rm Jük-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, JANUAR-FEBRUAR 1986, LETNIK XXXV, STR 1-36 splošno gradbeno podjetje primorje ajdovščina GRADIMO - avtoceste, mostove in predore, - stanovanjske, poslovne, hotelske in druge visokogradbene objekte, - industrijske objekte, - šole, vrtce, telovadnice itd. OPRAVLJAMO - vse storitve z gradbeno mehanizacijo in transportnimi vozili, - računalniške storitve za lastne potrebe in za zunanje naročnike IZDELUJEMO vgrajujemo in prodajamo vse vrste betonskih in asfaltnih mešanic IZDELUJEMO IN MONTIRAMO predizdelane elemente za hale, mostove in druge objekte OPRAVLJAMO inženiring dela za vse dejavnosti DO IZDELUJEMO idejno in tehnično dokumentacijo za gradnjo vseh vrst nizkih, visokih in hidrogradbenih objektov Splošno gradbeno podjetje »PRIMORJE« Ajdovščina, n.sol.o. 64270 Ajdovščina, Vipavska 3 telefon 065 /61-221 p. p. 82, telex 34352 YU primo GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ŠT. 1-2 • LETNIK 35 • 1986 • YU ISSN 0017-2774 V S I D I N A - G O M T I I V T S Članki, študije, razprave Articles, Studies, Proceedings Dušan Črnigoj: 40 LET PRIMORJA Franc Pintar: PREHOJENA POT P R IM O R JA ................................ Franc Pintar: BREZ INOVATORSTVA NI NAPREDKA.................. Franc Pintar: CENTRIFUGIRANI ARMIRANOBETONSKI IZDELKI 3 5 9 10 Andrej Abrahamsberg: PRIMERJAVA NORMALNE GAUSSOVE DISTRIBUCIJE Z DISTRI­ BUCIJO 28-DNEVNIH TLAČNIH TRDNOSTI BETON A.................. 11 Robert Šturm, Jože Vrabec: UVAJANJE INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE................................14 Vladimir Čadež: VPLIV DRŽAVNIH ORGANOV NA GRADITEV OBJEKTOV . . . 20 Iz gradbene zakonodaje SEZNAM PREDPISOV OBJAVLJENIH V LETU 1985, POMEMBNIH ZA GRADBENIŠTVO..............................................................................23 Mnenje in kritika PRIPOMBE NA NAČIN IZDELAVE JUGOSLOVANSKIH STAN- Opinions DARDOV IN PR E D PISO V ............................................................................25 Iz naših kolektivov K R O N IK A ......................................................................................................... 26 From our Enterprises Informacije Zavoda za raziskavo PENOBETON — NOVI MATERIAL V JUGOSLOVANSKEM PRO- materiala in konstrukcij Ljubljana Š T O R U ..............................................................................................................31 Proceedings of the Institute for Material and Structures research Ljubljana Glavni in odgovorni urednik: SERGEJ BUBNOV Tehnični urednik: VIKTOR BLAŽIČ Lektor: ALENKA RAlC Uredniški odbor: FRANC CACAVIC, VLADIMIR CADEZ, JO ŽE ERŽEN, IVAN JECELJ, ANDREJ KOMEL, STANE PAVLIN, JOŽE SCAVNIČAR, BRANKA ZATLER-ZUPANClC Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 221 587. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina skupaj s članarino znaša 1000 din, za upokojence in študente 500 din, za podjetja, zavode in ustanove 9000 din, za inozemstvo 50.00 US dolarjev. Revija izhaja ob finančni podpori Raziskovalne skupnosti Slovenije, Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Zveze vodnih skupnosti Slovenije in Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana. 40 let Primorja Minilo je 40 let od ustanovitve Splošnega gradbenega podjetja Primorje. Nastalo je iz gradbeno inženirske enote NOVGRAD v okviru IX. korpusa NOV in POJ v Novakih nad Cerknim leta 1944, ki je v izjemnih razmerah gradila bolnišnice, delavnice, šole in drugo za našo vojsko in prebivalstvo na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi se je enota v sestavi vipavskega vojnega področja skupaj s prebivalstvom lotila obnove porušenih domov in cest, tovarn pa prej tako ni bilo. Vse se je ustvarjalo skoraj iz nič. Z veliko požrtvovalnostjo in iznajdlji­ vostjo so reševali najtežje probleme in tako prenašali na mlade rodove bogate izkušnje primorskih zidarjev. Februarja 1946 je iz oddelka za gradnje nastalo Pokrajinsko gradbeno podjetje Primorje. V cementarni Anhovo so se leta 1948 pričela večja dela, začela se je gradnja Nove Gorice. V letu 1949 je doseglo Primorje največji obseg, saj je razen pri izgradnji Nove Gorice delalo še na 26 gradbiščih po vsej Primorski in dru­ gih krajih Istre in Slovenije 2500 delavcev. Za dosežene uspehe pri gradnji Nove Gorice in obnovi Primorske je Primorje prejelo številna priznanja in nagrade. Iz posameznih delov Primorja so nastajala nova podjetja: v Novi Gorici SOČA, sedaj SGP Gorica, v Ajdovščini Splošno mizarstvo in Splošno kovinsko podjetje, v Kopru EDILIT. Izvolitev prvega delavskega sveta 13. oktobra 1950. leta pomeni začetek sa­ moupravljanja in novo spodbudo za boljše delo. SGP Primorje je začelo graditi tudi zunaj Primorske. Delavci Primorja so gradili jeseniško železniško postajo, hidrocentralo Moste, cesto Grčarevec— Planina. Sirjenje dejavnosti je nare­ kovalo razvoj ustreznih služb v podjetju. V mehaničnih delavnicah so oprav­ ljali vse zahtevnejša dela, v korak z razvojem so šli projektanti in drugi strokovnjaki. Po lastnih projektih in tehnologiji je bilo zgrajenih na stotine zgradb. V večino industrijskih objektov v severnoprimorski regiji je vgrajeno znanje in delo delavcev Primorja. V začetku šestdesetih let so se pričela dela pri gradnji predilnice v Ajdovščini, gradili so objekte za Cementarno Anhovo, Lipo v Ajdovščini, Fructal, silose v Ajdovščini in Prestranku, vinsko klet v Vipavi ter šole, upravne zgradbe, zdravstvene domove in stanovanjske soseske v Ajdovščini, Postojni, Kopru, Novi Gorici, Kanalu, Anhovem, Ilirski Bistrici in drugih krajih. V odpravljanje posledic katastrofalnega potresa v Skopju je bila vključena vsa domovina. Primorje je prispevalo svoj delež z gradnjo cest in komunalnih naprav. Po letu 1965 je dobila gradnja cest večji pomen. Med pomembnejša dela vsekakor sodi rekonstrukcija ceste na Ljubelj, trojanskega klanca in Prešernove ceste v Ljubljani, začetek del na progi Prešnica— Koper, obnovitev železniške proge Vižmarje— Medvode, gradnja številnih cest v Istri, na Hvaru itd. Leta 1970 se je pričela gradnja avtomobilske ceste Vrhnika— Postojna, kasneje še odseka Postojna— Razdrto in štajerske hitre ceste. Primorje se je vključilo v gradnjo popolnoma pripravljeno, s strokovno usposobljenimi delavci in z modernimi stroji ter vozili. S trdim delom, odrekanjem in premišljenim investicijskim vlaganjem je po­ stalo Primorje najbolje opremljeno gradbeno podjetje z mehanizacijo v Slo­ veniji. Odprlo je tudi kamnolom, gramoznico ter dve separaciji in asfaltni bazi. Tudi pozneje je bilo Primorje prisotno pri gradnji avtocest: Dolgi most— Vrhni­ ka, zahodna obvoznica Ljubljane in Naklo— Ljubljana. Pomembna je bila tudi gradnja sabotinske ceste in mosta prek Soče. Uspešni smo bili pri gradnji več odsekov železniških prog v Sloveniji, še posebej koprske železnice, v BiH pa smo gradili progo Doboj— Zenica. Vključili smo se v gradnjo številnih hidro­ elektrarn. Zaradi nekontinuirane gradnje avtocest smo morali poiskati delo za velik del mehanizacije v drugi panogi, v rudarstvu. Tako v BiH, Črni gori in Makedoniji že nekaj let odkrivamo dnevne kope rudnikov. Leta 1980 smo pričeli graditi v Iraku, letos imamo gradbišča tudi v Jordaniji, Libiji in Alžiru. Ena izmed perspektivnih dejavnosti je montažna gradnja industrijskih in drugih objektov, mostov ter izdelava betonskih polizdelkov. Lasten razvoj je omogočil uspešno vključevanje Primorja v gradnjo montažnih konstrukcij po vsej Jugoslaviji. Zavedamo se, da bo imelo v bodoče znanje še pomembnejšo vlogo kot do sedaj. Zato hočemo s štipendiranjem in stalnim izpopolnjevanjem znanja že zaposlenih oblikovati kadre, ki bodo tudi v prihodnje omogočali uspešno na­ stopanje ob hudi konkurenci na tržišču, kjer se lahko obdržijo le najboljši. Sposobnost, da Primorje sledi tehničnemu in tehnološkemu razvoju, se je izkazala pri učinkovitem povezovanju z ostalimi udeleženci pri gradnji investi­ cijskih objektov doma in v tujini. Dokazali smo, da smo kos tudi zahtevni med­ narodni konkurenci. Uspešnost delovne organizacije se mora potrjevati iz dneva v dan, še posebej v teh, za gradbeništvo izredno neugodnih razmerah. Delež investicij v druž­ benem proizvodu SR Slovenije v letu 1980 je bil 34°/o, v letu 1984 pa samo še 19 °/o. Zato se je v tem času drastično zmanjšal tudi delež gradbeništva v družbenem proizvodu. Padel je z 11 na 6 odstotkov in pada še naprej. Leta 1984 se je stopnja akumulativnosti v gradbeništvu znižala za 9 °/o, v gospodarstvu pa povečala za 18 °lo. Uspehi, doseženi v štiridesetletnem delovanju, morajo biti kolektivu vodilo pri nadaljnjem delu, saj so bili doseženi z vestnim delom, s samoodpovedovanjem in trdno voljo vseh delovnih ljudi Primorja. Glede na trenutni gospodarski po­ ložaj v Jugoslaviji je to tudi edini način, da se stabilizirajo gospodarski tokovi. Ekonomske zakonitosti, ki so spet dobile veljavo v naši družbi, narekujejo kar najbolj racionalno izrabo vseh proizvodnih sredstev. Prav na področju smo­ trnejše izrabe strojev, materialov in delovnega časa ob stalnem uvajanju najnovejših tehničnih dosežkov in v skrbi za strokovno izobraževanje so ele­ menti, ki zagotavljajo še nadaljnji razvoj Primorja. DUŠAN ČRNIGOJ Franc PintarPrehojena pot Primorja Splošno gradbeno podjetje Primorje ima v sedmih tozdih in v delovni skupnosti skupnih služb zaposlenih 2100 delavcev. Gradi visoke, nizke, industrijske in hidrogradnje ter izdeluje vso tehnično dokumentacijo. Ima lasten kamnolom in gramoznico, dve separaciji za agregate in dve asfaltni bazi. Od leta 1981 odpira dnevne kope rudnikov premoga v BiH, Makedoniji in Črni gori, kjer je izkopalo že preko 13,5 milijona m3 materiala. Doslej je melioriralo 1393 ha polj. Poleg drugih objektov je Primorje zgradilo do vključno 1985. leta 282.600 m2 industrijskih zgradb, 525.000 m2 armiranobetonskih montažnih hal, 4583 stanovanj, 282 km cest, 47 km hitrih