline so redkost; previja in lomi se v gozdnatem gričevju kot v vztraj- nem krču od Boča do Orlice, od Do- naičke gore do Bohor j a. Pa vendar je bogata in se njene krčevitosti ne smemo prestrašiti. Ljudje so se sito- l^tja ubadali s težko ilovico, z goli- nii rokami trgali kamenje in ostarele lez, ki ga do nedav- nega tu sploh niso poznali. V prihod- njih nekaj letih ,bo v oibčini 500 ha površin pod črnim ribezom. Ista zem- lja bo, dajala bogatejši kruh, pa je ne bo potrebno tako trdo in žuljavo ob- račati, kot so jo za skromno skorjo morali doslej; pač pa skrbno prouče- vati, pravilno negovati in ščititi. Strokovnjaki ugotavljajo, da je ži- vina še vedno podhranjena, kar je posledica nekdanje velike zaostalosti. Koreniito bo potrebno spremeniti krmljenje in tudi proizvodnjo živin- ske krme. Nikoli še niso tu vzredili toliko mladega pitanega goveda kot letos, vendar bi ga lahko še mnogo več. Zgraditi- bo potrebno sodobne živin- ske hleve, ki so jih že lani predvi- deli na Imenskem polju. Obsotelska dolina je ugodna osnova za ustrezno proizvodnjo živinske prehrane, ozki mejniki so se že na precejšnjem ob- močju umaknili enotni proizvodnji, zdaj je potrebno zagotoviti urejeno proizvodnjo in graditi. Velika skrivnost uspešnega kmeto- vanja je organizacija proizvodnje. To je potrebno urediti v zadovolj- stvo vseh, preiti mejnike, ki ovirajo široko obdelovanje, doseči tržno pro- izvodnjo najustreznejših kmetijskih kultur in to je najvažnejša n^oga šmarske kmetijski zadruge, ki jo bo- do morali skupno z vsemi občani vzrajno, odločno reševati. Vzporedno s kmetijsko proizvodno- stjo .pa želijo na Smarskem p>ostaviti še kmetijsko predelovalno industrijo. Prvi zarodek je sadni predelovalni obrat SAD-SOK v Kostrivnici, ki se je zaenkrat izvrstAo uveljavil. Tre- nutno je zelo težavno zaradi pomanj- kanja proizvodnih prostorov. Takoj bo potrebno zgraditi skladiščne pro- store in to verjetno v Mestinju, kjer so ugodnejše razmere za nadaljnji razvoj. Valjčni mlin v Imenem melje dan in noč. Zagotoviti pa bo potreb- no tudi hladilnice za sadje in mesq. Veliko je načrtov, še več potreb. Šmarska ipokrajina se zvija, valovi, toda občani vedno z večjo spretno- srt;jo, zavestno, prepričljivo odkrivajo njene sikrivnosti in trgajo iz nje tisto veliko bogasitvo, ki ga tudi ta gričev- nata dežela skriva v svojih nedrih. Prihodnost je jasna: to pa je naj- boljše zagotovilo za delovne uspehe in polet. Občinska skupščina . Šmarje pri Jelšah Občinski komite ZKS Šmarje pri Jelšah Občinski odbor SZDL Šmarje pri Jelšah Občinski odbor ZB NOV Šmarje pri Jelšah Občinski komite ZMS Šmarje pri Jelšah Občinski sindikalni svet Šmarje pri Jelšah VSEM OBCANOM ISKRENE POZDRAVE ZA OBČINSKI PRAZNIK 8 SEPTEMBER Str 4 CELJSKI TEDNIK številka 36. — 6. septembra 1963 M res ni pogojev za gradnjo nove šole v Šlorah? Šitore so industrijski kraj z več kot 110- letno tradicijo. Na hriLčku zraven železarne je v p(xvojnih letfh zra.«*!© prijetno in lepo naselje stanovanjskih blokov, prekrasen si>ortni park (stadion za atletiko, ijtrišča za nogonie^ fOAcdmet, odbojko in košarko, telo- vadnica in kegljišče), v spodnjih .^torah pa lep kulturni dom. V železarni je iz šolske- ga okoliša zaposlenih 921 delavcev, ki se že 10 Let borijo z« dograditev nove šole, ker staro poslopje sploh ne zadošča potrebam, da o novi reformirani Soli ne govorim. Popolna osemletna šola v Štoirah ima 4 učilnice in majhen kabinet za učila v provi- zoriju. kjer se vrstijo nižji razredi v dveh izmenah, in staro dotrajano šolsko zgradbo, tki ima 4 učilnice, majhen kabinet za učila in d«Iii.vnicA"Za tehnični pouk, ki pa še* zda- leč ite ustreza potrebam. V teh prostorih se stiska 600 šoloobveznih otrok. V lans>kem šolskem letu je bila tej popoJini osnovni šoli priključena podružnica soIe Kompolei, letos pa še potiružniča šola Teharje. V letošnjem le- tu je število šoloobveznih otrok naraslo na 6=50, tako da bo moralo okrog 50 otrok iz ^tor hoditi v šolo v Teharje. Sti^ra šolska zgradba je dotrajana in bi bi- lo "koda karkoli investirati v njo, saj se na primer, liad upraviteljevim stanovanjem, kjer je razred, že nagiba strop, tako da je vse že podprto s podiMrniki. Stanje ostalih razred/fv in sanitarij je tudi nemogoče. Te- lovadnica (TVD Partizan) je oddaljena od šole- 15 minut — lahko si predstavljamo ho- jo otkiok tja in nazaj posebno še ob sla- bem , vremenu. To, kar sem naštela (vsega sploll ne morem napisati, ker bi bil čla- nek predolg), so neizpo^itna dejstva. Napačno bi bilo misliti, da prebivalci Štor, politične in družbene organizacije ter ko- lektiv železarne niso doA^aj nič storili. Na vsakem zboru volivcev v preteklih desetih letih je bilo sklenjeno in od .strani pred- stavjiikov občine Celje obljubljeno, da bodo takoj pristopili h gradnji novega šolskega poslopja v Štorah. Vsak zaposleni delavec kraj.a.pa se je na pobudo SZDL pismeno ob- veteal, da bo prispeval ali 2.000 din ali 20 prostovoljnih delovnih u.r. OkoliSki kmetje so prispevali les, ki so ga podrli in že dve leti leži po gozdovih. Železarna se je pogod- beno obvezala, da bo v sklad za gradnjo šol v celjski občini prispevala 90 milijonov din po sklepu delavskega sveta podjeltja z dne 1. 9. 1961, s tem, da se namensko porabi 45 milijonov za gradnjo šole v Štorah. Od celotnega zneska je nakazanih že 68 milijo- nov. Urbanisti in celjska občina pa se ne zganejo: Vprašam s« —- ali je pravilno in zakonita, da Občinski ljud.ski odbor prehaja toliko let prek sklepov zborov volivcev, če je sklep- utemeljen in so za to dani pogoji. Ali imajo naši zbori volivcev še kakšen pomen, če na«ih sklepov ne upoštevajo. Tako smo po desetih letih, po dveh de- lovnih gradbenih odborib, vloženih 68 mili- jonih, z obvezo prispevka prebivalstva, po- seka^iim lesom, pri 656 otrokih, še vedno pri natVtih in dokončni določitvi lokacije. Kje je vzrok za tako stanje? Občiniiki odborniki so najprej vedno izjav- ljali, da ^ gradnja šole v planu naslednje leto, naslednje leto, nasle4nje leto---Ka- snej^e-so nam hoteli dokazati, da železarna prevfe« -«idilii.i okoliš itd., itd. V tem času p« J Ojljv, ^vptoh zadi^U«^®. če sjpusti Cvnkarna svoj »blagoslov« žveple- nih plinov, zgradili osnovne šole na Polnlah, na Jip.' Hudiiiji iH na Dečkovi cesti. Stro- kovnjaki Zavoda SRS za zdravstveno var- stvo šo za Železarno Štore izvedli meritve ozrafja V bližnjem okolišu ter ugotovili, da sega območje zadimljenja z žveplenimi pli- ni od Celja proti Štoram ter se v tej sme- ri tutlk zijianjšvje. Vpliv dimnih plinov \x že- lezaVtfe pa ni tako velik, da bi bila lahko to ovira za gradnjo šole v naselju m Lipi. Torej zadimljonost ne more biti vzrok. Da kraj nima perspektive, da nf projitora za gradnjo novih blokov, ni res. Da bi večina delavcev raje stanovala v Celju kot v Što- rah, tudi ni res. Da so moj« trditve točne, lahko potrdi tudi stanovanj.vka komisija pri DS železarne. Soloobveznost je pri nas uzakonjena, za- to bi bilo nujno, da bi tudi štoirski otroci delali, živeli in pridobivali nova znanja v boljših pogojih kot dosedaj. Kot dodatek k članku navajam Se, da so se 14. 4. l^ sestali na podlagi sklica ObLO vsi odgovorni glede gradnje šole oziroma njene lokacije. Takrat lokacija ni bila do- ločena in gradnja šole je do 30. avgusta ostala na mrtvi točki. Sonja Ocvirk MEDNARODNI ŠTUDENTSKI FESTIVAL V ZAGREBU V dneh oil 8. do 15. tega meseca bo v Zagrebu III. mednarodni festival študentskih gledališč. Na festivalu, ki ga prireja univerziteitni odibor Zve- ze študentov Jugoslavije v Zagrebu, bodo poleg domačih skupin sodelo- vale še skupine iz Francije, Anglije, Italije, Poljske, Grčije idi'. Tako ibo ta prireditev, podobno kalcor sta bila oba predhodna festi- vala v Zadru, pomembna manifesta- cija, ki ne bo reprezentirala samo rezultate študentskega gledališkega delovanja v raznih državah, pač pa bo prav tako razmotrila razne kul- turne, specifično gledališke, širše družbene probleme, ki dandanes za- nimajo mlade ljudi, zbrane po uni- verzah okrog študentskih " gledališč. Zagrebški festival je v tem smislu segel preko univerzitetnih okvirov. Da bi šel v tej smeri še dalje, je zbral okrog sebe tudi letos vidne gle- dališke delavce iz raznih držav, ki bodo ob itej priložnosti predavali o področju svojega dela. O afirmaciji tega festivala v mednarodnem merilu govori dejstvo, da so na letnem za sedanju Internacionalne unije štu- dentskih gledališč, katere člani so skupine iz 15 držav, med njimi tudi iz naše države, sklenili, da bo pri- hodnji festival te organizacije 1964. leta v Zagrebu. Doslej je bil vsako leto v Erlangenu. Pričakujejo, da bo festivalu priso- stvovalo preko 400 članov gledaliških skupin, delegatov in gostov iz naše države In inozemstva. S tem v zvezi je redakcija Mlado- sti odločila, da bo dodelila nagrado za najboljšo pred.stavo. Nagrada bo imela simibolični značaj v obliki po- sebnega kipca. PEVSKI ZBOR UPOKOJENCEV Na množičnem sestanku Društva upokojencev v Storah in Teharjih so sklenili, da bodo ustanovili društveno samopomoč in pevski zbor upokojen- cev, ki ga bo vodil pevovodja AV- GUST ULAGA iz Železarne. V pev- ski zbor, za katerega vlada veliko eanimanje, se je v kratkem času vključilo že 9 članov in 7 članic dru- štva. Pevski zbor bo imel nalogo, da bo razširjal in posredoval, našo pe- sem, prirejal razne prireditve v do- mačem in drugih krajih, skrbel za kulturno izživljanje svojih članov, sodeloval pa bo tudi na vseh pogre- bih imirlih članov dnaštva. J. Shakespearova komedija ponovno na prostem Slovensko ljudsko gledališče v Ce- lju bo v predsezoni ponovilo nekate- re predstave iz prejšnje sezone bodi- si v Celju bodisi v okoliških krajih. Na prostem bosta dve ponovitvi Sha- kespearove komedije »Kar hočete<< pred Vodnim stolpom v Kocenovi ulici. Predstavi bosta v soboto, 7. sep- tembra in v nedeljo, 8. septembra ob 19.30. To bosta zadnji predstavi pri- Ijubljne Shakespearove komedije v Celju; občinstvo nanjo še posebej opozarjamo. V predsezoni bosta odigrani še uprizoritvi: večer poljskih satir M-Smeh ni greh-« in Budakova ljudska igra »Metež<<. Frajerji Imeli so ga za srečnega fanta. Imel je očeta in mater, knjiž- nico in polno neizpolnjenih sanj, imel je veliko prijateljev v kavbojkah in deklet z zanič- Ijivi pogledi. Lahko je živel .sam zase, gledal oblake ali fil- me na vojaški način, lahko je hodil po gozdovih in si žvižgal o nerojenih koračnicah, lahko pa je sedel čisto sam in si pri- znal: Saj potrebujem le malo, čisto malo ljubezni. Lahko je hodil po ozkih, belih stezah v mestnem praku in premišljeval o topovih, obenem pa nemote- no, nežno pobral odlomljen cvet in ga položil med zelene veje, lahko je postal otrok med otroki in jim kupoval sladoled, lahko je s kolegi večere prese- del v kavarni in pijano zavijal o nesmiselnosti življenja. Skrat- ka, lahko je bil to in ono, in kadar se je najbolj besno ozi- ral za konjakom, mu je v srcvi plavala otroškost. Bil je člgvek, ki se je dneve in dneve izgub- ljal v matematičnih formulah in se je potem zvečer, ko je ' posedel na klopci med dvema kostanjema, tiho zahvalil neki' deklici za njeno ljubezen. Pod' tistimi starimi kostanji se jg čas za hipec ustavil in se spre- menil v lepoto, v verjetnost le. pote. Samo za tisti drobni hj, pec je iz njega zasijala vera v tisto, tisto veliko, daljno: živ-1 Ijenje. Samo za tisti drobceni | hipec se je frajer s ceste spre- menil v fanta, ki ima vsega do- volj, pa vendar premalo, v fan-1 ta, ki je potreboval samo malo več ljubezni. Izginil je tiger, ki je renčal na vogalih, ostal je samo nekdo, človek, ki kljub ^ konjaku in eksistencializmu, potrebuje nekaj čisto človeške- ga: toplote, ljubezni, dom. Ko- stanji so zašumeli in se nasmeh- ! nili, kadar je ves trepetajoč s j solzami v očeh poljubil tisto dekle, mesec je za hip zaprl I oči, kadar je v jokajočem nje- mu spoznal tipa s ceste. Rahlo in tudi njemu, tipu, nerazumlji- vo, se je v matematična raz- mišljanja začelo vpletati nekaj toplo domačega, misel oa. živ- ljenje brez konjaka in kavarn Ijrez ceste in pijanih kolegov, na življenje z nekom za neko- ga. Tu in tam so še živele podo- be s filmskih platen, vriski svo- bodnih, nevezanih fantov z žve- čilnim gumijem, počasi pa se je vse izgubilo v šelestenju ko- stanja, življenju, ki naj bi pri- šlo. Frajer je vedel, da nekomu nekaj pomeni, in ni ga bilo sram. Ni povesil oči pred pri- jateljem, dan za dnem, večer za večerom so kostanji zaklepa- li skrivnosti v svoja srca. Ona, tista deklica, ki je znala opro- ščati, pa je znala varovati svo- jo veliko skrivnost. Nikomur ni povedala, kako se je tiger prelevil v mucka, kako se je dež zanj spremenil v sonce. V globini, skriti pred vsemi pa je povedala vsem: »Samo ljubezni, potrebujejo ti fantje. Nečesa, nekoga, ki bi jih imel rad in bi jim z nežno roko poklonil cvet hrepenenja. Niso slabi. Imajo ugledne očete in kavbojke, ko- njake in dekleta z zaničevalni- mi pogledi, knjižnice in logari- temske tablice,_ imajo vse. Le nečesa ne: tople, tihe Ijebezni.« Kostanji, ti stari kostanji, pa so skrivnost povedali naprej. In od takrat se za vsakim fra- jerjem skriva resnica, ki je modre j ša od cigaretnega dima in globlja od kozarcev in ostrejša od psovk: Človek brez ljubezni in časti je prazen nič,' vzemite mu ljubezen, čast, pa je živ mrlič ... S. Radčenko Guslav Grobelnik: Diploma iz Arežza (IZ KRONIKE KOMORNEGA MOSKEGA ZBORA CELJE) Intonazione doma Na Arezzo smo začeli misliti takoj po LlajigoUenu 1957, zakaj, če smo uspeli v Llangollenu, bi morda tudi Are5$zu. Toda Arezzo — Concarso po- lifonico intemazionale — so pravili, da je zahtevnejši od LlangoUena. Za- to smo ga, sledeč preudarnosti naše- ga maestra Kuneja, odložali na kas- nejši čas, ko bi se utegnili povzperti še za stopnico višje na lestvici pev- skevkuiture. / Umetniška zmogljivost, ki jo je zboru priznala strokovna kritika na najrazličnejših nastopih zadnjih treh let, zla^sti pa na samostojnih koncer- tih v Trstu in Gorici (1960) ter v Za- grebu (1961), je končno privedla do odločitve, da naš pevski študij 1962-6.3 usmferimd v nastop v mednarodni koncertni areni v Arezzu 1963. Ko smo bili samih vaj že skoro naveličani, je zbor prejel prvo pri- znanje;. Kultumo-prosvetnii svet Ju- goslavije je na predlog svoje glasbe- ne komisije (od Slovencev je član te komisiije,skladatelj in glasbeni peda- gog Radovan Gobec) letos aprila od- ločil, da ipojde naš zbor v Arezzo kot uradrvi^ zastopnik moških zborov Ju- goslaivije. (Kot zastopnik mešanih zborov je bil določen akademski pev- ski zbor »-Mirče Acev« iz Skopja). Razen lasnega programa je bilo tre- ba naštudirati še program, ki ga predpisuje tekmovalni pravilnik. Arezzo Glavno mesto istoimenske pokraji- ne v Toscani, ki je vsako leto od 1952. naprej prizorišče mednarodnega tek- movanja v polifoniji. Tekmovanje prireja z zgledno moralno in finanč- no ipodporo državne oblasti tamošnje Društvo prijateljev glasbe »Guido d'Arezzo« (Guido Aretinus, glasbeni teoretik in reformator glasbene peda- gogike, rojen v Arezzu konec 10. sto- letja). Tekmovanje zborov se odvija po pose'bnem pravilniku, po katerem so zbori dolžni izvajati število pred- pisanih skladb ter določeno število skladb, ki jih odobri prireditelj iz zborovega prijavnega repertoarja). Letošnjemu tekmovanju je bil po- krovitelj predsednik republike Anto- nio Segni, častno predsedstvo pa so tvorili predsednik senata, predsednik poslanske zbornice ter predsednik ministrskega sveta, a med člani čast- nega odbora so bili razen najvidnej- ših predstavnikov italijanskega ipoli- tičnega, kulturnega in umetniškega življenja, še ix>alaniki držav sodelu- jočih 23borav, tako tudd naš ambasa- dor v Rimu Ivo Ve j voda. Izvršni od- bor je bil razumljivo v rokah politič- nih in kultirmo-prosvetnih delarvcev. gospodarstvenikov in turističnih de- lavcev mesta Arezza ter društvenih odbornikov, medtem ko je bila oce- njevalna komisija mednarodna. (Ju- goslavija letos ni sodelovala). Za prve štiri plasirane zbore v vsa- ki skupini (mešani, moški, ženski, na- rodne pesmi, gregorijansko petje) in posebej za italijanske zbore so bile pripravljene lepe denarne nagrade, 23 po številu. Dali so jih razen pro- svetnega ministrstva, ^pokrajinske vlade in mestne občine, še razne banke, gosipodarske zbornice ter več- ja trgovska in industrijska podjetja, za gregorijans:ko petje pa cerkvene ustanove, v skioip^i vrednosti 2,435.000 lir. Po podatkih, ki smo jih dobila v Arezzu, pa je za samo izvedbo tega ' uglednega mednarodnega kulturnega srečanja prispevala italijanska vlada 35 milijonov lir ... Intermezzo v Trstu Pot v Arezzo smo sklenih izkori- stiti za obisk tržaških Slovencev, saj je še veljalo bratsko nasvidenje izza našega gostovanja leta 1960. Sloven- ska prosvetna zveza je takoj in lju- beznivo izrazila pripravljenost, da organizira naš -koncert in naše biva- nje v Trstu. 