cest in avtocest, 30 šol, 64 kmetijskih in 243 turističnih objektov. Od 1980. leta dela tudi v tujini. Gradbišča Primorja so v Iraku, Libiji in Jordaniji, spomladi pa pričenjajo z večjimi deli tudi v Alžiriji. Avtocesta Maribor— Celje Koprska železnica Železnica Doboj— Zenica Odpiranje dnevnih kopov v SR BiH Zemeljska dela pri gradnji HE Solkan Delovna organizacija SGP Primorje je po ustanovitvi delovala na vseh področjih gradbeništva. Prav kmalu pa se je začela vse bolj razvijati nizkogradbena dejavnost. V petdesetih leth je Primorje že gradilo pomembne odseke jugoslovanskega cestnega omrežja in s tem položilo temelje nadaljnega razvoja in usmeritve v nizkogradbeno dejavnost. Take odločitve pa so zahtevale tudi moderno strojno opremo, ki jo delovna organizacija še vedno dopolnjuje ob zasledovanju svetovnih dosežkov. Tržne razmere so narekovale vključevanje v različne veje nizkih gradenj. Poleg prometnic je delovna organizacija osvojila tehnološke postopke pri hidrogradnjah, melioracijah in pri površinskem odkrivanju rudnih nahajališč. Prav z nizkogradbeno dejavnostjo se je uspešno vključila tudi v izvajanje del na inozemskih tržiščih. Proizvodni objekti Slovenijales Godovič Hotel Jama v Postajni Stanovanjsko naselje v Postojni Skladiščni objektj v Naklem Šolski center v Ajdovščini Kljub manjšemu deležu v dejavnosti delovne organizacije tudi visoke gradnje niso bile nikdar zapostavljene. Objekti, ki so bili grajeni po projektih za specifične namene in potrebe, so bili vedno deležni posebne pozornosti. Da bi zadovoljili investitorje, so bili osvojeni novi postopki graditve in uporabljeni novi proizvodni pripomočki. S kombinacijo graditve na mestu samem in z montažnimi elementi lastne proizvodnje so bili zgrajeni stanovanjski in industrijski kompleksi, hoteli, domovi za stare, samski domovi, šolski in rekreacijski centri, upravne stavbe in drugi javni objekti. K sodobnim funkcionalnim zasnovam in tehnološkim rešitvam je svoj pomemben delež prispevala tudi lastna projektiva. Brez inovatorstva ni napredka FRANC PINTAR Dolgoletno zatišje na področju inventivne dejavno­ sti in uvajanja lastnih dosežkov in rešitev v pro­ izvodnjo se prebuja. Počasi, pa vendarle. Po uveljavitvi zakona o izumih, tehničnih izbolj­ šavah in znakih razlikovanja je bilo potrebno tudi v delovnih organizacijah uskladiti in dopolniti to­ vrstne samoupravne sporazume. Le-ti so spodbudili prenekaterega delavca ■— predvsem je pomembno, da tudi tiste iz neposredne proizvodnje — da je pričel bolj razmišljati o ustreznejših tehničnih re­ šitvah. Svoje tehnične izboljšave so posamezniki pričeli tudi prijavljati. V naši delovni organizaciji imamo inovatorje, ki dobivajo občinska priznanja. Visokokvalificirani mehanik Miloš Kukanja je bil nagrajen za podani predlog predelave pogona iz motorja na hidravlični pretvornik pri buldožerjih TG 90 C proizvajalca 14. Oktobar Kruševac. Reši­ tev se je v praksi izkazala kot zelo ustrezna in racionalna, saj se je s tem bistveno podaljšala traj­ nost navedenega mehanskega sklopa, zmanjšale pa so se tudi vibracije in ropot, kar ugodno vpliva na delovne razmere upravljavca stroja. Po izdelanem predlogu je predelano že prek 50 strojev naše in drugih delovnih organizacij. Pro­ izvajalec 14. Oktobar Kruševac priznava našo iz­ boljšavo, vendar pa je še ni uvedel v svoj redni program. Tehnično zelo zanimiv je predlog visokokvalificira­ nega mehanika Zmaga Vrčona za predelavo sklopke na tovornem vozilu TATRA 148. Serijsko vgrajeno dvokolutno sklopko je bilo po­ trebno zelo pogosto nastavljati, dnevno podmazo- vati potisni ležaj ter jo zaradi izrabljenosti menjati do trikrat na leto. Z uporabo tipske lamele in po­ tisne plošče, ki se uporablja pri avtobusih TAM, je bila izdelana nova tehnična rešitev — nova sklop­ ka, ki se samodejno nastavlja, potisni ležaj pa je potrebno podmazati enkrat tedensko. Po enoletnem obratovanju vozila brez okvare smo sklopko raz- stavili; opravili smo pregled in meritve, ki so po­ kazale, da je lamela obrabljena manj od polovice, potisni ležaj pa je bil brez vidnih poškodb. Na priloženih risbah je prikazna stara in nova re­ šitev sklopke. Pri analizi stroškov popravil smo ugotovili bistvene prihranke, pri čemer pa je potrebno upoštevati še Centrifugirani armiranobetonski izdelki UDK 695.33 Prvi centrifugirani armiranobetonski izdelki imajo že častitljivo starost. V Italiji so izdelali prve be­ tonske drogove pred več kot 60 leti. Tedanji leseni kalupi so še dolgo vrsto let čakali na tehnološko ustreznejše in kakovostnejše kovinske. V Italiji se je proizvodnja teh izdelkov neprestano širila in razvijala. Proizvedli so razne nove izdelke, čeprav je bila vedno na prvem mestu proizvodnja drogov za elektroenergetske vode, javno razsvet­ ljavo in druge nadzemne instalacije. Tako celo na našem ozemlju še vedno rabijo svojemu namenu električni drogovi, ki so starejši od 50 let. Vedno višja cena, pomanjkanje ustreznega lesa na tržišču in kratka doba trajanja lesenih elementov narekuje iskanje ustreznejših in trajnejših rešitev. V primorski regiji, kjer so vgrajeni električni be­ tonski drogovi iz obdobja med obema vojnama, elektrogospodarstvo že nekaj časa vgrajuje na do­ stopnih terenih predvsem betonske stebre. Ker to­ vrstnih proizvajalcev v naši republiki ni in je do­ bava vezana na dolge in drage transporte, je elek­ trogospodarstvo Primorske in Istre spodbudilo gradbenike, da bi se tovrstna proizvodnja realizi­ rala tudi v Sloveniji. Svoj interes so uporabniki tovrstnih izdelkov potrdili tudi s tem, da so v novo proizvodno linijo vložili del svojih sredstev. Tovrstno proizvodnjo smo se odločili realizirati v sklopu programa prefabriciranih armiranobeton­ skih izdelkov v SGP Primorju. Pri tem bomo upo­ rabili obstoječe gradbene objekte ter vse preostale proizvodne naprave. Tako bo možno realizirati novo proizvodno linijo z minimalnimi investicijskimi stroški. Pri načrtovanju nove tehnologije smo prvenstveno uporabili lastno znanje in izkušnje pri proizvodnji Avtor: Franc Pintar, dipl. ing. gr., vodja razvoja SGP Pri­ morje tisti del finančnega učinka, ki izhaja iz manjšega izpada kamionov v proizvodni liniji. Ti posredni prihranki niso bili posebej analizirani, ker izhajajo iz vsakega konkretnega primera, so pa vsekakor pomembni. V naši delovni organizaciji so že predelane in za­ menjane vse sklopke na vozilih navedenega tipa. FRANC PINTAR ostalih prefabriciranih betonskih elementov. Pro­ izvodne naprave smo skonstruirali v lastni delovni organizaciji in jih izdelali v lastnih kovinskih obra­ tih. V tehnološki proces smo uvedli nekatere nove originalne rešitve, ki do sedaj še niso bile upo- Visokonapetostni a.b. centrifugirani drog - N 12. rabljene niti pri nas niti pri italijanskih proizva­ jalcih, ki imajo na tem področju dolgoletno tradi­ cijo. Vendar pa so kljub sodobno zasnovani tehno­ logiji možne še dodatne racionalizacije in posodo­ bitve tako na tehnološkem področju kot tudi pri izboru in vključitvi novih izdelkov v proizvodnjo. Redna proizvodnja bo predvidoma stekla meseca maja leta 1986. Pri snovanju prvih izdelkov — betonskih drogov za električne prostozračne vode, so podali svoje izho­ diščne zahteve bodoči uporabniki. Tako so horizon­ talne obremenitve kot tudi zahteve za vsestransko uporabnost droga (za nizkonapetostne vode, visoko­ napetostne vode, javno razsvetljavo itd.) izredno velike. Posebno pozornost smo namenili trajnosti in zmrz- linski odpornosti betona. V proizvodnji bo mogoča stalna kontrola kakovosti betona s spremljanjem dozorevanja betona, pri statičnem izračunu pa so izpolnjene zahteve, da razpoke ne bodo presegle dopustnih vrednosti. S tem, da bo možno z isto osnovno opremo izdelovati klasično armirane cen- trifugirane izdelke kot tudi prednapete, pa se bo v največji meri možno prilagoditi zahtevam tržišča in zagotavljati trajnost in kakovost. Vzporedno z načrtovanjem armiranobetonskih dro­ gov za elektro gospodarstvo smo razvili in uvedli v proizvodnjo tudi armirano betonske izdelke sprem­ ljajočega programa (konzole, podeste, temelje itd.). S tem bo elektrogospodarstvo dobilo na enem me­ stu vse izdelke za elektroenergetske vode, ki bodo v dobršni meri nadomestili dragoceni les. Program armiranobetonskih izdelkov bomo v bo­ doče razširjali tudi na druge proizvode. Pri tem bomo posebno pozornost posvečali sodobnemu na­ činu proizvodnje in vsestranski kakovosti. Primerjava normalne — Gaussove distribucije z distribucijo 28-dnevnih tlačnih trdnosti betona UDK 691.3:519.22 ANDREJ ABRAHAMSBERG Tudi pri nas smo že na nekaterih področjih kon­ trole proizvodnje uvedli statistično kontrolo, pred­ vsem betona. Že nekaj let sodelujemo z ZRMK, s katerim skupno vodimo in ocenjujemo kakovost proizvodnega betona naših betonarn. Tako smo za zahtevano MB 30 MPa za gradbiščne potrebe in DYW IDAG sistem v betonarni Ajdovščina v smislu pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (v nadaljevanju: pravilnik) od­ vzeli 134 preizkusnih kock. Odvzem, vgrajevanje in nega so bili v skladu s pravilnikom. Bistvo vsake statistike je dejstvo, da nobena proizvodnja ni homogena in da se velika večina parametrov, ki v kakovostnem smislu ka- rakterizirajo kako proizvodnjo, distribuira po nor­ malni — Gaussovi distribuciji (npr.: tlačna trdnost betona). Matematični izraz te enačbe je funkcija, katere grafični prikaz (graf) je znana zvonasta krivulja (sl. 1). Normalna ali Gaussova distribucija je najpomemb­ nejša teoretična distribucija in je določena z arit­ metično sredino (x) in standardnim odklonom (d). Avtor: Andrej Abrahamsberger, dipl. ing. kemije, SGP Pri­ morje Standardni odkon izračunamo po posebnem obraz­ cu, v katerega vstavimo srednjo vrednost x, vse posamezne vrednosti (xn) in celotno število rezul- tatov (n): d9 _ (X - Xn)2 n — 1 Pri normalni distribuciji leži v območju: od X — d do X + d 68,27 °/o od X — 2d do x + 2d 95,45 % od X — 3d do x + 3d 99,73 % vse vrednosti distribucije. 