19. avgusta nas je celjska posloval- nica Kompasa z udobnim Deutzc..Tj pripeljala v Trst, zvečer istega dne smo že, pomešsni med desettišočgtla- vo množico, občudovali edinstveni ognjemet v pnistanišču — priredčte\' tržaške »^turistične in letovi^čarske ustanove«, 20. avgusta dcip<-ldne smi snemali za slovensko oddajo tržaške-, ga radia, zvečer pa koncentirpli v tv- žaškem Avditoriju v kori?'<: žrtvpm potresa v Sk-Mpju. >»Primorski d--, v nik« je več dni prej c5>o.zarjal na na;, kct na »enega najboljšah zbcrcv Slo- venije-«. Kljub p-r:čitnicam domala razT>"'^'ir- nega avditorija nismo razočarali; d9li smo koncert, na katerega smo po- nosni. »Primorski dnevnik« j^^ trk"«! na.s.lednjega dne ^ ».--llvč-^i izvedbi zahtevmih pesmr" .= n k:;'-^ j-'' zbor »pretresel navdušene oo.-lv^^il- ce«, tržaški radio (prof. Karlo Sancin) pa o globokem muzikailnem dnv.^lja- nju pevcev, ki jih vedi dirigent prof.- Egon Kuinej, preizku.šeni m^ji^^Jer iri polnokrvni muzik«. Navdušeni "lore- jem našega nastcna je bila velika ^cdbuda za Arezzo. (Konec prihodnjič) Predsednik Slovanske prosvetne zve- ze Ubald Vrabec čestita zborovodji prof. Egonu Kuneju. 36 - septembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 5 Iz dveh-ena šola OB ZDRUŽITVI GOSTINSKE IN GOSPODINJSKE SOLE Ze štiri leta deluje v Celju — nekako »v senci slave drugih« gostinska šola. Majhna po pro- storih, pa dokaj velika po šte vilu učencev, je zlasti v zad- njem času, ko povsod pri nas posvečamo turizmu in gostin- stvu veliko več pozornosti, moč- no pridobila na pomenu. Pred dnevi je o celjski gostinski šoli, ki v glavnem vzgaja natakarje in kuharje, razpravljala tudi celjska občinska skupščina. Od- tlej deluje gostinska šola zdru- ženo z nekdanjo gospodinjsko šolo iz Šentjurja, ki v prejšnjih pogojih nekako ni več najbolje ustrezala družbenim zahtevam. Pomočnik direktorja gostinske šole je tovariš Jaka Majcen in prav njega smo naprosili, naj nam o šoli kaj več pove. »Profili kadrov, ki jih vzgaja naša šola, so še vedno nedode lani. Seveda pa turizem in go- stinstvo zahtevata čedalje bolj izobražene ljudi. Zato se nam zdi tudi odločitev, da prejšnje dvoletno šolanje naših učencev zamenjamo s triletnim, pravil- na in koristna. Šola naj bi še naprej vzgajala natakarje in ku harje, poskrbela pa naj bi tudi za izobraževanje odraslih, saj je v našem okraju v gostinstvu in turizmu zaposlenih veliko ljudi, ki za delo na svojih pod ročjih niso dovolj strokovn > usposobljeni. Tako se bo šola verjetno kasneje preimenovala v center za vzgojo gostinskih kadrov«. »In problemi?« »Največji problem naše šole je prav goto\'j učno delovišč Vse sorodne šole v Sloveniji s to uredile, le učenci v Celju s . mnogo na slabšem. Prav te dni se dogovarjamo, da bi za uik »praktično učilnico« uporabili restavracijo »Pošto«, ki hi bi!' v te namene prav primerna. V njej bi učenci gostinske šele resnično lahko iz ''ooolnjevali svoje znanje«. »Združitev gostinske šole iz Celja in gospodinjske šole iz Šentjurja je marsikaterega Ce Ijana presenetila. Zanima nas, kako boste organizirali pouk n:i dveh tako oddaljenih oldel kih?« »Letos bosta v Čel u delala dva oddelka natakarjev in od ddek kuharjev, v Šentjurjti pa oddelek kuharjev. Mislimo, da je taka razdelitev pravilna in dokaj ugodna tudi za organiza cijo pouka. Sicer pa obsega uč- no leto učencev gostim.ke šoU pet mesecev strnjega pouka in šest mesecev prakse. Letnor da je šola okrog 60 absolventov, ki v večini ostanejo v celjsketn okraju. No, v gostinstvu pi opažamo precejšnjo fhikluaci- jo kadrov; moraa ne toliko za radi nizkih osebnih dohodko\'. kolikor zato, ker poklic na pri- mer natakarja še ni praAlno vrednoten. Našo šolo pa tezi še en problem. To je število predavateljev, rJ jih je odlučn.) premalo. Kljub tenui pa upa- mo, da bomo tudi lo ugodno rešili«. Celjska gostinska šola živi v izredno tesnih prostorih. Ce bo situacija ostala nespremenjena, ho, če ne prej — čez dve leti sigurno šola tako utesnjena, da bo nastopilo vprašanje njenega obstoja. Ker pa je ta zavod za celjski okraj nedvomno velike- ga pomena, upamo, da do tako kritičnega položaja ne bo pri- šlo. ij »leteCi zelenjadar« Tale voziček je pred približno dvema mesecema vzbudil pozcirnosl radovednih Celjanov. Zdaj je voziček s sadjem in zelenjavo, ki se pre- važa 'P';- celjskih ulicah in se najrajši mudi pred celjsko bolnišnico, že ;.lar znanec prebivalcev celjskega me sla. Na vozičku je pravzaprav vse kar v teh prvih jesenskih dneh ponavadi kupujemo v zelenjavnih trgovi- --"h: od sadja pa do korenjčka. Zelenjavna trgovina na kolesih je pri- jetna n''V-^st in prav tT je verjetn-i vzro.k. da je dobila vzdevek »leteča'- trgovina, njen prodajalec pa >4©teči'- -rodajalec. To novo.st je uvedlo^ tr- govsko podjetje »Agropromet« v delju. CELJSKI TRG DRAGE GaBE Prav nič se nam ni treba pri- toževati čez našo tržnico. . V preteklem tednu je bila zelo lepo preskrbljena, le perutnine je kot po navadi primanjkova lo. Krompir so prodajali po 20 do 50 din za kg, belo glavnato relje po 30 do 40, kislo po 100 do J20, rdeče glavnato zelje po 40 do 60, ohrovt pa po 40 do 50 diu za kg. Spinača je bila po 200 do 250, endivija po 80 do 160, cvetača po 80 do 170, fižol v stročju po 80 do 120 in papri- ka po 30 do 70 din za kilogram. Eden največjih preskrboval- "cv celjske tržnice s sadjem i:i zelenjavo je žalski kmetijski kombinat, ki preko svojega obrata »Vrtnarstvo« iz Med!o ga posreduje potrošnikom prav vse vrste zelenjave. Pravijo, dl gre te dni najbolj v promet fi- žol, paradižnik, paprika, krom r,ir, zelje in še nekateri drug' pridelki. »Vrtnarstvo« je tudi tisti obrat, ki s svojimi priliki poleg tržnice oskrbuje h bol- nišnico, zdravilišči v Ritnskih Toplicah in Laškem ter še ne- katere druge. Zato nas je ^aai- malo. kako so se založili Zfi zimo. Vendar smu zvedeli, »Vrtnarstvo« zimskega krom pirja ne bo imelo, ker je več površin zasadilo z zgodnjim krompirjem. Pravijo, da so pre pričuni, da bodo potrošniki krompir ta zimo dobili, tudi drugje. To pa je tudi res,, saj bo Agropromet tudi letos pQr skrbel za večje količine ozim.- niče. - No, ostale cene pa so bile v preteklem tednu takšne: papri- Ka po 60 do 100 din, kumare po 30 do 200 (vključili smo tudi kumare za vlaganje), paradiž- nik po 30 do 80, buče po 20 do 60, jabolka po 90 in 50 din kilo- ^gram, hruške pa po 60 do 120 dih. Breskve so prodajali po 80 do 200 din, grozdje pa po 100 do 180. Mirosan je pripeljat na trg večjo količino češpelj po 40 din, sicer pa se jim cena suče tudi po 90 din za kilogram. Le gobe so izredno drage. So po 400 do 600 din kilogram, po- leg tega pa so tudi precej sla- be kvalitete. * »Če bo šlo tako naprej«, mi je, predno sva se poslovila, de- jal tržni nadzornik tovariš Murko, »lahko v prihodnjem tednu pričakujemo še občut- nejši padec cen«. CELJSKA LJUDSKA TEHNIKA za otroke iz Skopja Ob katastrofi, ki je zadela metro- polo Makedonije, se je darovalcem iz vse naše dežele pridi'užil tudi ob- činski odbor Ljudske tehnike iz Ce- lja. Odločili so se, da bodo zbrali to- liko sredstev, da bodo z njimi lahko opremiil eno delavnico za tehnični pouk v eni izmed skopskih osnovnih To so sprevripl. Pri nesreri so bili poškodovani voznik in dve sopotnici, mateirialne škode pa je za več kot 500 tisoč dinarjev. I*'M;MAJ1I.NA VARNOSTNA RAZDALJA V petek, »0. avgusta sta se pripetili dve podobni prometni nesr^-^ Ena se je /.gcdila na cesti i/. Celja proti Ljubljani, druga pii v Celju. Nzrok obeh pa je enivk: premajlinit vurno^stiia razdalja. Pri prvi i>ro>netni ne- sri<či je voznik osebnega avtomobila Diago Orač trčil v vozilo Karla Capudra, ki je \oj!il pr«^! njim. Le-ta je namreč zaviral, dru.gi voznik i^a vozilo ni mogel prav(M"asno ustaviti. Popoldan se je v Celju pripetila še druga taka nesreča. Prvi voznik llardvik Piruovar iz Slovenskih Konjic, za njim pa Mirko llajnšek iz Celja. Ko-je prvi voznik zače! /avirati, se je drugi vanj zaleteli, ško- da na vseh štirih vozilih: skoraj 200 tisoč dinarjev. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V soboto, >1. avgusta je na Križišču Deč- kove in Mariborske ceste voznik tovornega avtomobila Rajko Kunič iz Celja izsiljeval prednost pred motoristom Ivanom Koroškom, i je vozi po predostinilrdgovaeaetanazum ki je vozil po prednostni cesti. .Motorista je podrl in v bolnišnico so ga odpeljali težko poškodovanega. No. v preteklem tednu se je pripetilo Se ^e^;• prometnih nesreč. Težko poškodovan je bil mopedist in neki pešec. Zato ni odveč, če opozorimo na največjo previdnost. Obiralci drugače porabljajo Pretekle dni so tudi zadnji obira' ^ ci zapustili Savinjsko dolino. Sodijo,^ da je letos bilo skupaj z domačini vred kakih dvajset tisoč obiralcev. Ce upoštevamo, da je letošnji pride- lek nekoliko manjši in da so torej tudi obiraloi obrali manj škafov, ra- čunajo, da so obiralci skupaj dotoili domala tristo milijonov dinarjev za obiranje. Preko dvesto milijonov od zasebnih kmetovalcev in okoli 65 mi- lijonov od kmetijskega kombinata. Gre .torej skupno za zelo velike zne- ske. Zaradi tega smo se zanimali v nekaterih celjskih trgovinah in pri oskrbovalnih podjetjih, kako se ta odliv precejšne kupne moči poznal na prometu. Znano je namreč, da so .šc pred leti obiralci največ denarja rn-rabili v Celju, kjer so si nabavili že »•planirane'< predmete. Tovariš Karel Podscdenšek, direk- tor litovskega podjetja »Moda«, nam jo dejal, da lotos ni bilo čutiti poseb- nega pritiska obiralcev. Vsekakor gre ZM spromem'bo strukturo porabe teh ljudi, hkrati pa.je na manjši dotok sredstev v Celje imela tudi moder- ni znci j a trgovskega omrežja v osta- lih krajih. Tako se obiralcem res ne izplava nositi raznih reči s seboj da- leč na p.f>t. če lahko doma do.be dsto blat?',, po domala istih cc.nah. Tovariš P' dsedcnšek pa je pristavil, da je pr-:Tio* Ty^ijetj?. zTradi obiralcev le porasel v tem obd- bju. P';dobno nam je povedal tudi di- rektor podjetja Tkanina-galanterija tovariš Mlinarič. Pristavil je le še, da so v tem času zapažili močno po- vpraševanje po defelitnem in manj- vrednem blagu. Kaže namreč, da v ostalih kraiih rmrinhnih ^vMal Ir/itr ti zasluženi denar trgovinah, kjer bi prodajali bda^go z manjšo napako, nimajo. Bistveno pa se je v tem času:od- hajanja obiralcev povečala poraba kruha. Skoraj za pet tisoč kilogra- mov dnevno, in zanimivo, pora)ba je porasla predvsem v centralni pekar- ni Veležitarja. Podobno je za okoli 100 odstotkov porasla tudi poraba mesnatih izdelkov, klobas in slanine. Zanimivo je tudd, da v prodajalnah čevljev niso zabeležili večjih sunkov v prodaji. Tudi tu se povečanje suče pokoli 10 odstotkov — p^i Borovu pa j so nam še povedali, da je bilo naj- več povpraševanja po gumijastih iz- delkih. I , ' t! Tako lahko ob koncu mimo trdi- mo, da je stara tradicija, ko so hmelj- ski obiralci pustili prislužen denar za obiranje v Celju, mimo. Hmeljar- ji ne predstavljajo več posebnega po- glavja in sedaj bi tudi bilo nespa- metno misliti na razne sejme, kot so biLi ob zaključku obiranja nekdaj v modi. M. KRVODAJALSKA AKCIJA '' V STORAH Pretekli teden je bila v Storah ve- lika krvodajalska akcija. Prijavlje- nih je bilo 115 darovalcev. Po zdrav- niškem pregledu, ki ga je izvršila zdravstvena ekipa transfuzijske po- staje celjske bolnišnice, so odvzeli kri 110 osetoam. Tudi tokrat je bilo največ darovalcev krvi nz Železarne (103), iz Stor in bližnje okolice pa 7. i. GIBANJE PREBIVALSTVA y času od »S. do 31. avgusta 1%7 je bilo f»Jenih 12 deklic in 11 dečkov. Poročili so se: Rudolf Planinšek, ključavničar iz Zabu- *o>ce in Ivanka Zevnik, učiteljica iz Liboj. »-'jein Tržan. avtomehanik in Helena To- oorpvič, uslužbenka, oba iz Celja. Janez šofer iz Kasaz In Ivana Cehner, uči- iz Dobjega pri Planini. Ing. Branko n^'"''' »nž«"'«' kemije in ing. Marija Oreš- inženir agronomije, oba iz Ljubljane. Jilan Vovk, vodovodni instalater in Rajka 'oolur, uslužbenka, oba iz Celja. ^mrli so: p/,''.'*"«" Mikola, invalidski u|>okojenec iz ' Minovca. star 70 let. Jožefa Žagar, gospokojenec iz Klenovca, st. Kolarič, otrok iz Majer, 1 dan. Mitja MKežar, otrok iz Hrast- star 10 mesecev. »kronika nesreč s« si zlomili nogo: Ivan Sojič tiomn 1 Vitanju, Darinka Pobirk iz Jože u i 'Z Arje vasi in "Jhfnšek iz Griž. — Nogo si je pri Pri ''"dovala Ana Štravs iz Raalela Jože VtV*'"- - V roko se je vsekal pri delu kovc, Polzele. - V rudniku Zabu- KrVbs T' poškodoval rudar Alojz •"Mila' ~ KrLsta Hanžič iz Gomilskega je "otran? gospodarskega poslopja. Dobila je lil« n I>»«todbe. - Pri padcu si je zlo- nogo tudi Frančiška Kukovič iz Dra- nielj. — v Škofji vasi so v pretepu zabodli z nožem v prsi Mihaela Lipičnika. — Pn delu v Tovarni emajlirane posode je trans- misija zgrabila delavko Ano Vodnik. Poško- dovala si je roke in glavo. — Franca Ro- tarja je na cesti podrl avto. Zlomil si je „(>jro. — Z drevesa je padal Ivan Trupej iz Hraniš, Poškodoval si je roko in nogo. — Z mopedom je padel in si zlomil nogo Ivan Bobnar iz Grušče pri Draniljah. — Pri pad- cu si je poškodoval rebra Kari Dragar i/. Griž. — Sedemletna Cvetka Sedminek iz Šempetra je padla z voza in si poškodovala glavo. — Tudi Edvard Lipovšek iz Lopate si je pri padcu poškodoval glavo. RADIO C E LJ E Tudi v prihodnjem tednu — torej od po- nt«deljka. 9. pa do nedelje 1?. septembra — se bo celjska radijska postaja vsak dan oglasila z lastnini sporedom. Toda medtem ko Imj ob delavnikih to ob 17. uri. se Im> ne- deljski spored začel že ob dvanjstih. Ob delavnikih je vsak dan najprej na vrsii celjska kronika, nato obvestila, ob li.^i oddaja pozdravov in čestitk radijskih po- slušalcev in ob 17.45 zabavna glasba ni re- klame. Poleg tega pa bodo v ponedeljek ob 17.t5 na vrsti tri francoske popevke, nato pa se šp\rtni pregled. V torek ob 17.15 bo igral trio Eda Goršiča, v sredo ob 17.15 bo na sporedu Be»^lignit« v novi, žlahtnejši obliki po vsej Sloveniji. Gigant sam bo tik ob viru — novem jašku — ki mu bo dovajal 1 milijon črnega zlata za predelavo PoinembegI jubilej V nedeljo je bilo v tekstilni tovaiv, ni v Praboldu pomembno praznovaJ nje. Delovni kolektiv tega podjetji je slavil kar tri obletnice. Tako J slavili 141-letnico obstoja podjetj? 