99,73% Slika 1. Frekvence za normalno distribucijo v razmakih X ± d, X ± 2d in X ± 3d Ce v našem primeru od 134 rezultatov 28-dnevnih tlačnih trdnosti betona razvrstimo rezultate v raz­ rede, ki se ločijo po 2,0 MPa, dobimo naslednje: Razredi tlačnih trdnosti Pogostost 32,0—33,9 MPa 2 34,0—35,9 MPa 2 36,0—37,9 MPa 11 38,0—39,9 MPa 17 40,0—41,9 MPa 28 42,0—43,9 MPa 30 44,0—45,9 MPa 21 46,0—47,9 MPa 11 48,0—49,9 MPa 8 50,0—51,9 MPa 2 52,0—53,9 MPa 2 Skupaj: n = 134 Povprečna vrednost (x) znaša 42,4 MPa, standardni odklon (d) pa 3,9 MPa. 16 % fraktilna vrednost 38,5 MPa. Faktor variacije, ki je razmerje med stan­ dardnim odklonom in povprečno vrednostjo, znaša 9,1 %, kar predstavlja po izkušnjah ZRMK izredno homogen beton glede proizvodnje oziroma kako­ vosti. Od 134 rezultatov 28-dnevnih tlačnih trdnosti be­ tona jih leži v našem primeru v območju: od X — d do X + d od X - 2 d do X + 2 d od X — 3d do X + 3d Vidimo torej, da se tlačna trdnost betona distri­ buira po normalni distribuciji. Območje x — 3 d do X + 3 d zajema rezultate od 30,8 do 54,0 MPa. V našem primeru pa je minimalna vrednost 32,5 MPa, torej znotraj tega območja. S praktičnega stališča se proizvodnja betona lahko drži v mejah standardnega odklona pod 4,0 MPa; seveda je treba imeti na razpolago opremljen labo­ ratorij za kontrolo svežega betona, agregata in ce­ menta ter izšolan in vesten kader. V ne majhni meri je homogenost proizvodnje betona odvisna od discipline vseh, ki so kakorkoli udeleženi pri pro­ izvodnji betona (strojnik na betonarni, skreperist itd.). Ce je distribucija rezultatov normalna — Gaussova — potem se praktično vsi rezultati gibljejo (točno 99,73 % vseh rezultatov) v območju x + 3 d do X — 3 d. Rezultata zunaj tega območja praktično ni. Seveda velja to le za tiste parametre kontrole kakovosti, ki se normalno distribuirajo (normalno se distribuirajo V/C — faktorji, tlačna trdnost itd.). Ce hočemo kakorkoli izvedeti kaj več o nihanju kakovosti, moramo na primernem številu vzorcev (50) ugotoviti po že omenjenem obrazcu standardno 94 ali 70,14 % strogo teoretično 68,27 % 129 ali 96,27 % strogo teoretično 95,45 % 134 ali 100 % strogo teoretično 99,73 % deviacijo, bodisi da gre za kontrolirano ali nekon­ trolirano proizvodnjo betona. Ce hočemo, da bomo kakovost obravnavali stati­ stično, standardna deviacija ne sme presegati 5 MPa. Predpis sicer tega ne zahteva, je pa ta vred­ nost nekak tih sporazum, ki pa zahteva izpolnje­ vanje osnovnih pogojev kontrole in dnevno kon­ trolo oziroma preverjanje kakovosti. Iz prejšnjih izvajanj sledi, da leži v območju x — d do X + d teoretično 68,27 % vseh rezultatov pri Primer 1: Glej tudi histogram 1 v območju X — d do x + d je 64 % vseh rezultatov v območju X — 2 d do X + 2 d je 96 % vseh rezultatov v območju X — 3 d do X + 3 d je 100 % vseh rezultatov Primer 2: normalni distribuciji. Rezultati, večji od x, so še posebej zaželeni, beton ima, skratka, večjo tlačno trdnost. Rezultatov, manjših od vrednosti x — d, je torej le polovica, torej 31,73 : 2 = 15,86 % ali okroglo 16%; od tod tudi 16 % fraktila (delež). 16 % fraktila pomeni, da je lahko 16 % rezultatov manjših od x — d, vendar ne manjših od x — 3 d. Naj navedem še nekaj primerov za statistično ob­ delavo tlačnih trdnosti betona s področja naše te­ koče kontrole. Most čez Sočo v Solkanu: glej superplastificiran. v območju X — d do x + d v območju X — 2d do x + 2d Tudi v teh dveh primerih lahko govorimo o dobrem ujemanju teorije s prakso, še posebej če vemo, da je ujemanje tem večje, čim večje je število rezulta­ tov. 1. Kibelni beton — aeriran, retardiran in po potrebi rezultatov rezultatov Takih in podobnih primerov bi iz naše prakse na­ šteli še in še. Naša vrednotenja rezultatov tlačnih trdnosti betona se zelo dobro ujemajo s statično, in sicer: tudi histogram je 65% vseh je 100 % vseh RELATIVNA SUMARNA POGOSTOST 1 2 15 35 51 65 85 94 97 d s 16 31 48 58 75 83 92 99 n o SUMARNA POGOSTOST 1 2 12 27 40 51 65 73 75 78 11 2 0 38 58 71 91 101 112 I21 122 POGOSTOST 1 1 10 15 13 11 15 7 3 2 11 9 18 20 1? 20 10 11 9 1 1 DIAGRAM POGOSTOSTI o o o O o o . _o • o _0 • • i * o o O □ □ □ □ • O o o_ b O □ □ • J O o_ o_ o_ o_ o_ _ a o_ O o O z • « o o o o O O • © © o o o o o O 9_ 9 © o_ o_ o o . o_ o . &_ ©_ •_ o o o o_ o • © C) o o C) o Ö © o o o C) o_ _o O • © O O o _o o o o _o o_ o ©_ _© © 9 © R AZR ED I V MPa I 1 0 0 -1 2 0 oST (M 0 9 1 -lb l 1 1 G 1- 1 8 0 18 1 - 2 G 0 2 0 1 -2 2 0 osi Cvl I rvj(M 2 4 1 - 26 0 26 1 - 2 80 28 1 - 2 00 ofO i n sm rvin sn s 1 36 1 - 38 0 o s I Č£>ro 8sr i 5sr ?sr rusr Ssr 1 5-sr o $ i 5 sr o g I co sr R uh 1 O tn 9 Ul 1 O) sUl 1 sj-ID s ' lf> 1 Sin O PRIMER 1 O • PRIMER 2 • ŠTEVILO MERITEV n ~ 1J | ° ZAHTEVANA MB: ™ SREDNJA VREDNOST X - 25 Z A4 8 MPa BETONARNA VRTOJBA STANDARDNI ODKLON s = MPa ° BJEKT MOST SOLKAN-SOČA 16 % -n a FRAKTILA 7 -s = 22‘ 3 ' 40*0 MPa CEMENT PC 15z 45 {= PC S) X Min : X m a x : ® 4'® 36*8 54*4 MPa D max 31*5 Slika 2. Histogram 1 a) minimalna tlačna trdnost je v naših primerih večja od vrednosti x — 3 d, maksimalno pa manjša od X + 3 d, b) standardna deviacija je manjša od 5,0 MPa. To v praksi pomeni, da je distribucija rezultatov manjša od teoretične, kar priča o tem, da je pro­ izvodnja homogena. Statistika pa nam marsikak slab rezultat celo do­ voljuje — oziroma lahko nastanejo posledice, če obravnavamo zgolj rezultate; še posebej, če ni pred­ pisana minimalna tlačna trdnost in če se rezultati ne distribuirajo normalno in če je standardna de­ viacija prevelika. Vse to namreč v PBAB ni do­ ločeno. V primeru 2 imamo naslednje razrede tlačnih trd­ nosti — zaradi enotnosti v računu smo vzeli pov­ prečje med vrednostma, ki omejujeta razred (36,0 in 37,9 MPa omejujeta neki razred, 37,0 pa je pov­ prečna zaokrožena vrednost). Tlačna trdnost v MPa Pogostost 37,0 10 + 1 = 11 X = 44,79 MPa 39,0 9 d = 4,73 MPa 41,0 18 X — d = 40,06 MPa 43,0 20 1345,0 47,0 20 49,0 10 51,0 11 53,0 9 55,0 1 122 Iz že zgoraj navedenega primera 2 sledi, da imamo že v območju x — 2 d do x + 2 d 100 % vseh vred­ nosti, kar sicer ni povsem v skladu s čisto teorijo, vendar sodim, da gre tu za pozitivne odmike prakse od teorije, saj to samo pomeni, da je proizvodnja »skupaj«, da je minimalen raztros rezultatov. Nadomestimo eno vrednost 37,0 MPa z vrednostjo 5.0 MPa pa dobimo: X = 44,5 MPa d = 5,9 MPa 16 °/o fraktilna vrednost znaša (x — d) = 38,6 MPa in še vedno ustreza projektu. Vzemimo še nižjo vrednost 1,0 MPa, pa dobimo po statistiki naslednje: X = 44,49 MPa, d = 6,13 MPa 16 °/o fraktilna vrednost pa (x — d) = 38,36 MPa, še vedno je glede na zahtevo vseh v redu. Vendar, kaj bi se zgodilo z mostom na 122 stebrih, če bi imel eden tlačno trdnost 5,0 MPa ali celo 1.0 MPa? To ni treba posebej poudarjati. Ta primer kaže, da padajo na izpitu vsi tisti, ki zahtevajo na teh. pregledih objektov le papirje. S statistiko je pač vse v redu, vendar če ni pred­ pisana minimalna vrednost ali standardna deviacija, nam zgolj statistični rezultati ne morejo biti v po­ moč. Uvajanje informacijske tehnologije UDK 007:519.6 Uporaba računalnikov, to je oblikovanje, uvajanje in izvajanje računalniško zasnovanih informacijskih sistemov mora biti usklajeno z delovanjem in razvo­ jem izvajalnega in upravljalnega sistema. Napačno je prepričanje, da je z nabavo računalnika in s postavitvijo organizacijske enote AOP vse rečeno. Uvajanje računalnikov v informacijske sisteme je hkrati tudi sprememba organizacije in sprememba medsebojnih odnosov. Če je informacijski sistem po­ srednik med izvajalnim in upravljalnim sistemom organizacije, je računalnik orodje za upravljanje. Upravljanje poslovnih procesov v gradbeništvu go­ tovo še ni tako kakovostno in funkcionalno pove­ zano, da ga ne bi mogli izboljšati. Zato ostajajo cilji in razlogi uporabe računalnikov še naprej naslednji: — povečati hitrost in zanesljivost informacij, — zmanjšati papirnato administrativno delo z od­ pravo podvojenih postopkov, Avtorja: Robert Sturm, dipl. ing. gr., SGP Primorje Jože Vrabec, dipl. oec., SGP Primorje Novi predlog pravilnika za beton naj bi uzakonil 1 0 % fraktilno vrednost, kar je strožji kriterij. Me­ nim, da bi bilo koristneje od spremembe fraktilne vrednosti predpisati minimalno vrednost oziroma dati poudarek tistim lastnostim vremensko izpo­ stavljenega betona, od katerih je kakovost takega betona odvisna. Bolje, smiselneje bi bilo kakovost betona zaostriti prav tem vrstam betona. Tlačna trdnost betona kot 16 % fraktilna vrednost v kontrolirani proiz­ vodnji ni problem, saj so parametri pomembnejši od tlačne trdnosti, ki določajo kakovost betona. Zelo malo poudarjamo vodotesne in zmrzlinsko od­ porne betone, prav tu pa se dogajajo velike škode. Minimalna vrednost je v nekaterih državah pred­ pisana. Bila naj bi v matematični odvisnosti od stan­ dardne deviacije, tako da bi proizvodnjo s čim manjšo standardno deviacijo stimulirali in ne kaz­ novali. Žal pri nas minimalna vrednost ni dolo­ čena niti posredno prek povprečne vrednosti, zmanj­ šane za tri standardne deviacije, niti neposredno s predpisom. Predpisana ni tudi standardna de­ viacija. Racionalna in kakovostna proizvodnja pa naj bi bila naš končni cilj. ROBERT ŠTURM JOŽE VRABEC — računalniško podpreti planiranje in vodenje pro­ jektov. Medtem ko se manjše gradbene organizacije še vedno obotavljajo z uvajanjem računalnikov v svoje poslovanje, večje že razvijajo lastne računalniško zasnovane upravljalske informacijske sisteme in za­ čenjajo uporabljati računalnike pri projektiranju, sestavljanju poročil in pri obdelavi tekstov. Danes v razvitem svetu ni nobenih težav pri poši­ ljanju projektnih, konstrukcijskih ali drugih raču­ nalniško izdelanih informacij. Medsebojna pove­ zanost računalniške opreme po telekomunikacij­ skem omrežju zagotavlja varen, zanesljiv in ce­ nejši prenos podatkov in informacij. To pomeni, da