13-letnico prevzema tovarne v upra^ Ijanje kolektiva in 90-letnico ustano. vitve tovarniškega gasilskega dr^, štva. Proslava vseh treh jubilejev je bijg popoldne na dvorišču tovarne, kateri so prisostvovali poleg članov kolek, tiva in svojcev še predstavniki drui benega in političnega življenja žal- ske občine, predstavniki gasilstvg celjskega okraja^ Gasilske zveze SRg in pa gasilci iz industrije celjskega okraja. Vsi predstavniki, ki so pri. sostvovali tej proslavi, so izražali za- dovoljstvo nad uspehi kolektiva ij gasilskega društva, ki je najstarejša industrijsko gasilsko društvo v drža. vi, tako kct je najstarejša tekstilna tovarna ne le v državi, temveč na Balkanu. V počastitev tega slavja je bilo do poldne tekmovanje industrijskih ga silskih društev«celjskega okraja. Na- stopilo je 8 društev, ki so se meti sabo pomerila za naslov najboljšegj v okraju. Tekmovali so v hitrem ob- lačenju, metanju vrvi, streljanju, ve- zanju vozlov, trodelnemu napadu, te ku na 100 metrov in odgovarjanju nj vprašanja iz gasilske službe v indu striji. Največ točk je doseglo društvc železarne Store (782) in s tem osvo- jilo naziv najboljšega v okraju pred Tovarno usnja Šoštanj 746,9 točk. To- varno emajlirane posode 717,4 točke LIK Konjice 709,4 točke, Celulozo h Videm Krškega 663,8 točk, Prebol- dom 662,7 točk. Rudnikom Velenje 706,8 točk in Steklarno Rogaška Sla- tina 587,3 točke. M. Polni vlaki drvijo skozi Obsotelje Poizkusi so rodili prve uspehe Ni še dolgo, kar smo slišali, da so VI Velenju pričeli na površini 2 hek- tarjev s .poizkusi z novim dušičnim gnojilom — urejo — ki kot kaže, po- meni določeno revolucijo in bržčas velik napredek pri proizvodnji sko- rajda vseh vrst kmetijskih pridelkov ter tudi pri krmljenju za boljšo mlečnost in pitanje živine. To ni ne- ka novost, kajti ti poizkusi so našli svojo vtečenost že pred časom v dru- gih državah. Vsekakor pa je .to no- vost pri nas. Zato smo se obrnili na vodjo poiizkusnega centra tovariša inž. Pajenka, ki nam je pojasnil ne- kaj najbistvenejših prednosti novega gnojila. — Želel bi povedati, je dejal, da ti p>oiZkusi niso novost Velenja, temveč da sočasno tečejo .poizkusi z urejo v Mariboru, v Kopru, v Gorici in dru- god. Medtem ko smo v teh krajih poizkušali predvsem prednosti no- vega gnojila, ki ga zaenkrat uvaža- mo, na vinskih trtah, smo v Velenju napravili preizkus na paradižniku, silažni koruzi, krompirju, solati, ra- diču, hmelju in na travniku. In če- prav ni bila ugodna letina, lah- ko trdimo, da se kaže prednost nove- ga gnojila v višjem hektarskem do- nosu, boljši kvaliteti pridelkov in predvsem v večji odpornosti rastline do bolezenskih škodljivcev. Najlepše uspehe smo dosegli pri paradižniku in hmelju, iz Kopra pa nam poroča- jo; da so pri poizkusni trti dosegli za odstotkov večji donos. Posebna vrednost ureje pa je pred- vsem v sušnem obdobju, ko večina dušičnih gnojil ne zaleže, medtem ko ureja kot folijai-no (listno) gnojilo pomeni edino prehrano za rastlino. List lahko že v dobrih urah asimi- lira dušik iz ureje, kar je posebno važno za nujne intervencije e>o toči, suši ali bolezni rastline. Prav tako pa je ta pridelek pri Ustnem gnojenju bistveno večji kot pri talnem. Obe- nem pa je še ta prednost, da lahko urejo primešamo ostalim škropivom proti škodljivcem, kar pomeni, da hkrati z varovanjem rastline doda- jamo le-tej tudi hrano. Prednost ureje pa je tudi v tem, da sočasno služi tu- di kct beljakovinski nadomestek za hrano prežvekovalcev,.kar oplemeni- ti mfinj vredno beljakovinsko krhro in poceni proizvodnjo mleka in mesa. Poizkusi, ki smo izvršili na posest- vu v Saleku, kažejo, da lahko z do- ločeno koncentracijo ureje v krmi namesto oljnih tropin in drugih be- ljakovin prihranimo pri vsakem po- rabljenem kg ureje do 60 dinarjev ali izraženo v ceni mleka se proiz- vodni stroški zmanjšajo od doseda- njih za 3 dinarje. Jasno pa je, da so to prvi rezul- tati, ki nikakor niso nekaj dokonč- nega. Naši poizkusi bodo šele čez tri leta dali prve povprečne rezultate; posplošili pa jih bomo lahko šele ta- krat, ko bo te ugotovitve potrdila proizvodnja na kompleksu celotnega kmetijskega posestva Salek. SE O SLABI PRESKRBI MES.\ V S.MARTNEM OB PAKI Tovariš urednik! v prejšnji številki Vašega Irsta je bii pod tem naslovom objavljen članek, ki pa po naši preveritvi nima popolnoma resnične osnove. Dostavo mesa v Šmartno ob Paki vršimo po nur<)čilu poslovodje fn to vedno pravočas-no. Zato nikakor ni možno, da bi mesa primanjkovalo, čeprav ni izključeno, da zahtevam .strank po določenih delih ali vr- sti mesa ni moč vselej ugoditi. Nfflrazumljiva na je trditev, da so stranke čakale pred zaprtimi vrati, medtem ko so druei prihajali in o to storil poslovodja sani(»v(»ljno. Želimo, da -pfitrošniki ob priliki številnih kritik upoštevajo tudi naša tolmačenja, kaj- ti na-ša želja je. da odpravimo vse pomanj- kljivosti in oskrbimo čimboljšo oskrbo po- trošnikov. . I prava kmetijske zadruge Šoštanj KONJICANI NA LETOVANJU V ROVINJU Več podjetij in ustanov na območ- ju konjiške občine ima v raznih ob- morskih krajih lastne domove, v ka- terih njihovi delavci in uslužbenci prežive svoj dopust. Tako ima ob- činska skupščina svoj dom v Rovi- nju, ki se ga udeleženci njene uprave pridno poslužujejo. Sindikalni odbor je v vsakem članu, ki se izkaže s po- trdilom o plačilu stroškov, namenil prisE>evati po 200 din dnevno in sicer za 10 dni na člana. V Laškem dobijo delavsko univerzo Ideološka komisija pri občinskem odboru Socialistične zveze v Laškem jo na svoji seji po pokazateljih anke- te ugotovila, da so posamezna ipod- jetja vprašanje izobraževanja pušča- la dokaj vnemar. Tako je v celi ob- čini bilo namenjenih okrog 9 milijo- nov sredstev za izobraževanje, med- tem ko je bilo izkoriščenih zgolj ne- kaj. 100 tisoč dinarjev. Bržčas je os- novna krivda v tem, da Laško še se- daj nima delavske univerze in to ha- logo vrši Itomisija za izobraževanje, ki pa čestokrat ni kos porajajočim se potrebam. In prav zato je ideološka komisija na svoji seji sklenila, da da občinski skupščini predlog iE>o ustanovitvi de- lavske univerze. To ,pa bo tem lažje, ker kaže, da bodo potrebni prostori za to novo ustanovo tudi na razpolago, čim bo izvršena prezidava obstoječega doma TVD Partizan v Laškem. T. K. BREZ STREHE JE HUDO... o, kaiko smo se veselili obsoteljske proge! Nešteto vlakov je že zdrvelo po njej in mnogi otroci smo se že pe- ljali na izlet v lepo Obsotelje, v Kumrovec, v Podčetrtek! Hudo pa je to, da še ni zavetja na postajališčih. V Sentvtidu ni .postaje, v Pristavi in Podčetrtku morajo ljudje pod rhilim nebom čakati na vlak, v Zagorskih Selih je tudi samo tabla, namesto po- staje. Tako za izlet to ne moti, ker je enkraten; toda posebno še v Pod- četrtku se zdaj resnično boje mokrih in hladnih dni. Otroci s hrvaške strani se vozijo v kumrovško išolo, letos pa je raz- vita osnovna šola tudi v Podčetrtku, kamor se vozijo otroci iz Virštanja in Polja ob Sotli. Lani so si hrvaški učenci v najhujši sili postavili za- vetje s koruznice, ki so jo privlekli z njive, toda to je bilo sramotno, kot so menili -na železnici, in so stajo ta- koj sežgali. Že spomladi je hodila posebna ko- misija, ki je zagotavljala, da bodo napravili zavetje na postajališču, to- da jesen že trka na vrata, strehe pa še nobene. Samo s hrvaške strani je 32 učencev-vozačev, za Podčetrtek pa jih bo tudi približno toliko. Ali bodo morali prezebati na vetru brez za- ščite, saj v Podčetrtku na postaja- lišču ni blizu nobene strehe? Obso- teljska železnica je. lepa, srebrni vla-/ ki drvijo po njej, samo v Šentvidu, Pristava, Podčetrtku in Zagorskih Se- lih bo potrebno postaviti še streho. V Podčetrku so pri krajevni organiza- ciji SZDL pripravljeni tudi sami po magati, samo da bi na postajališču bila streha za šolarje, ki so najbolj občutljivi, in seveda za delavce in ostale potnike, ki jih nikoli malo ne čaka na vlak. MALA KRONIKA - MALA KRONI Laško Na območju matičnega urada La.ško so se v preteklem tednu poročili: Šmit Anton, steklar iz Hrastnika št, W in škoberne .Marija, gozdna delavka iz Ma- rijine vasi št, 35. Peklar Franc, rudar ji Trnovega št. 9 in Kajtna Zofija, delavka Rimskih Toplic št. 19. Umrla je: Gorišek Cecilij«, upokojenka, »tara 8" let iz Lokavca št. 45. Rodili so se: Kunšek Frančiška iz Marijine vasi 9, p®* Ijedelka rodila hčerko Darjo. Lesjak rija, kmetovalka iz Mrzlega polja je rodil« sina Dragota. Brežice Na območju matičnega urada Brežice j« bilo v času od 24. do 31. 8. 1963 rojenih 9 dečkov in 1 deklica. Porok ni bilo. Smrti ni bilo. Šentjur pri Celju v preteklem tednu so s« n« območju ob- čine Šentjur dogodila naslednja matičn« dejstva: ROJSTVA: Rodili sta se dve deklici. .SMRTI: RATAJ Cecilija, preužitkarica iz Hruševc« št. 29, stara 89 let. ANTLEJ Alojz, otrok ^ Ravnega pri Dobjem, star 2 leti. ZALOKA" Franc, kmetovalec iz Gorice pri Dobje®' star U let. POROKE: VOLASKO Anton, knjigovodja iz Jezer« pri Dobjem 5 fn ŠTOR Marijo, učiteljic« i/ Dobja pri Planini ftt. 3. Kadri-kadri (Samoizpoved) KOZERIJA »Kadri — kadri« to je naravnost magična beseda povsod tam, kjer je bujna družbena rast. In zato sem se tudi sam že zarana vpisal med kadre. Pred leti sem postal gradbe- ni tehnik. Toda to je bilo pred leti in še danes se radujem, ko se spo- minjam, s kakšnim navdušenjem smo gradili in gradili številna sta- novanja, tovarne in znova stanova- nja. Sam sem takrat še stanoval pri starših in nisem čutil potrebe po svojem stanovanju, čeprav^ sem že takrat vedel, da »kader« pomeni sta- novanje in boljšo plačo in še razne ugodnosti. Toda mene je mikal na- daljnji študij in velemestna čumna- ta mi je bila pravcati oddih po trih dapolnem zidanju. Postal sem inže- nir, ki se je kot samec spet vselil pri svoji mami. Podjetje pa je rabilo kadre in ti so dobili stanovanja, kar je razum- ljivo. Leta so tekla in Sčasoma se me je polotilo hrepenenje, da bi tudi jaz imel svoje stanovanje, svoj kotiček. Toda imel sem mamo in ob- zir do nje in ostal brez stanovanja. Nikogar nisem hotel užaliti, pa sem se domislil, da se še enkrat podam na univerzo in na hitro postanem profesor. Uspelo mi je in s tem se- veda odhod v novi kraj,'kajti naše gnezdeče ni imelo gimnazije. A prav tu sem priletel nekako z glavo na beton. Ta mi je namreč iz- za mlada blizek, poklicno pa sem v njem postal »kader«. Bil sem kader za prosveto, ki je dobil učno mesto, a ne stanovanja. Ker pa sem spadal med čudake (bil sem samec) in nisem hotel potegni- ti nazaj v okrilje maminega krila (ponos in trmo sem vedno istove- til), sem pač shajal tudi kot hotel- ski gost kot podnajemnik podna- jemnika. In v teh dneh sem se za- čel prepirati sam pri sebi s »kadri«. Začel sem upati da bodo prišli iz mode, a to je bila le moja družbeno razvojna zmota. Človek najraje tam pogreši, kjer ga žuli — mar ne! Šele zimski podnajemniški občut- ki so me uravnovesili. Spoznanje, da je prosveta kadrovska perspek- tiva tako bliska kot novi učni na- črti, so me potisnili še bližje občut- kom samske osamelosti ter prebu- dili tudi v meni željo po družici, ki sem si jo zamišljal le v udobnih stanovanjskih prilikah. In že je bil tukaj načrt. Obabil ^em se ter z upravičenostjo starega mladoporo- čenca potrkal na občinska vrata. »Tako je, sedaj pa me ne boste več vlekli za nos!« No, pa se mi je nos podaljšal, kaj- ti mojo prošnjo so uvrstili na 357. mesto pfed mano oddanih prošenj. Tistega dne sem zavil v »labora- torij« in družica me je prvič pri- merjala s pohlevno živaljo, ki daje tako čudovit pršut. Toda prav v konjaškem razpoloženju sem na- šel rešitev.' In sicer je to bil moj bivši prijatelj, gradbeni tehnik, ki je tako dolgo čakal za nadalnji štu- dij, da mu je občina ponudila špi- pendijo. Nagovoril me je, da sem zapustil svoje nove poklice in se kot gradbeni tehnik, kajti inženirje niso zaenkrat potrebovali, javil na njegovo službeno mesto. In glej ču- da. Odkril sem v sebi pravi »kader«. Takoj se je našlo novo večsobno stanovanje. In če sem iskren, mo- ram priznati, da me niti ni preveč bolelo, ko sem v novem stanovanju odkril, da spadam med tiste kadre, ki nikakor niso zaželjeni v velikem bloku. Stvar je ležala v tem, da je na to stanovanje računala družina s spoštovanim, dobrim »kadrom« in tremi otroci, ki so nujno rabili.ne- kaj več prostora. Na njihovo stano- vanje je pa že čakal zopet drugi »kader«, ki tudi ni mogel s štiri- člansko družino ^stanovati v eno- sobnem stanovanju. Toda moja prednost je bila v tem, da mene še niso imeli in so me rabili. Omenje- ni kadri pa so bili v teh službah že stari ^^ imeli stanovanja. No, gotovo boste dejali, kako se široko- ustim, toda verjemite, ta izpoved je bila potrebna, kajti moja pot do te- ga, sem kot, »kader« postal pravi »kader« je bila prekleto trnjeva in zaenkrat mi ni nič do tega, da bi moje večsobno stanovanje odstopil katerikolemu kadru, ki se sprehaja s toliko slabim vonjem za pravil- nim kadrovanjem kot^sem se jaz. Torej nasvidenje! »kader« 6. septembra 1963 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN oglasim KOMPAS iVO — FIRENZE — 5-dnevni avtobusni ^IL^ prijave df) 10. septembra. " rVLFA' (Švica) — Soatdiicvui avtobiiisni »T- '' 1,3 nicdnarodno kuiyiijsko-ml.<'kiirsiv<) iistofa^sni op;led Ziirieiia iii .Mila- fS^^pfijave do 16. se[)tinil)ra. _ trst — dvtKliu-vni nviolnisni BRpjj delovne kolektive iii orguiiizacije., rtSSCrLf^'^^'^^ ~ dvodnevni a/vtobusni 2a delovne kolektive in organizacije, 'cf BENEtKE. Za kolektive prirejamo |j,p dvodnevne izlete v Trst-Benclke s p^ebnim popustom. J v^se objavljeno izlete vam po želji , jx>\&ino dostavimo programe. Pred vsakim izletom , obiščite turistično, iliiftie KompaiS — Celje. Organiziramo ko- falvna potovanja in izlete po Jugoslaviji I*" inozemstvo z modernimi tmrLstičninii ^lobusi, z rodnimi in posebnimi vlaki, Li/iiaiiii obalne in rečne plovbe in pnseb- nii If'^''- Celje posreduje pnj- jljfl vseh vrst vozovnic za železniški, po- orkompas — Beograda«. >K.ompas — tel je Telefon 2>-'>0 • KINO ^ h. do 10. 9. »Salamon in kraljica Sabe«. amer. barvni Cs film 11. 9. do 14. 9. »Sem pustolovec, mehiški barvili film KL\0 METROPOL 00 7. 9. '>Vojna se nadaljuje<, itailijaiiski film 8 9. do 11. 9. »Reiides vOus«, fraiic. italij. film i:. 9. do 14. 9. »Streljajte v pianiista<, Franc. Cs film LETM KINO do T. 9. »;Toukai, auier. barvni film 8.9. do 11. 9. »Velikan« I. in II. del, amer. barvni film 12. 9. do 14. 9. »Konjeniki«, amer. banni Cs film KINO -.SVOBOD.V« SEMPKTFSR ". io 9. :'A4iierika pouoči«, itolij. buTvai \\. S. iZvezde opoldne«, franc. bur\ni film 12. 9. >Cas brez usmiljenja«, angleški film Z.AVOD ZA RAZVOJ KLLTl RE IX PROSVETE BREŽICE 1. >.Vppredvideno«, francoski film 8. ig 9. 9. »Salanion iii krulijica Sa.bc«, amer. barvili Cs fiilm II. in 12. 9. 1%^ »Zone čaikajo« šve0. PRodam Si^valni stroj v zelo dobrem stanju znamke HOWE. Primeren za čevljarja ali krojača. Crt>Iogranc (Lipa) Štore 104. ""ODAM dobro ohranjeno spalnico. Ogled PDA "pravi lista. "RODAM polovico taikoj vseljive hiše in oekaj zemlje. Naslov v upravi listu. '-'•ODNO- PRODA.M skoraj novo razno po- Celje — Ipavčeva 13. "n0p.\MO hišo z g(?Sipodarskim poslopjem, sadovnjakom in 1 ha zemlje, 1 uro iz PB^^kega. Naslov v upravi lista. ^"ODAM kaiiinot štediLnik »Goran« na tr- goriva. Poizvedbe Ul. Bratov .Mravlja- rkov Celje. •RODAM krožno žago (cirkular). Salej CH- m — Mariborska 66. ^'i^RAj NOVO »KRALJICO PECI« velLkost „7; zelo poceni prodam. Oblakova 6/1 — ^velje. jLfC.NO ohranjen FIAT 600 prodam na r*!. gotovino. Ložar, .\diamičeva 3, h ^'^AM postelji — trdi les. sta- in kQn>hiiniran otroški voziček. Nii- "pravi liMa. ,slitvijo. Ločenci s slH?^^'. ii^l^ljiičeni. Samo re^sne ponue lisL naslovom pošljite na upravo PREk, »Sreča«, "iške veljavnost izgubljene želiez- je .®<'se6ne vozovnice za relacijo Š^na^- r^^Iak« — na ime I>ošler fOiip|.jSmarie pri Jelšah 4. 1 ha 7 . zamenjajn za manjše do - '^azeljeno v .Savinjski dolini. .Naslov Usta. li^ta. ' na Otoku. Naslov v upravi ŽENSKI DEŽNIK sivo drap izgubljen dne 31. 