usposobljen in opremljen uporabnik lahko uporabi zbrane informacije, iz katerekoli podatkovne zbir­ ke oziroma pošlje svoja obvestila, sporočila, načrte in druge informacije želenemu naslovniku. Kljub jasnim in razumljivim prednostim uporabe računalniške informacijske tehnologije je uporaba te tehnologije pri poslovanju na nižji ravni, kot bi lahko bila. Kaže, da več dejstev ovira hitrejše uvajanje. Na prvem mestu je pomanjkanje zna- nja o računalnikih in informatiki. Težave povzro­ čajo tudi stalne dopolnitve in spremembe pripo­ močkov informacijske tehnologije, ki otežujejo odločanje pri nakupu. Vse večja uporaba mikro­ računalnikov sicer v začetku omogoča delno ’kom­ pjuterizacijo’ posameznih postopkov, vendar imajo ti računalniki omejene kapacitete in ne omogočajo praktičnega prehoda na večje stroje in računal­ niško integracijo obdelav. Večina organizacij nima opredeljene jasne strate­ gije. Ko kupujejo računalnike, še ne vedo, za kaj vse jih bodo uporabljale. Kupljene računalnike začnejo uporabljati za obračune finančno-material- nega poslovanja, nato poskušajo s predračuni in planiranjem. Nekaj časa so vsi zadovoljni. Po­ datke vnašajo v računalnik, računalnik deluje in daje rezultate. S časom se oblikujejo nove zahteve: finančno modeliranje, računalniška grafika, raču­ nalniško podprto projektiranje, upravljanje pro­ jektov, avtomatizirana izdelava poročil itd. Vseh teh ni mogoče realizirati s kupljenim računalnikom. Ta postane žrtev svojih lastnih uspehov. V orga­ nizaciji nastane nov položaj, ki zahteva nove re­ šitve in nove metode dela. Večje organizacije ku­ pijo novo večjo računalniško opremo in še nadalje razvijajo uporabo informacijske tehnologije, majh­ ne pa še bolj zaostajajo. Uporaba računalnikov v gradbeništvu razvitejših držav izredno hitro raste. Velika gradbena pod­ jetja imajo z glavnim, centralnim računalnikom zve­ zanih tudi do 1000 terminalov. Z uporabo nove informacijske tehnologije izboljšujejo upravljanje in povečujejo učinkovitost svojega dela. Gotovo ve­ likega zaostajanja pri nas ne bo lahko nadokna- diti, bati se je celo, da bo zaostajanje za razvitejšimi državami celo naraščalo. Zato je izredno pomembno, da se vsi zavedamo usodnih posledic in da skušamo s skupnimi napori težak položaj vsaj nekoliko omiliti. RAČUNALNIŠKI SISTEM POSLOVANJA Z REZERVNIMI DELI Poslovanje z rezervnimi deli smo zaradi specifičnih zahtev izvzeli iz materialnega poslovanja. Osnovni namen rezervnih delov je zagotovitev nemotenega delovanja gradbenih strojev in s tem nemoteno delovanje gradbene operative. S širjenjem stroj­ nega parka se je obseg rezervnih delov nenehno večal. Prišlo je do naslednjega: — nesistematična in nepopolna evidenca skladišče­ nja, — razvrščanje delov po vrstah stroja, brez nad­ zora nad istimi deli glede na tehnološke standarde (ležaji, vijaki itd.), — nesistematsko naročanje: ob dejanskem kvaru, uvoz celotne palete delov vključno s podložkami (istočasno s potovanjem v tujino), naročanje po ’pri poročilu’ proizvajalca (vključno z nekurantnimi izdelki), — velike zaloge, vezava sredstev, zaloge za odpi­ sane stroje, — velika izguba časa skladiščnikov in mehanikov (iskanje delov: vizualna primerjava s starim), za­ stoji mehanizacije, stroški z izposojanjem strojev. Po temeljiti analizi stanja smo opredelili osnovne zahteve novega načina poslovanja: — vsi deli različnih proizvajalcev z istim tehno­ loškim standardom (JUS, DIN) imajo isti ident in se skladiščijo na istem mestu, — ugotovi se povezave kataloška številka — ident, — celotno poslovanje z rezervnimi deli poteka s pomočjo računalnika. Ekipa tehnologov, ki je pričela z delom, je imela nehvaležno opravilo: — evidentiranje vseh rezervnih delov in določa­ nje identov, — evidentiranje vseh kataloških številk posameznih proizvajalcev, ki se nanašajo na isti ident, — evidentiranje vseh posameznih strojev, kjer je tak ident vgrajen vključno s številom kosov, — evidentiranje vseh proizvajalcev (proizvajalci strojev in proizvajalci delov), — evidentiranje enega ali več dobaviteljev za posa­ mezni ident. Evidentiranje in klasifikacija je trajala dve leti, nato smo pričeli s samo izdelavo programov, de­ finiranjem obrazcev in vnosom zbranih podatkov v računalnik. Vnos je bil interaktiven, s tem smo zmanjšali število napak pri samem vnosu. Sledil je vnos inventurnega stanja in cen posameznih delov. Leta 1983 smo pričeli z dejanskim delom. Obdelave rezervnih delov so v glavnem interaktiv­ ne in se izvajajo na terminalih v skladišču oziroma pri tehnologih. Mesečno se izvajajo obdelave za vrednotenje, rezultat tega je knjiženje v finančni obdelavi. Občasno se izvajajo razni izpisi in analize. Na sliki 1 je prikazan začetni obrazec, s pomočjo katerega se startajo interaktivne obdelave. Izbira posla se izvrši z vpisom zaporedne številke posla. Pri večini poslov je možna nadaljnja izbira s funk­ cijskimi tipkami. Na sliki je izbrano iskanje identa iz znane kataloške številke proizvajalca. Postopek izdaje se prične v mehanični delavnici ob defektaži stroja. Tu nastane zahteva po re­ zervnem delu. Sledi iskanje kataloške številke pro­ izvajalca stroja po katalogu proizvajalca (mikro­ filmi, katalogi). Tehnolog to kataloško številko vne­ se na ekran in program mu vrne število identa, pod katerim vodimo rezervni del. Na sliki 2 vidimo, da kat. št. 6B1124 (proizvajalec 01 — Caterpillar) ustreza naš ident 2515 — ležaj kroglični. S funkcij­ sko tipko F1 dobimo sliko 3 — povezave identa z vsemi kataloškimi številkami vseh proizvajalcev (tu niso mišljene vse možne kataloške številke, ker bi bil sicer obseg podatkov prevelik, ampak samo tiste, ki so v uporabi). Vidimo, da ima vsak proizvajalec svoj sistem šif­ riranja. Opomba na koncu vrstice je pomoč pri iskanju v katalogu proizvajalca (TG-170 TB 13 P 10 pomeni katalog za TG 170, tabela 13, pozicija 10). V predzadnji vrstici je kot proizvajalec pod šifro A 1 naveden proizvajalec, lež. krog. enor., na ta način je možno listanje vseh standardnih enorednih kro­ gličnih ležajev ne glede na proizvajalca. V tej vrstici je tudi označena dimenzija ležaja (25 X 52 X X 15 mm). Na podoben način so vnešeni podatki za druge standardne dele: ležaji (kroglični, valjčni, igličasti), vijaki, matice, filtri, jermeni glede na standardne dimenzije. Pri vnosu podatkov o identih in pri definiranju povezav mora vedno tehnolog preveriti ali lastnosti rezervnega dela po dimenzijah in kako­ vosti ustrezajo zahtevam, ki jih predvideva pro­ izvajalec stroja oziroma posameznega sklopa. Iz obrazca na sliki 2 pridemo s funkcijo F 4 do slike 4: opis zaloge rezervnega dela v skladišču: inventurno stanje, zaloga v skladišču, lokacija v skladišču (210303 pomeni regal 21, etaža 03 predal 03). Sledi nalog za izdajo, tu se dodajo ostali po­ datki: delovni nalog, inventarna številka stroja itd. Dejanska izdaja se izvrši šele po tem, ko se izpiše materialni ček. Program istočasno izvrši vse potreb­ ne operacije v datotekah: novo stanje zaloge, vpis stavka prometa itd. Na sliki so tudi podatki o cenah: povprečna cena prejema, najvišja nabavna cena, predvidena je tudi cena v dolarjih. Dolarska R E Z E R U N I D E L I IZBOR DELA 01 PISANJE PREJEMNIC 09 02 PISANJE MATERIALNIH KEKOV 10 03 PISANJE POVRATNIC MATERIALA 23 04 PISANJE DOBAVNIC 12 05 PISANJE REVERZOV 13 06 PISANJE POPRAVIL NA TERENU 14 07 OPIS ZALOGE RD V SKLADIŠČU 16 08 DODAJANJE IN AŽURIRANJE IDENTOV 11 15 LISTANJE KATALOGA PROIZVAJALCA 18 17 LISTANJE PROIZVAJALCEV 19 22 IZLOČITEV AVTOGUM IZ UPORABE 27 25 VZDRŽEVANJE -- URE MEHANIKOV 26 ISKANJE IDENTA IZ KATAL, ŠT. POVEZAVA IDENTOV Z INV.ŠT. LIST, ID. ZA N A R O č A N J E P R OIZ V A J A L E C VNOS RAČUNOV ZA PREJEMNICE MATERIALNA KARTICA DOD.IN AžUR.ŠIFER DOBAVITELJEV PRENOS IZ IDENTA NA IDENT­ IC« AN JE KAT. ST. IZ IDENTA DODAJANJE' IN AŽURIRANJE PROIZ­ VOD. IN AžUR. NAH. IN DOB. IDENTOV KARTICA PROMETA AVTOGUM NA UPORABI VZDRŽEVANJE - URE STROJEV IZBOR 5 09 SLIKA 1. 01 6B1124 PROIZVAJALEC: KATAL.ŠTEVILKA: RAZNO: I D E N T: CAT D--7E ST15B P/ 02515 LEŽAJ KROGLIČNI F1 *• ident-kataloška številka F3 - listanje katalogov F 2 -• listanje pr o i z v a J al cev F 4 - zal ose identov SLIKA 2. IDENT: 02515 P O V E Z A V E 01 CATERPILLAR 13 FAP 17 14. OKTOBER 51 JCB 51 JCB Al LEž.KROG.ENOR 17 14. OKTOBER 681124 4310 1061 7 915081 916 03400 AMK 767 6205 25X52X15 3 O 80 14 024 .CAT D--7E ST15B P/ T 10 P 012 JCB TB-EA23 P-22 TG— 170 TB13 PIO OPIS ZALOGE REZERVNEGA DELA V SKLADIŠČU SkladišCe: K850 SKLADIŠČE! - IDENT Mesto v skladiSCu: 210303 Ident: 02515 LEŽAJ KROGLIČNI Stanje ob inventuri: 7 kosov Datum inventure: 31/12/84 Zal osa v skladišCu: 13 kosov RovereCna cena: 7A3.36 Ir dano na teren: 0 kosov NaJv.nab. cena: 158,4.80 Izdano na revers: 0 kosov Cena v dolarjih: 0.00 SLIKA.4. 2515 „EŽAJ KROGLIČNI n. c:.: 1584,80 em:KOS cena:191285 812,25 er omet št .dok d at u m pr£J em i zdaj a kumulati va cena opomba vrednost MATCEK 008742 260885 1 0 265,00 1489 -265,00 PREJEM 002386 170985 2 2 0,00 A04100 0,00 PREJEM 002387 200985 7 9 0,00 A01200 0,00 PREJEM 002386 170985 9 0,00 .017348 627,60 MATCEK 010326 021085 1 8 625,85 31 -625,85 MATCEK 010451 041085 2 6 625,88 1699 -1251,75 PREJEM 002387 160985 6 0,00 017337 5005,25 PREJEM 003446 191285 10 16 0,00 P04801 0,00 MATCEK 013498 171285 2 14 742,35 44/20 -1484,70 MATCEK 013736 201285 1 13 742,35 23/09 -7.42,35 PREJEM 003446 201285 13 0,00 025898 8122,50 s k u p- a J s 7+ 29- 23= 13 742,36 9650,70 — .. .. .. .. .. .. w* — — — — — — ~ — —.» _ _...__ _ SLIKA 5. LIST REZERVNEGA DELA Ident: 02515 Naziv: LEŽAJ KROGLIČNI K'las.št .':1013533 NU:D S is.zal.: 4 Kol.za nab.: -4 Enota mere:D1 KOS Razvrstitev: 1 REZ.DELI Dobav i t el J i s 1. M01900 METALKA LJUBLJANA 2. A00700 AGROTEHNIKA GRUDA LJUBLJANA 3. v REZERVNI DEL 02515 LESAJ KROGLIČNI " SE VGRAJUJE V SLEDEČA SREDSTVA ZA DELOs Inv.št» v . k . p. k. Inv.št. v.k. p .k. Inv.št. v . k . p .k. 1. 02313 1 0 16. 