8. od trga V. konerosa preko Prešer- nove iu Stanetove ulice do Tovarniške ulice, prosim vrnite na upravo Celjskega tednilka. • STANOVANJA OI)t)AM sabo dvema študentoma. Vprašati v nedeljo od 10. - 14. ure na Ljubljanski 18 — Laharner. DVE bolničarki iščeta enosobno stanovanje ali večjo prazno sobo v Celju. Naslov v upravi lista. LEPO enosobno stanovanje v centru mesta zameiujam za enako kjerkoli. .Naslov v upravi lista. ODDANI sob« s hrano uslužbenki. \as|j)v v upravi lista. ODDA.M opremljeno «ol)o dvema inirliifiia dijakinjama. Naslov v upravi lista. USLUŽBENKA nujno išče prazno ijobo. Na- slov v upravi lista. PROTI |K>soji!u 200.000 do 300.000 din oddam sobo v Celju upokojenki aili starejši vdo- vi brez otrok. .Naislov v upravi lista. DIJAKLNJO ali vajenko sprejmem kot so stanovalko. Naslov v upravi lista. NUDIM sobo in oskrbo za pomoč v gospo- dinj^itvu. N'aslov v upravi lis;ta. DRUŽINSKO smnovainje v lastni hiši nudim takoj tistemu, ki mi da večjp posojilo. .\aslov poslati iz prijaznosti \k Znidiir Francu, Mariiborska 67, Celje. •SLUŽBE K! RJAf' z i.zpitom išče sIiižImi na območju •Naslov v upravi l^sta. Z.\ STANOV.V.NJE pomagam v gospodinj- stvu. Naslov v upravi lista. • OBJAVE PODJETJE »POSREDNIK« CELJE, Tomšičev trg 16 Telefon 25-90 Za komisijsko .prodajalno rabimo ženska in moška ter otroška dvokolcsa. mopede, motorna kolesa, šiivalne stroje, razni teh- nični material, pohiištvo vseh vrst (spalnice, kuhinjsko pohjStvo) itd. V posredništvu nujno rabimo več vscl.ji- vih hiš v Celju in bližnji okoiHci, stavbnih paircel., ter vseljivili stanovanj. Ugodno je na prodaj šivalni »stroj češke znamke »LADA« skoraj nov. .\adalje mag- netofon »LEVEOPTA«, popolnouia nov. hnanio na prodaij tudi več hiš in stanovanj v Celju in v bližnji okolici. Imamo tudi v prodaji lokal v Cilju cca 40 m'. Ugodno naprodaj več pisarniških miz in omar za gospodarske organizacije. Imamo tudi v prodaji Opel Rekord let. 1952, malo vožen po generalni. Nad-ilje dostavni voz SKODA, po gen. 5000 km prevožen dobro ohranjen, cena 280.000 din. Za socialistični sektor rabimo za prodaj'v osebne in tovorne avtomobile vseh vrst in' znamk, ter stroje in ud.prave. Priporoča se kolektiv »POSREDNIK«, Ce- lje. • RAZPISI DELAVSKA UNIVERZA IN DRU.sTVO KNJIGOVODIJ OKRAJA CELJE razpisujeta vpis v KNJIGOVODSKE TEČA- JE. KNJIGOVOD-SKI TEČAJ I. stopnje - os- novni (160-nrni program obiiega teoretične osnove gospodarskega sistema računoviidstva Prirejen je za materialnih "knjigovodje, knji- govodje osnovnih s.redstev, finančnega knji- govodjo, mezdnega knjigovodjo, blagovnega knjigovodjo, obračunovalee os.ebnih dohod- kov itd. Tečaj je predviden za že zaposlene. Šolnina znaša 15.000 din. KNJICrOVODSKI TEČAJ IV tstopnje - nadaljevalni (130 ur) seznanja knjigovt^je t vspini A rstami knjiženja po Midaj veljav- nih predpi<»ih. Poudarek je na praktičnem delu in vajah, ter ga priporočamo vsem knfi- govodskim uslužbencem ne glede na pred- izobrazbo. Za uslužbence z nepopolno sred- njo strokovno izobrazbo zaželjeno, da so uspešno končali tečaj I. stopnje. Šolnina znaša 15.000 dinarjev. KNJIGOVODSKI TEČAJ III. stopnje - višji t(Jčaj (92 nr) je namenjen dolgoletnim praktikom na vodilnih ali samostojnih de- lovnih mestih v knjigovodstvu. .Absolventi knji.govodskega tečaja II. stopnje se lahko prijavijo, če so zelo uspešno dovršili tečaj in imajo vsaj tri leta knjigovpdske prakse. Program je zelo obširen, obdeluje vse po- drobnosti in finese knjigovodske službe v luči najnovejših predpisov. Iz knjigovo !5. Y.>ptembra 1963. SPLOŠNA BOLNIŠNIC A ( KLJE Nevropsihiatrični oddelek Vojnik RAZPISUJE LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: postelje, omare, sodi, plug železen, i/.rivač za krompir, stiskalnico, pult za žito in mo- ko itd. Osnovna sredstva so že precej izrabljen«. Licitacija b« t s.reSK- VE v mesecu septembru in oktobru. Prijave do zasedbe. 2-dnevni izlet z avtobusom v BENETKE in TRST v septembru. Prijave do zasedbe. 1-dnevui izlet v TRST«, GRAZ in na KO- ROŠKO v septembru. Prijave do zasedbe. 8-dnevno potovanje z vlakom v RLVl-POM- PE:J1E^APRI-NAPOL,1-BENETKE-TR!STV oktobru. Prijave do zasedbe. 13-duevno potovanje z avtobusom in ladjo po JtroOSLAVlJI in GRČIJI v oktobru. Pri- jave do za.^dbe. 7-dnevno potovanje z vlakom v LONDON PARI.S—MONCHEN. Prijave do 1. septem- bra. 9-dnevno potovanje z vlakom v P.\RIS— NirO—MONTFi CARLO-BBNETKE—TRST v oktobru. Za vse delovne kolektive prirejamo izlete po domovini po znižanih cenah. Izletnik Celje, Titov trg 3 Telefon 28-41 Komisija za sprejem in odpust delavcev pri tovarni perila TOPER CELJE razpisuje prosfto delovno mesto 1. Uslužbenca knjigovodstva osebnih dohodkov 2. Konterja Pogoj: pod 1. — absolvent Ekonomske srednje šole — začetnik ali s prakso, pod 2. absolvent Ekonomske srednje šole s prakso. Pismene ponudbe poslati splošno-kadrovskemu oddelku podjetja. Str 8 CELJSKI TEDNIK številka 36. — 6. septembra 1963 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT STAME JCiCEVA IN VAŽiC MAJBOIJŠA OB CEIJSKIII ATLETOV Dvoboj med moškima in žensiiim.i atletskima reprezen uncima Jugosia vije in Češkoslovaške se je končal p d vseh predvidevanjih. V obeh konkii- rencah so namreč zma'?ali gostje i.'. ^SR in sicer pri moških 121:87, pri ženskah pa 76:41 točk. K razmeroma velikemu uspehu jugoslovanskih tek- movalcev V dvoboju z atletsko v.-- lesilo so v mnooočem pripomo.rli tudi celjski atleti in atletinje. Posebno pohvalo si zaslužita dv.i člana celjskega atletskega kolekliva in to Draga Stamcjčičeva, ki je v te- ku na 80 metrov čez ovire priborila jugoslovanski ženski vrsti edino zma- go ter Simo Važič s prvim mestom na 5.000 metrov in slovenskiiTi rekor- dom v teku na 1500 metrov. Tako je Stamejčičeva dosegla v teku na 80 m čez ovire čas 11.1 sekunde, sicer pa je bila druga pri skoku v daljino s 576 cm. Mimo tega je sodelovala še v štafeti 4-krat 100 metrov, ki je za- sedla drugo mesto za gostinjami. Od celjskih atletinj se je lepo izkazala še Urbančičeva ,ki je osvojila tretje mesto v metu kopja z osebnim re- kordom 46.15 metra. Marjana Lubej je to pot startala v teku na 100 met- rov, kjer je s časom 12.5 osvojila če- trto mesto. Poleg tr-ja pa se sodelo- vala še v štafeti 4-krat 100 m. Važič je dvakrat osvojil simpatije iV kuj liiioč glccuilcev: prvi dan v tc- ku n-. 1 mct.-ov, kjtr jc dA:iral cs.cr icmpo in kjer je s časom 3:13.7 nov slovenski rekord. Sicer i;a. je bil v tej disciplini tretji. Odli- čen je bil še v teku na 5.000 metrov, kjer si jc zmago priboril po zaslugi izrednega tiniša , Cas 14:14.9. Mladi ŽK:ilar je v tc. disciplini zasedel četrto nii-sto s 15:22.5. Lešek je z največjo lahkoto premagal višino 460 cm, omagal pa na višini 475 cm, torej na višini uo veja državnega rekorda S skokom 460 cm je zasedel dru 'o mesto pri skoku ob palici. Zaletel je v t-v^ dvoboju sodeloval samo v štafeli 4 krat 100 metrov. - ŽKK Celje:Trnovo 80:49 V prvem kolu jesenskega dela dru- go košarkar.ske lige (vzhod) so igralci 7.KK Celja gostovali v Ljubljani in dosegli nepričakovano visok^j' proti renomii-anemu na.spr.;,'lniku, ekipi Trnovega z rezultatom >W:49. Tako irnajj zdaj košarkaši Ctlja dvanajst točk, kar je sanr.j /.i' dve manj od vodeče ekipe ljubljanske Svcibode. Koše za 2kK Celje so dosegli: Ce- pin 36, Holzinger 15, Pavšer 12, Pro- dan 7, Ccrnoša 6 in Kolka 4. V drugem kolu, ki bo na sporedu jutri, v soboto, se bodo Celjani doma. srečali z ekipo Žalca. Tekma bo ob 19. uri ria igrišču pri Skalni kleli. O. H. Drugi izpit Mangart obdan z mavrico svetlobe in gorska koča pod Mangartom Mangart (ZARADI ZAMEŠANIH IMEN ČUDOVITI DOŽIVLJAJI) Včasih tudi malenkosti lahko vpli- vajo na dogodke, in ne bo napak, če kar v začebku ipovem, da lahko tudi dve črki popolnoma Sipremenijo do- godke. NekoMko zaradi teh dveh črk, še bolj ipa zaradi čudovitih doživlja- jev opisujem to zgcdibo. Nepričakovano so se