03205 1 0 31. 03555 2 0 2. 02373 1 0 17. 03216 1 0 32. 03589 2 o , 3. 02398 2 0 18. 03262 1 0 33. 06635 1 0 6. 02399 2 0 19. 03253 2 0 36. 06761 0 0 5. 02601 1 0 20. 03256 2 0 35. 06861 0 0 6. 02653 i 0 21. 03255 2 0 36. 06869 0 1 7. 02591 2 0 22. 03256 •1 0 37. 06902 0 0 8. 02592 0 2 23. 03257 1 0 38. 05320 2 0 9. 02597 0 2 26. 03295 1 •1 39. 05721 0 1 10. 02602 0 0 25. 03326 0 0 60. 10333 0 0 11. 02603 0 0 26. 03361 1 0 61. 10559 1 0 12. 02605 2 0 27. 03362 1 0 62. 10560 1 0 13. 02606 2 0 28. 03381 1 0 63. 11116 2 0 16. 02716 2 0 29. 03396 0 •1, 66. 11117 2 0 15. 02720 1 0 30. 03556 2 0 65. 11131 \ 2 0 F'1-pred.polJe F2-nasl .polje F3~br is.stavk a SLIKA 7. F5--konec F6--1 i st .ident .za inv. št. SPISEK REZERVNIH DELOV SREDSTVA ZA DELO-SESTAVA Inv.'št s 11131 BULDOŽER CAT D-9 Ident Naziv ident a 02515 LEŽAJ KROGLIČNI 02516 TESNILO OLJNO 02529 TESNILO 02565 VZMET VENTILA-ZUNANJA 02566 VZMET VENTILA--NOTRANJA 02567 VAROVALKA VENTILA 02583 LESAJ VALJČNI ZUNANJI 02599 TESNILO OLJNO 02600 LEŽAJ KROGLIČNI 02608 TESNILO 02615 TESNILO PREDKOMORE ZUNANJE 02667 TESNILO IZPUŠNEGA KOLEKTORJA 02652 TESNILO POKROVA VENTILOV 02653 TESNILO OKVIRJA GLAVE MOTORJA 02656 VENTIL SESALNI 02655 VENTIL IZPUŠNI 02656 VODILO SESALNEGA VENTILA 2.83KW .k . p .k. NU 2 0 B 2 0 B 2 0 B 12 0 B 12 0 B 36 0 B 1 0 B 1 0 B 2 6 B 2 0 B 6 0 B 6 0 B 2 0 B 2 0 B 6 0 B 6 0 B 6 0 B SLIKA 8. PROIZVAJALCI: 01 CATERPILLAR 02 MERCEDES - .STD 03 MERCEDES 06' Z F 05 CLEVITE 06 F S S 07 MANN .08 W / W 09 MEILLER 10 BOSCH 11 TATRAi 12 BOMAG 13 FAP 16 ISKRA 15 UNIVERZAL ZG 16 17 16. OKTOBER 18 TAM 19 PPT 20 RIHARD BENČIČ 21 22 AGIS PTUJ I 23 PERLINI 26 O K 25 CGM 26 IMR 27 IPM 28 AET TOLMIN 29 CAV 30 ROGATICA 31 SCANIA 32 SATURNUS 33 KHD 36 INDOS 35 ITAS KOČEVJE 36 HATZ 37 WACKER 38 AVTOMONTASA LJ. 39 RUDI CAJEVEC 60 FADIP 61 DONIT MEDVODE 62 FRAD 63 POCLAIN 66 FIAT 65 DONALDSON 66 BARBER »GREENE 67 POBEDA 68 KRON BEOGRAD 69 GEN. MOTORS 50 AB G 51 JCB 52 P&H 53 ATLAS COPCÖ 56 BITTELLI 55 IMV N.MESTO 56 ELEKTROTEHNA 57 KNECHT 58 CONTINENTAL 59 AC 60 SKIP 61 SCHWING 62 DINGLER 63 BELOTTO 66 LIEBHER 65 FORD 66 FRAM 67 CEVI BREZŠIVNE 68 AVTOELEKTRO STD 69 VOZILA GORICA 70 MAN 71 TERRA 72 ČRPALKA ZA BET.. 73 EVS 76 LITOSTROJ 75 SCHEELE-WIBAU 76 CEVI PL.ZA ZRAK 77 W.VERKE FAUN 78 KRUGER 79 FLYGT 80 RD'-VOGEtiE 81 RD-FAP 82 RD-INGERSOL 83 RD-KURCHER 86 RD-TAJFUN 85 RD-TOMOS 86 RD-FAGRAM 87 RD-TRUDBENIK 88 RD-LIEBHER 89 RD-DINGLER 90 RD-REX 91 R D -B tT T F I I T cena se vnaša za tiste dele, ki imajo visoko ceno in jih uvažamo. V primerih, ko je tak del več časa v skladišču, postane njegova dinarska cena nerealna in moramo upoštevati popravke cene. Slika 5 prikazuje materialno kartico za ident 2515. Na sliki je zadnji del listanja z vsoto. V prvi vrstici so podatki o ceni: najvišja cena 1584 din, zadnja cena dne 19. 12. 1985 pa 812 din. Spodaj je seštevek prometa: 7 (inventura) + 29 (prejem) — 23 (izda­ ja) = 13 (stanje zaloge). V kol. cena so cene samo pri izdaji (742 je povprečna cena za celo leto, pre­ jem je po dejanskih cenah. Za prejem sta vnesena dva dokumenta (ista št. dok.). V prvem je nave­ dena količina in ga napišejo ob prevzemu delov, v drugem se vnese vrednost iz računa, ki pride običajno kasneje. Ob mesečni obdelavi se iz pre­ jemov oblikuje povprečna cena in beleži najvišja nabavna cena. Prvotno predvidena planska cena je opuščena, ker gibanje cen ni v skladu s standardni­ mi ekonomskimi modeli. Slika 6 — list rezervnega dela prikazuje ostale po­ datke o identu. Tu je razvidna še klasifikacijska šifra, način naročanja (NU :B), signalna zaloga (spro­ ži postopek naročanja) in količina za avtomatsko naročanje. Spodaj so navedeni standardni dobavi­ telji za ta ident. Ob izdaji delov dobimo listo delov, ki jim je zaloga padla pod minimalno. Istočasno lahko tehnolog sam naroča dele s pomočjo obrazca. Zahteve po nabavi se zbirajo in občasno se izdelajo liste za posamezne dobavitelje s specifikacijo po­ treb (količine, kataloške številke itd.). Lista se doda VPLIV DRŽAVNIH ORGANOV NA GRADITEV OB­ JEKTOV Izvleček Predpisi, ki urejajo graditev objektov, so odraz stopnje družbenoekonomskega razvoja naše družbe. Ta se je pokazala v vplivu državnih organov na celoten proces graditve objektov. Prispevek prikazuje, kako se je v raznih obdobjih od leta 1945 dalje spreminjal ta vpliv, ki je bodisi utes­ njeval ali pa sproščal postopke v zvezi z graditvijo objektov. naročilnici, če je naročanje pismeno, oziroma jo uporablja nabavitelj, ki redno obiskuje večje do­ bavitelje. Prišli smo tudi do spoznanj, da dobavitelji nimajo podatkov o možnih zamenjavah delov, ker jih običajno skladiščijo v okviru proizvajalca po tipu stroja (npr. ločeno za TG 50 in ločeno za TG 170). Drugi krog povezav opisuje zveza med identi in posameznimi stroji. Slika 7 prikazuje inventarne številke strojev, kjer je ident vgrajen s številom vgrajenih kosov (V. K.) in številom porabljenih ko­ sov (P. K.) med letom. Možno je tudi obratno li­ stanje: za posamezni stroj listamo idente, ki so vanj vgrajeni (slika 8). Na podoben način je možno listati za posamezen stroj tudi kataloške številke proizvajalca. Slika 9 prikazuje izsek šifranta pro­ izvajalcev. Nekaj podatkov o obsegu podatkov in programov: — 20.000 različnih rezervnih delov (identov) — 37.000 povezav kataloška številka — ident — 150.000 povezav inventarna številka — ident — 65.000 stavkov prometa letno — 190 proizvajalcev. Programski paket obsega 150 programov. Izdelani so v COBOL ob uporabi Honeywellovih paketov TCLF (transaction control language facility) in VFORMS (delo z ekranskimi maskami) za progra­ me interaktivnega tipa. Instaliran je na sistemu Honeywell L 6 — 57, uporabljamo pa operacijski sistem GCOS MOD 400/3.00. VLADIMIR ČADEŽ INFLUENCE OF THE STATE ON BUILDING LEGI­ SLATION Summary The regulations for building depend on the degree of the economical growth of the society. This fact is re­ flected in the influence of the state on the entire pro­ cess of construction of buildings. The article describes how this influence restricted or loosened the admini­ strative procedure at the construction of buildings. Vpliv državnih organov na graditev objektov UDK 69:340.13 Avtor: Vladimir Čadež, dipl. ing., Ljubljana Uvod Graditev objektov (izvajanje predhodnih del z in­ vesticijskim programom, izdelavo tehnične doku­ mentacije in samo gradnjo objektov) urejajo grad­ beni predpisi, ki so se v skladu z ustavnimi spre­ membami od osvoboditve 1. 1945 dalje prilagajali vsakokratnemu družbenoekonomskemu razvoju. Namen prispevka je prikazati, kolikšen je bil v raz­ nih časovnih obdobjih vpliv državnih organov, ki so dobili določena pooblastila v gradbeni zakono­ daji na graditev objektov. Čim bolj so vplivali dr­ žavni organi na graditev objektov, tem bolj je bilo utesnjeno delovanje podjetij oziroma organizacij združenega dela, ki so sodelovale v procesu gradit­ ve. Največji napredek je doseglo gradbeništvo v času, ko je bila sproščena iniciativa delovnih orga­ nizacij gradbeništva in ko je bil vpliv državnih or­ ganov najmanjši. Tega vpliva pa ne smemo zamenjati s podporo, ki jo je v času velikih zahtev po gradbenih storitvah dajala družba na razne načine gradbeništvu, ki pa je v letih stagnacije običajno izostala. V članku ni obravnavana gradbena inšpekcija, ki je kot upravni organ imela vedno nalogo nadzorst­ va nad izvajanjem določb zakonov, ki so urejali graditev objektov. Pristojnosti, organi in pravice gradbene inšpekcije so bile spočetka 1. 1948 predpi­ sane v posebni uredbi, nato pa na različne načine v raznih zveznih in republiških zakonih. PRVO OBDOBJE OD LETA 1945 DO 1961 Prva predpisa, k sta urejala graditev objektov, sta bila zvezna predpisa z zakonsko močjo, t. j. temeljna uredba o gradnji in temeljna uredba o projektira­ nju, izdana 1. 1948. Na njuni podlagi je bilo izdanih več pravilnikov, ki so dopolnjevali zvezno gradbe­ no zakonodajo, značilno po tem, da je bil vpliv dr­ žavnih organov izredno velik. L. 1954 sprejeta uredba o izdelavi in potrditvi in­ vesticijskega programa je začela urejati vprašanje financiranja gradnje in investicijskega programa, s katerim je investitor utemeljeval potrebo po grad­ nji. V republiki in okrajih so bile ustanovaljene poseb­ ne komisije za revizijo investicijskih programov in komisije za revizijo projektov. Ko je investitor do­ bil odločbo, da je odobren investicijski program, je projektantska organizacija začela izdelovati idej­ ni in glavni projekt. Pristojna komisija je projekte ocenjevala glede na ekonomičnost, funkcionalnost ni tehnično koncepcijo ter z odločbo projekt odob­ rila. Ko je bil projekt odobren, si je moral investi­ tor oskrbeti gradbeno dovoljenje, ki ga je izdal upravni organ, po končanih delih pa je izdal upo­ rabno dovoljenje. Upravni organ je do 1. 1955 tudi odločal o pritož­ bi, če je bil kršen postopek predpisa o oddajanju del. Za izvajanje del v lastni režiji je moral dobiti in­ vestitor dovoljenje pristojnega gradbenega organa. Predpisani so bili državni izpiti za pooblaščene vo­ dje del in odgovorne projektante v državnih pod­ jetjih. Za vsa dela je bilo obvezno nadzorstvo. Prvi gradbeni zakon, izdan v Sloveniji, je bil za­ kon o oddajanju in izvajanju gradbenih del 1. 1955, na podlagi katerega je bilo sprejetih več pravilni­ kov. OBDOBJE OD LETA 1961 DO 1973 Prelomnica v gradbeni zakonodaji je nastala leta 1961, ko je bil sprejet temeljni zakon o graditvi in­ vesticijskih objektov (TZGIO), ki je poleg gradbe­ nih objektov in del zajel tudi naprave in montažo opreme. Na njegovi podlagi je bil 1.1963 sprejet re­ publiški zakon o graditvi investicijskih objektov. Bistvene značilnosti novega zakona so v tem, da dr­ žava prek svojih organov ne posega več v investi­ cijske odločitve in da o graditvi odloča sam investi­ tor. S tem se je povečala samostojnost investitorjev in drugih udeležencev pri graditvi, povečala pa se je tudi njihova odgovornost. Vpliv upravnih orga­ nov se je bistveno zmanjšal. Odpravljene so bile vse komisije za revizijo inve­ sticijskih programov in komisije za revizijo pro­ jektov. Za nepravilnosti v tehnični dokumentaciji odgo­ varja projekt, organizacija, upravni organ opravlja le tehnično kontrolo, ki zadeva varnost objekta. Nastali so novi odnosi, ko so poenostavili upravne postopke, ki so bili odslej omejeni le na postopke pri izdaji gradbenih in uporabnih dovoljenj. Investitor je lahko izbral najugodnejšega ponudni­ ka, ki je bil istočasno lahko projektant in izvaja­ lec del ter je medsebojne odnose urejal s pogodbo. Tako kot industrijskim podjetjem je novi zakon omogočili tudi gradbenim delovnim organizacijam, da nastopajo kot proizvajalci, to je, da gradijo do­ ločene objekte za trg. Še vedno so bili predpisani državni strokovni izpiti za odgovorne projektante in vodje del. TZGIO je dal pooblasitlo republikam, da lahko do­ ločijo s svojimi predpisi tehnične ukrepe, norme in pogoje, če ne izda predpisov pristojni zvezni sekre­ tariat. To pooblastilo smo v naši republiki takoj uporabili ter še pred skopskim potresom 1. 1963 iz­ dali odredbo o dimenzioniranju in izvedbi gradbe­ nih objektov v potresnih področjih, ki je bila osno­ va naknadno sprejetih zveznih predpisov. Sprememba temeljnega zakona v letu 1967 in na njegovi podlagi izdanega republiškega zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja graditve in­ vesticijskih objektov leto kasneje je še bolj sprosti­ la odnose med udeleženci investicijske graditve in še bolj je bil zmanjšan vpliv upravnih organov. Novost pa je bila v tem, da je zakon v posebnem poglavju obravnaval sredstva za graditev investi­ cijskih objektov. Sprostitev je šla tako daleč, da je v naši republiki že konec leta 1966 republiški sekretar za gospo­ darstvo ukinil strokovne izpite, ki so se do takrat opravljali na republiškem sekretariatu za gospodar­ stvo. Takrat je prevladalo mnenje odločujočih, da se uprave strokovni izpiti ne tičejo in da naj vpra­ šanja strokovnih izpitov urede sama podjetja. Temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov z dopolnilnimi republiškimi in spremembami in pravilniki so veljali polnih dvanajst let, t.j. do le­ ta 1973. OBDOBJE OD LETA 1973 DO DANES Drugo prelomnico v zakonodaji so povzročile ustav­ ne spremembe, ko so 1. 1973 prenesle zvezno pri­ stojnost glede projektiranja, investiranja in gra­ ditve objektov na republike, samo tehnični pred­ pisi in standardi so ostali še naprej v zvezni pri­ stojnosti. Pri oblikovanju nove republiške zakono­ daje je bilo sprejeto stališče, da naj bi gradivo biv­ šega temeljnega zakona o graditvi investicijskih ob­ jektov urejala dva zakona, in to: prvi naj bi bil ure­ jal vprašanje investicijskega programa in financi­ ranja, drugi pa naj bi urejal vprašanje graditve ob­ jektov. L. 1973 sprejeti zakon o graditvi objektov in 1. 1976 z zakasnitvijo sprejeti zakon o investicijski doku­ mentaciji nista s spremljajočimi pravilniki prinesla nobenih novih posegov državnih organov v proces graditve objektov. V veljavi so ostali stari pravil­ niki in odredbe, to je dvanajst let. Tudi ta zakona sta omejila vpliv državnih organov le na postopke za pridobitev gradbenih in uporab­ nih dovoljenj. Še najprej je bila stimulirana grad­ nja za trg. S ciljem, da se zagotovi predvsem varnost zgraje­ nih objektov, je zakon o graditvi objektov predpi­ sal strokovni izpit za delavce, ki izdelujejo tehnič­ no dokumentacijo, izvršujejo kontrolo nad njo, od­ govorne vodje del in nadzorne organe. Vpliv rep. upravnega organa je bil omejen, saj se je vprašanje programa in načina opravljanja strokovnih izpi­ tov reševalo z družbenim dogovorom. L. 1973 sprejeti zakon o graditvi objektov in 1.1976 investicij, je bil po hitrem postopku sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov, ki je ponovno predpisal kontrolo investi­ cijskih programov po komisijah za oceno investi­ cij. Te so ocenjevale družbenoekonomsko upraviče­ nost investicij in zagotavljanje sredstev za investi­ cije. Gradnja za trg nima več olajšav, pač pa dobiva družbeno podporo družbeno usmerjena stanovanj­ ska gradnja. V ostalem pa tudi ta zakon ne prinaša bistvenih sprememb glede na prejšnji zakon. L. 1984 smo dobili nov zakon o graditvi objektov ki je združil takrat veljavna zakona, t. j. zakon o investicijski dokumentaciji in zakon o graditvi ob­ jektov, zagotovitev sredstev za graditev objektov pa ureja poseben zakon, ki je bil sprejet 1. 1985. Novi zakon o graditvi objektov ureja s spremljajo­ čimi pravilniki nekatera področja prejšnjih zakonov drugače, pri tem pa ohranja veliko starih določb, prinaša pa novosti, ki so podrobno obdelane. Vpliv državnih organov se veča. Še vedno je v veljavi poglavje o družbenoekonom­ skem in strokovnem ocenjevanju investicij, ki jih dajejo predpisane komisije in katerih mnenje je dolžan upoštevati pristojni organ upravljanja no­ silca investicije. Republiški upraven organ, pristojen za gradbeništvo je dobil nova pooblastila glede strokovnih izpitov, ki jih zakon predpisuje v 15 členih. V posebnem pravilniku predpisuje program in način opravlja­ nja strokovnih izpitov. Novost je tudi v tem, da razširja zahteve po opravljanju strokovnih izpitov tudi na delavce, ki izdelujejo investicijski program. V določenih primerih je strokovni izpit predpisan tudi za dipl. pravnike in dipl. ekonomiste. Takega poseganja državnih upravnih organov v preverja­ nje strokovnosti ni v drugih republikah in kot nam je znano, tudi nikjer drugod. Upravni organi so še naprej zadolženi, da vodijo postopke pri izdajanju gradbenih in uporabnih do­ voljenj z nekaterimi poenostavitvami. SKLEP Kritična analiza političnega sistema socialističnega samoupravljanja in praksa v naslednjih letih bo pokzala, kdaj bodo potrebne spremembe predpisov, ki urejajo graditev objektov. IZ GRADBENE ZAKONODAJE Seznam predpisov, objavljenih v letu 1985, pomembnih za gradbeništvo I. Uradni list SFR Jugoslavije št. 1. 11.01.1985 4. Pravilnik o jugoslovanskem standardu za top­ lotno zaščito poslopij 5. Pravilnik o jugoslovanskem standardu za di­ menzionalno koordinacijo 8. Pravilnik o jugoslovanskem standardu za arhi­ tekturo in gradbene risbe 10. Odredba o letnih indeksih cen za revalorizacijo gradbenih objektov in opreme za čas od 1. okto­ bra 1983 do 30. septembra 1984 št. 2. 18. 01.1985 15. Pravilnik o tehničnih normativih za vlečnice 20. Družbeni dogovor o določitvi skupnih elementov stanovanjske in komunalne politike št. 3. 25. 01.1985 39. Družbeni dogovor o razvoju, graditvi in učin­ kovitejšem izkoriščanju izsuševalnih in nama­ kalnih sistemov v obdobju do leta 1985 št. 4. 01.02.1985 61. Pravilnik o jugoslovanskih standardih za obde­ lavo informacij 69. Odredba o obveznem atestiranju jeklenih sred­ stev za zapiranje odprtin in gibanje v zakloni­ ščih in dvonamenskih objektih št. 5. 08. 02.1985 81. Pravilnik o jugoslovanskem standardu za no­ silne jeklene konstrukcije 82. Pravilnik o prenehanju veljavnosti pravilnika o tehničnih predpisih za spoje s prednapetimi vijaki pri jeklenih nosilnih konstrukcijah 94. Pravilnik o metroloških pogojih za zaboje, okvi­ re in podobna merila valjaste oblike za grad­ beni material št. 6. 15. 02.1985 101. Pravilnik o spremembi pravilnika o jugoslo­ vanskih standardih za v ognju obstojni mate­ rial št. 12. 15.03.1985 185. Pravilnik o tehničnih normativih za postavlja­ nje kotlovnic na prostem št. 13. 15. 03.1985 202. Odredba o obveznem atestiranju armirano­ betonskih sredstev za zapiranje odprtin za gi­ banje v zakloniščih in dvonamenskih objektih št. 19. 19. 04.1985 270. Pravilnik o tehničnih normativih za električne instalacije v stavbah, ki se izvajajo po sistemu montiranja prefabriciranih, tipiziranih končno obdelanih elementov št. 20. 26. 04. 1985 283. Pravilnik o spremebi pravilnika o jugoslovan­ skih standardih za dimenzionalno koordinacijo št. 26. 25. 05. 1985 357. Pravilnik o jugoslovanskih standardih za ob­ delavo informacij 358. Pravilnik o jugoslovanskih standardih za beton št. 28. 17. 06. 1985 390. Pravilnik o jugoslovanskih standardih za pla­ stične mase št. 34. 12. 07. 1985 475. Odredba o obveznem atestiranju cementa 476. Odredba o obveznem atestiranju tovarniško iz­ delanih elementov iz celičastega betona št. 39. 26. 07. 1985 498. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o obligacijskih razmerjih 504. Dolgoročni družbeni plan Jugoslavije za ob­ dobje 1986—2000 __ 513. Pravilnik o jugoslovanskem standardu za pla­ stične mase št. 41. 09. 08. 1985 530. Pravilnik o tehničnih normativih za jeklene žice, palice in vrvi za prednapenjanje konstruk­ cij št. 47. 13.09.1985 572. Pravilnik o jugoslovanskem standardu za do­ datne materiale za varjenje 580. Pravilnik o jugoslovanskih standardih za pre­ iskavo industrijskih in odpadnih voda št. 48. 20. 09. 1985 599. Pravilnik o jugoslovanskem standardu za beton 602. Pravilnik o jugoslovanskih standardih za pre­ iskavo industrijskih in odpadnih voda št. 52. 04.10.1985 638. Pravilnik o tehničnih normativih za sanacijo, ojačitev in rekonstrukcijo objektov visoke grad­ nje, ki jih je poškodoval potres ter za rekon­ strukcijo in revitalizacijo objektov visoke grad­ nje št. 61. 15.11.1985 762. Odredba o obveznem atestiranju vijakov, matic in podložk za vezavo nosilnih jeklenih kon­ strukcij II. Uradni list SR Slovenije št. 1. 08. 01.1985 15. Sklep o določitvi kriterijev in meril za dode­ litev sredstev za ceste iz tretje in šeste točke 38. člena zakona o cestah v letu 1985 št. 4. 08. 02. 1985 209. Strokovno navodilo o metodologiji za preiskavo kakovostnih in količinskih sprememb odpadnih voda 210. Strokovno navodilo za določanje meje priobal­ nih zemljišč, erozijskih območij in morske obale 211. Navodilo za izdelavo sanacijskih programov na območjih, kjer so presežene kritične vrednosti hrupa št. 7. 30. 03. 1985. 