oglas-iili so- rcdniki in znanci iz Beograda. Ne- pričakovani obiski navadni' niso za- želeni, toda njih že dese.liletje ni bilo v Celju in veseli smo bili -snidenja. Ra^imišljali smo, kam bi jih oeljsili, da bi zares spoznali Slovenijo in nje- ne le.pote. Velenje je bilo kot posebnost prva etaipa, druga pa naj bi bil Bled in Bohinj. Vreme je bilo leipo, hriibi niso bili v megdicah ih velikani s-^ '.o veselo nasrmihalii v dolino. Po k^^ipa- nju v bohinjskem jezeru pa nrm je cstal še ves ip>cipoldan. Stiric, tudd >>šo- fer-< z drugim fičkom, je predlagal, da si ta čas ogledamo slap Savice, ne.kdo izmed gostov pa je predlagal Mangart. Baje je že v Beogradu čul. da je to čudovita dolina s sotesko. Ustregli smo mu, zlasti ker je trdil, da bomo kmalu tam. Toda na našo veliko nesrečo ali srečo je Mišo za- menjal Vdntgar z Mangartom. In ta- ko smo se namesto v Vintgar pelja^' najprej čez Vršič, nato v dolino Tren- te, dolino Koriitnice in se nato za- čeli vzpenjati po neštetih serpenti- nah do Mangarta. Vožnja na Vršič je bila čudovita, cesta je bila suha lin kiwine z vzpo- ni niso delale iposebnih preglavic. L« pri spuščanju v dolino do izviira So če smo bili previdnejši, kajti zvedeli smo, da je nek tuj avto zdrvel v pre- pad in le enega potnika je še kazale zapeljati v bclnišnico. Od Bovca do doline Koritnice n dolga ipot, a je silno slikovita, viseli pa je seveda Koriitnica s svojo glo bcko sotes:ko. Takoj za Podlogom pa se je cest« začela strmo dvigati. Zaivcj je sledi zavoju, prepadi ob cestišču pa so po- gosto presegali stometrske vscte. Pre vidnosit je zato bila edina misel, k jo je kazalo poveLičevati. Vendar ta ko niso mislili vsi. Na hudem zavo ju, že kakih tisoč metrov visoko, j< iza zavoja s silovito brzino švignili miimo nas športna "-mašina-«. Za cen- timetre je šlo. Kolena so mi na mal positala mehka in z velikim veseljen sem predal krmilo z ostalimi napra vami vr«l ženi. Potem smo se še kar naprej dvi gali, konca ni hotelo bita in že sm( mishli, da smo na italijanski strani Kajti vmes so bili tudi manjši sipu sti. Sele, ko smo zašli'v sneg, snr« vedeli, da se bližamo koči pod Man- gartom. Ln res kmalu smo jo videli Mala koči ca, ki pa ponosno nosi t( ime, saj je že kljubovala neštetim neviihtam. Ena najhujših letnih neviht, ki ji je ta kočica v zadnjih časih doživeli je bila prav dva dni poprej. PraviS so nam, da se je koča majala doibe sedno s temelja vred. Snega pa j« nanosilo kar dobrih 30 centimetrov v grapah ga je bido tudi ipreko me ter na debelo. Razumljivo je, da j< takoj ob .prihodu nastalo s kepanjen v poletju splošno veselje, ki se j» preneslo tudi na nas. Kajti Mangar je s svojo okolico čudovit. Opisati gi praktično ni mogoče, doživeti ga j< treba. Ne smem pa mimo šaljive zgodbe o kateri še danes za šalo govorimo Jože in Vlado sta zjutraj vstala zel< zgodaj. Nista pač bila navajena nJ ležišča v gorskih kočah. Razen tegi pa sta hotela oprezovati za gaimsi Včasih se namreč na tem območji pojavijo v velikih čredah. In zares tako sta pravila vsa ponosna, zagle dala sta pet gamsov, ki so se mirn* pasli precej blizu na eni izmed mno gih planinskih jas. O gamsih sta po nosno pripovedovala vse dotlej, do kler komandir obmejne karaule n pojasnil, da sta se zmotila in da j' šlo za pet koz, ki so pobegnile in si izdvojile iz črede. Pogosto jih j" možno videti, je dejal, in mnogi turi sti jih zamenjujejo z gamsi. Naslednje jutro smo se poslovili, o Mangarta in se spustili dvatiso metrov do Portoroža. Cesta do Man garta namreč presega višino dva ti soč metrov. Mangart smo tako obiskali, si g' ogledali nehote, kajti hoteli smo ^ Vintgar, toda ni nam žal. Prepričat pa sem, da tudi vam ne bo žal, če s( boste podali v strmine te ceste, ^ doseže največjo višino v Jugoslaviji Mladinski nogomet v tretjem kolti slovenskega prvenstva so sc mladinska moštva razšla z naslednjimi izidi: Kladivar : Olimpija 2:0, Rudar : Ce- Ij^^ 1:2 ter Nova Gorica : Olimp 2:0. Po tem kolu je na čelu mladinskih moš- tev Kladivar, ki ni izf;ubil še nobene tek- jnc. niti prejel ^ola. Ima šest to<:k ter raz- liko v Idolih 14:0. Medtem ko je mladina Celja na dvanajstera mestu z dvema toč- kjinia ter negati>-no bilanco 4:18, so mladi i^rlaci Olimpa na zadnjem mestu brez toč- ke ter z neftativno bilanco v nolih 0:6. 19 MO.ŠTEV v OKRAJNEM TEKMOVANJU V nedeljo, 15. septembra se bo začelo pr- venstveno nogometno tekmovanje v okraj- nem merilu. Tudi letos bodo moštva igrala v dveh skupinah, vzhodni in zahodni. Med- tem ko bo imela zahodna Tiknpina devet moštev, bo v vzhodni sodelovalo deset enaj- storic. Tako bodo v zahodni skupini igrali: Zulec, Gotovlje, Vransko, Polzela, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Velenje in Šalek, v vzhodni pa: Slovenske Konjice. Zreče, Vojnik, Olimp B, Rogaška .Slatina, Rogatec, Radeče. Senovo, Krško in Brežice. Vzporedno z okrajnim tekmovanjem pr- vih članskih moštev bod^) sodelovala še mladinska moštva. Zaenkrat je stanje takš- no, da bo v vsaki skupini igralo po pet mladinskih moštev. Sicer pa so na sestanku predl-itavniikov klubov sprejeli sklep, da morajo prihodnje leto imeti vsi klubi tudi mladinska moštva. Zanimiv je še sklep, po katerem bodo v prihodnji sezoni nastopala nogometna mošt- va na okrajnem prvenstvu v dveh skupinah, ki Imsta določ00 nictr(>v dolfjo cesto od Jugove do- mačije do novega doma. Vtem ko cenimo novo Dostojanko na okoli trideset milijonov dinarjev, je bilo za gradnjo ceiste potro- šenih okoli devet milijonov. Člani našega planinskega društva in ostali, ki so nam po- mai^ali pri gradnji doma, pa so opravili nad sedem tisoč prostovoljnih delovnih ur. — Koliko prostorov Imate v novem domu? — Razen vseh ostalih, ki sodijo k tak- šnemu domu, imamo sedem sob s šestnaj- stimi posteljami ter skupno ležišče, ki lah- ko sprejme tridtt»et gostov. Dom na Gori Oljki je lepo urejen in op- remljen. Iz Polzele je do do-ma moči priti v dveh urah zelo zmerne hoje. Nekaterim zadostuje za isto pot le ena ura. Avtomobil pa dcseže vrh Gore Oljk« v pičlih etnaj- stih do dvaijsetih minutah. Od Polzele do rha Gore 01j,ke je 6.5 km. zlic temu. da je dom odprt kratek (-as. niti dva meseca ne, je sprejel že ne- šteto obiskovalcev. Med njimi je bilo tudi veliko tujcev. Vablji\a je r.e samo solidna pi strežba ter urejenos.t doma, marveč tudi iiredeii r.i/.gled. Dom bo tdprt skozi se leto, tudi piizLuii. Pravi'jo, da bmlo cesto sti.hio listLli in tako omogoiili vozilom, da bodo lahko pripeljala tudi na ta hrl). -b KOMENTAR Praznih rok Ce izvzamemo igro med Kladivarjem In drugim moštvom Olimpije, ki se je po precej zanimivem razpletu kon- čala z visoko zmago Kladivarja 6:1 (5:1) in je veljala za srečanje izven konkurence, sta druga celjska člana sovenske nogometne lige ostala v bor- bah tretjega kola praznih rok. Zlasti bolNabojeI« je kriknil Vule. Traku je zmanjkalo in preden je bil vlo- žen noiv, so Nemci iz zvonika znova odprli ogenj. Tokrat je bilo huje. Svinfenke so v vuloMih prekrivale hrib in se zarivuli v zem- ljo. Slel)until Vule, ki bi jim rad oomo -počakali«, je rekel, »o prvem s^itu pa znova udarimo.« Jurček je vzel odejo, se omotal čdz glavo in se zvil v klopčič. Kmalu je zaspal. Po- nočii je pritisnil hlad, da ga je zeblo do kosti. Pretegnil se je in dvignil glavo. Vule je ležal poleg njega in dremal. Levico je imel podvito pod glavo, z desnico se je pa še v spanju oklepal ročaju strojnice, Dare je slonel na komolcu in kadil. Sklanjal je glav« in skrival cigareto pod suknjičem, da bt ga ogorek ne izdal. ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV V CELJU RAZPISUJE naslednja delovna mesta: 1. Ortopeda mehanika 2. Dveh varilcev 3. Mizarja Pogoji: pod 1. — ortoped mehanik kvalificiran, pod 2. — kvalificiran varilec, pod 3. — kvalificiran mizar z vsaj dveletno prakso. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.