482. Strokovno navodilo o urejanju gnojišč in grez­ nic št. 18. 24. 05.1985 873. Zakon o zagotovitvi sredstev za graditev ob­ jektov 879. Odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifika­ ciji sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o gospodarskem in tehničnem sode­ lovanju pri graditvi in rekonstrukciji industrij­ skih in drugih objektov v SFRJ sklenjenega med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFRJ in vlado Zveze Sovjetskih socialističnih repub­ lik št. 23. 21.06.1985 1050. Način priprave investicijske tehnične dokumen­ tacije, postopek odobritve sredstev in sprem­ ljanje učinkov investicije za urejanje kmetij­ skih zemljišč 1051. Začasni kriteriji in merila za delo revizijske komisije pri strokovni presoji tehnične doku­ mentacije za urejanje kmetijskih zemljišč št. 24. 29. 06. 1985 1057. Zakon o spremembah zakona o stanovanjskem gospodarstvu št. 27. 26. 07. 1985 1218. Pravilnik o načinu in postopku oddaje graditve objektov 1219. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov po zakonu o graditvi objek­ tov 1220. Navodilo za vodenje evidence o predpisanem varovanju prostora in omejitvah pri posegih v prostor 1221. Navodilo o tem, kaj se šteje za sekundarno omrežje komunalnih in drugih objetkov in na­ prav 1222. Navodilo o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte št. 28. 02. 08. 1985 1254. Odlok o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katere daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni re­ publiški organ št. 33. 11. 10. 1985 1382. Navodilo o enotni metodologiji za pripravo in­ vesticijskega programa urejanja stavbnih zem­ ljišč št. 37. 15. 11.1985 1515. Zakon o dopolnitvi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor Poleg navedenih predpisov, objavljamo v Uradnem listu SRS tudi občinske odloke in pravilnike, približno naslednje vsebine: — varstvo zraka, — o skladu stavbnih zemljišč, — o stavbnih zemljiščih, — pravilniki o postopku in pogojih kvalitetnega pre­ vzema novograjenih stanovanjskih objektov in po­ slovnih prostorov v družbeni lastnini ter dokonč­ nem prevzemu po poteku garancijskega roka, — o komunalni dejavnosti, — javne razgrnitve zazidalnih in urbanističnih na­ črtov, — pravilniki o prodaji stanovanj, — stanarine, najemnine in cene komunalnih storitev, — varčevanje z energijo, — gospodarjenje s komunalnimi objekti, — ceste in cestni promet ter vzdrževanje cest, — o povprečnih cenah stanovanj v letu 1984 in delno v letu 1985, — odloki o pobiranju smeti, — in drugo. Leon Skaberne, dipl. inž. gradb. Ljubljana, Vošnjakova 9 MNENJE IN KRITIKA Pripombe na način izdelave jugoslovanskih standardov in predpisov Jugoslovanske predpise in standarde pripravlja Jugo­ slovanski zavod za standardizacijo (JZS) po postopku, ki ni natančneje definiran z ustreznim pravnim aktom. Ko je treba izdelati predpis ali standard, imenuje JZS strokovno komisijo (po svoji presoji), ker z lastnim strokovnim kadrom ni zmožen izdelati osnutka stan­ darda 'ali predpisa. V to strokovno komisijo imenuje JZS strokovnjake, za katere sodi, da so v državi naj­ bolj kompetentni za izdelavo tega predpisa. Večkrat v takšni komisiji dobijo svoje mesto tudi posamezni predstavniki tistih organizacij, ki so materialno za­ interesirani za določene rešitve v predpisu, ker bi tako sebi zagotavljale dohodek, ne glede na to, ali so te rešitve s širšega družbenega vidika upravičene ali ne. Zaradi tega prihaja v takšnih komisijah do raznih ne­ soglasij z delom strokovne javnosti, ki pa običajno ne prinašajo spremembe teksta, ker so posamezniki, ki zastopajo svoje lastne interese (oziroma interese svoje organizacije) vedno močnejši od posameznikov, ki ščitijo splošne družbene interese. Da bi to stanje odpravili, obstajata dve možnosti: 1. da se jugoslovanski zavod za standardizacijo kad­ rovsko tako okrepi in dvigne na takšno strokovno raven, da bi bil sposoben sam pripravljati osnutke predpisov in standardov, brez tuje pomoči (tako kot npr. National Bureau of Standards (NBS) v ZDA, 2. da v največji možni meri uporabi standarde in pred­ pise, ki jih izdeluje Mednarodna organizacija za stan­ darde — International Standard Organization (ISO). Prva varianta zahteva angažiranje znatnih sredstev (v NBS delajo vrhunski najbolj plačani ameriški stro­ kovnjaki). V proračunu naše federacije ni bilo nikoli dovolj sredstev za JZS. Ta sredstva so se iz leta v leto relativno celo manjšala. Torej ni realno pričakovati, da se bo ta odnos naših družbenopolitičnih forumov do JZS v prihodnjih letih bistveno spremenil, zlasti ker prihajamo v vedno težji finančni položaj. Vsaj do konca tega stoletja se kadrovsko stanje v JZS ne bo bistveno spremenilo. Torej ostane za rešitev tega problema le druga va­ rianta, tj. maksimalna uporaba mednarodnih predpisov in standardov. ISO je mednarodna organizacija s šte­ vilnim strokovnim kadrom (s svojim velikim poslop­ jem) s sedežem v Ženevi. V delu ISO sodelujejo vse države članice OZN. Predpise izdelujejo tehnične ko­ misije, sestavljene iz svetovno priznanih strokovnja­ kov iz celega sveta. Sestav komisije določa administra­ cija ISO, v kateri delujejo izkušeni strokovnjaki iz vseh področij znanosti in tehnike. Sodelovanje stro­ kovnjakov v komisijah finansira država, iz katere ta strokovnjak prihaja. Izdelava predpisov traja več let in gre skozi več faz in več osnutkov. Vsak nov osnutek se dostavlja v presojo vsem državam članicam. Pri­ pombe usklajujejo in vnašajo v naslednji tekst osnut­ ka na sejah komisije, dokler ne pride do strokovnega konsenza predstavnikov domala celega sveta. Na ta način so predpisi ISO sprejemljivi in uporabni za vse države. Predpise ISO prejemajo vse države članice OZN in tudi JZS. Ti predpisi vsebujejo najvišje dosežke na področju posameznih strok v svetu v določenem času. Predpise po potrebi postopoma dopolnjujejo in spre­ minjajo. Naš JZS bi moral uporabljati ISO predpise v naj­ večji možni meri, z eventualnimi manjšimi dopolnitva­ mi glede na naše specifične pogoje, kjer je to potrebno. Na ta način bi se naše gospodarstvo najbolje vklju­ čilo v »mednarodno delitev dela«. Obenem bi ga zava­ rovali pred monopolnim izkoriščanjem nekaterih na­ ših organizacij in posameznih strokovnjakov. Za takšno ravnanje ne bi bilo treba bistveno spre­ minjati sedanje strukture JZS. Potrebno bi bilo, da stro­ kovnjaki JZS obvladajo vsaj en uradni jezik OZN. Pripombe na naše predpise za gradnjo na potresnih območjih ISO-ova delovna skupina št. 1. Tehnične komisije št. 98 je izdelala mednarodni predpis ISO/DP 3010 z na­ slovom Projektne seizmične obremenitve konstrukcij (Design seizmic actions on structures). Ta delovna skupina je omenjeni predpis izdelovala več kot 10 let pod vodstvom japonskih strokovnjakov. Nekaj zad­ njih let sem sodeloval pri delu te delovne skupine kot predsednik Evropskega združenja za seizmično grad­ beništvo. Zadnja seja te delovne skupine je bila 26. julija 1985 leta v Dubrovniku. Na tej seji so bile usklajene zadnje pripombe (predstavnikov Kanade in Danske). Tako dopolnjeni tekst je sedaj dokončni tekst tega predpisa. Od sedaj veljavnih naših predpisov (Uradni list SFRJ, št. 31/81) predpis ISO/DP 3010 se bistveno razlikuje predvsem v naslednjem: — vse konstrukcije v seizmičnih območjih je treba dimenzionirati za dve različne seizmične obremenitve: a) slučajnostno (accidental) z dolgim časovnim ob­ dobjem ponovitve (majhno verjetnostjo pojava v času obstoja konstrukcije) in b) spremenljivo (variable) s krajšim časovnim obdob­ jem ponovitve (večjo verjetnostjo pojava v času ob­ stoja konstrukcije). Ta način dimenzioniranja konstrukcij je v skladu z drugim že sprejetim ISO standardom za obremenitve (zanesljivost) konstrukcij, ki jih je pripravil medna­ rodni združeni komite za varnost konstrukcij JCSS (Joint Committee for Structural Safety); — vpliv lokalnih geoloških pogojev tal se v tem pred­ pisu določa na podlagi razmerja lastnih period, nihanja tal in konstrukcije, ne pa na podlagi geološke strati- grafije nosilnih tal, kot to določajo naši predpisi. Poleg teh dveh bistvenih razlik obstajajo še druge razlike. Za uporabo Mednarodnega predpisa ISO/DP 3010 ni pri nas nikakršnih zadržkov. Naš sedanji pravilnik za gradnjo v seizmičnih ob­ močjih je treba čimprej zamenjati z ISO standardom. Sergej Bubnov IZ NAŠIH KOLEKTIVOV SGP SLOVENIJACESTE — TEHNIKA, LJUBLJANA Montaža mostu čez Kamniško Bistrico Na gradbišču v Kamniku so pred kratkim opravili montažo sedmih prednapetih nosilcev razpona 30 met­ rov, ki bodo premostili Kamniško Bistrico. Most ar­ miranobetonske konstrukcije, ki bo povezoval center mesta s povezovalno, obvozno cesto, investira Komu­ nalno podjetje Kamnik. Montažo so opravili z dvema avtodvigaloma (Luna 100 ton in Tadano 75 ton) v pič­ lih sedmih urah. Podpredsednik ZIS Janez Zemljarič obiskal vodstvo SCT v Bagdadu Sedež vodstva delovnih enot SCT Irak v Bagdadu je obiskal podpredsednik ZIS Janez Zemljarič, ki se je v Iraku mudil na čelu jugoslovanske delegacije v okviru jugoslovansko-iraškega komiteja. V enourni obravnavi mnenj so tovarišu Zemljariču obrazložili razvoj nastopanja pri izvajanju investi­ cijskih del v Iraku, ga seznanili z doslej opravljenim delom, sistemom organiziranosti ter problemi, s kate­ rimi se pri delu vsakodnevno srečujejo. Glavni di­ rektor je v kratkem orisal značilnosti najpomembnej­ ših projektov, ki so jih že zgradili oziroma so v končni fazi gradnje, ter težave bodočih nastopov, ki izvirajo iz vse težjih ekonomskih pogojev dela na iraškem trgu. Obisk iraških investitorjev v SCT Pred kratkim se je na daljšem obisku v Ljubljani mu­ dila delegacija iraških investitorjev, ki vodijo pro­ jekt 700. Vodil jo je brigadni general Fejsal, v njej pa sta bila tudi arhitekt, polkovnik Saadi in nad­ zorni inženir. Gradnjo objekta 700 so Iračani zaradi dobrih referenc poverili SCT. Pripravlja se tehnična dokumentacija in za ta namen so si gostje ogledali tudi nekatere objekte, ki so jih zgradili, da bi izbrali materiale za gradnjo. Med drugim so obiskali Can­ karjev dom, saj bo v okviru projekta tudi reprezen­ tančni objekt, kjer se bo tako kot v CD zahtevala najboljša kakovost. Vrednost del, ki jih bo potrebno opraviti v 18 mesecih bo 24 milijonov ameriških do­ larjev. Montažna hala BM po sistemu SCT Za Iskrino Montažno servisno organizacijo' (MSO) delavci ljubljanskih Gradenj IBK, železokrivske in tesarske dejavnosti gradijo po projektih TOZD Pro­ jekt montažno halo BM po sistemu SCT. Z deli so pri­ čeli sredi meseca maja in potem, ko so zabetonirali temelje, v juliju nadaljevali z montažo stebrov no­ silcev in drugih elementov. Hala je pokrita s sipo­ reks ploščami, oktobra pa so opravljali pripravljalna dela za talno ploščo in nanašali fasadni omet. Objekt je bil končan pred pogodbenim rokom. Dvoetažna hala za kočevsko Opremo Sredi meseca avgusta so delavci TOZD Gradnje priče­ li graditi novo proizvodno halo delovne organizacije Oprema v Kočevju. Po opravljenih zemeljskih delih so zabetonirali 130 točkovnih temeljev in še vse pasovne temelje, nato pa nadaljevali gradnjo kletne etaže. Zgornja etaža hale bo namreč zgrajena po montažni tehnologiji. Hala, v kateri bo spodaj skladišče, zgoraj pa proizvodni prostori laboratorijske opreme in po­ hištva, meri 145 X 30 metrov, projekte zanjo pa so naredili v ljubljanskem Biroju za lesno industrijo. Hala je že pod streho in bo zgrajena v začetku letoš­ njega leta, ko bodo naredili še dovozne poti in uredili okolico. Vir: Glas kolektiva SCT MESTO Nov most v Dragi Delavci Pionirja so v Dragi zgradili nov most. Dol­ žina mostu je 86 m, nosilnost 60 ton, razpon med opor­ niki 21,70 m, širina cestišča 5,95 m, s pločnikom pa 7,40 m. Dela je izvajal TOZD Gradbeni sektor Novo mesto, projektiral pa Dolenjski projektivni biro. Pro­ izvajalca sta bila še: za pilotiranje Geološki zavod iz Ljubljane, nosilci iz prednapetega betona pa so delo TOZD Togrel. Samopostrežna prodajalna v avtokampu Novigrad Kljub masivnosti Togrelove AB konstrukcije so uspeli z minimalnimi korekcijami dimenzij tipskih elemen­ tov izdelati objekt v montažni izvedbi, ki se popol­ noma sklada z okoljem in arhitekturo sosednjih, klasično zgrajenih objektov. Površina prodajalne je okoli 1500 m2 in je namenjena za oskrbo celotnega turističnega naselja, tudi v zim­ skem času. Investitor je Plava Laguna Poreč, nosilec del pa TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Vir: Glas kolektiva Pionir OZD GIP GRADIS, LJUBLJANA Stane Dolanc obiskal gradbišče Jeklarne 2 Clan predsedstva Jugoslavije Stane Dolanc je obiskal Železarno Jesenice in gradbišče Jeklarne 2. Gradnjo Jeklarne 2 ne moremo gledati ozko, samo kot možnost za zaposlitev in zaslužek nekaj tisoč že- lezarjev na Jesenicah, temveč predvsem kot posodab­ ljanje tehnologije v proizvodnji takih vrst jekel, ki so potrebna za nadaljnji prodor predelovalne indu­ strije na mednarodni trg in za strateške potrebe pro­ izvodnje v Jugoslaviji, je med drugim dejal Stane Dolanc in dodal, da gradnja sama angažira številne domače potenciale in da morajo zato vsi izvajalci z ustrezno kakovostjo in izpolnjevanjem dogovorjenih rokov potrditi svojo sposobnost. Gradimo 60.000-tonski silos v Luki Koper Objekt delimo na štiri osnovne dele, in sicer: obalo, silos s strojnico, nasip za železniško progo in vagon- sko nakladalno in razkladalno postajo. Obala jb temeljena na jeklenih pilotih. Zabitih je bilo 42 navpičnih in 34 poševnih pilotov, na katerih bo stala 200 m dolga obala za pristajanje ladij z ži­ taricami. Globina morja bo omogočala pristajanje ladij nosilnosti 65.000 BRT. Silos je objekt, sestavljen iz dveh baterij, od katerih ima vsaka 12 celic, izkoriščen pa je tudi vmesni pro­ stor med celicami. Silos bo visok 50 metrov. Sestavni del silosa je tudi strojnica, ki bo visoka 64 metrov. Strojnica bo stala na 25 navpičnih in 11 poševnih pilotih, silos pa na 21 navpičnih in 31 poševnih. Nasip za železniško progo bo šel 300 metrov daleč v morje. Vanj bo vgrajenih 180.000 prostorskih metrov materiala. Vagonsko-nakladalno-razkladalna postaja bo name­ njena za nakladanje oziroma razkladanje žitaric z va­ gonov v ladje ali silos in obratno. Zmogljivost nakla­ danja oziroma razkladanja žitaric je 500 ton na uro. Piloti, na katerih stoje objekti silosa v Luki Koper, so zabiti v globino povprečno 42 metrov, najgloblji pa tudi do 46 metrov. Zabitih bo vsega skupaj okrog 15 kilometrov jeklenih pilotov. V objekte za silos bo vgrajenega preko 20.000 prostor- ninskih metrov betona in prek 5500 ton armature. Investicijska vrednost gradbenih del je prek 3 mili­ jarde dinarjev, vrednost celotne investicije pa presega 6 milijard dinarjev. Pogodbeni rok za dokončanje del je 20. avgust 1986. Gradisovi inovacijski dosežki na svetovni razstavi inovacij EXPO’85 v Plovdivu V okviru dejavnosti Svetovne organizacije za inte­ lektualno' lastnino (WIPO) je bila v Plovdivu odprta svetovna razstava inovacijskih dosežkov mladih EXPO’85. Več kot štiri tisoč inovatorjev iz 71 dežel Evrope, Azije, Afrike in Amerike je poslalo svoje inovacijske dosežke, ki so bili razstavljeni na 140.000 kvadratnih metrov razstavnega prostora na razstavišču v Plov­ divu. Jugoslavijo so zastopala tako podjetja kot individualni razstavljavci s 168 eksponati. Gradis se je predstavil s temeljenjem na prednapetih armiranobetonskih kolih in z malim finišerjem. S strani obiskovalcev je bil predvsem prvo omenjeni inovacijski dosežek deležen velikega zanimanja. Po železnici prepeljali tovor težak 1132 ton Delavci mariborske gradbene enote Gradisa sestav­ ljajo v Bijelem Polju v Črni gori novo tovarniško proizvodno dvorano za tamkajšnji Vunarski kombi­ nat. Na pobrežkih obratih izdelane elemente so z vla­ kom z dvema kompozicijama, na nekatere je bil pri­ klopljen tudi spalnik za montažerje, pripeljali na sam kraj montaže. Hkrati s ona posebnem vagonu pri­ peljali v Črno goro tudi avtodvigalo ter zabojnik, ki bo služil kot pisarna na gradbišču. Proizvodno dvo­ rano velikosti 1540 kvadratnih metrov, v kateri bo predilnica vlečenega bombaža, naj bi Gradisovi de­ lavci sestavili v manj kot štirinajstih dneh. Vrednost del je 56 milijonov dinarjev. Nova farma v Setarovi Vrednost objekta, ki so ga gradisovci postavili v šestih mesecih, znaša 370 milijonov dinarjev, zgrajen pa je bil iz lastnih sredstev Agrokombinata Lenart, bančnih kreditov kreditne banke Maribor, združenih sredstev interne banke TIMA Maribor, denar pa so prispevali tudi KZRS, intervencijski sklad za prehrano mesa Maribor in Koteks Tobüs iz Ljubljane. Vir: Gradis Ljubljana Gradimo v Vzhodni Nemčiji Lani je poslovna skupnost RUDIS s švedsko firmo SIAB podpisala pogodbo za izvajanje grobih gradbe­ nih del na objektu GRAND HOTEL v Vzhodnem Ber­ linu. Skupna vrednost del znaša okoli 800.000 DM. Vegrad je poslovno povezan s firmo SIAB že od leta 1977 dalje, ko so z njimi prvič izvajali dela na hotelu PALAST, prav tako v Vzhodnem Berlinu, sledilo je še nekaj objektov, nazadnje so v letih 1983/1984 gra­ dili hotel BELLEVUE v Dresdenu. Takoj po podpisu pogodbe so začeli z deli na temeljni plošči. Dela dobro napredujejo in so v sedanji fazi gradnje po nekaterih podatkih od 2—4 tedne pred rokom. Hotel naj bi bil zgrajen do konca leta 1986. Hotel, ki bo imel 5 zvezdic (visoka A kategorija), gra­ dijo na najbolj prometni točki Vzhodnega Berlina — tako rekoč na križišču dveh (svetovno) znanih ulic: Friedrichstrasse — Unter den Linden. Gradimo v Zagrebu V Zaprešiču je tozd Gradnja Velenje počela gradnjo novega stanovanjskega objekta K.-11. Objekt, bo imel 65 stanovanj in 2600,61 m2 neto sta­ novanjske površine. Rok izgradnje je deset mesecev, dokončanja pa 8. 6. 1986. Poleg stanovanjskega ob­ jekta bodo predvidoma gradili tudi zaklonišče. Objekt bodo gradili v tehnologiji litega betona s ko­ vinskimi tunelskimi opaži outinord, za katero tehno­ loške projekte so pripravili tehnologi centralne pri­ prave dela. Dane ponudbe in sklenjene pogodbe V pripravi trženja je bila na domačem trgu v času 1. 1. 1985 do 30. 9. 1985 izdelanih 455 ponudb v skupni vrednosti 34.273,568.941,00 din. Od skupnega števila izdelanih ponudb je delitev po programih, kot sledi: — klasična gradnja — vemont konstrukcija — velak konstrukcija — celice DOM-101 229 ponudb 198 ponudb 21 ponudb 7 ponudb V devetih mesecih letošnjega leta je bilo na domačem trgu sklenjenih 179 pogodb in aneksov v skupni vred­ nosti 6.208,659.303,00 din, in sicer: 1. tozd Gradnje Velenje 2. tozd Gradbenik Ljubno 3. tozd Gradnja Beograd 4. tozd Vemont 3.804.746.041.00 326.856.807.00 1.238.119.988.00 838.936.467.00 Zasedenost kapacitet tozdov je zadovoljiva. Problem je le pri kontinuirani zasedenosti Projektivnega bi­ roja, DOM 11 in občasno Vemonta, kar je posledica že večkrat omenjenega slabega tržnega položaja in medsebojne konkurence gradbenikov, ki se kljub pod­ pisanemu dogovoru na nivoju Splošnega združenja gradbeništva in IGM o preprečevanju nelojalne kon­ kurence pojavlja v vse hujših oblikah. Vir: Vegrad Titovo Velenje Kje in kakšna stanovanja v Mariboru V javni obravnavi je že osnutek Samoupravnega spo­ razuma stanovanjske skupnosti Maribora, za obdobje 1986—1990. Osnutek sporazuma predvideva izgradnjo 3700 stanovanj oziroma 740 stanovanj na leto. Po planu bi naj bilo največ stanovanj zgrajenih v pri­ hodnjem srednjeročnem obdobju v občini Maribor Tabor, in to 2373 (64,1 odstotka skupnega števila), v občini Maribor Tezno naj bi zgradili 395 stanovanj (10,6 odstotka), v občini Maribor Rotovž 399 (10,8 od­ stotka), v občini Maribor Ruše bi naj zgradili 267 sta­ novanj (7,2 odstotka, v občini Maribor Pobrežje 163 (4,5 odstotkov) in v občini Maribor Pesnica 103 sta­ novanja (2,8 odstotkov). Montaža fasadnih elementov na objektu VATC Škofja Loka Na objektu avtomatske telefonske centrale v Škofji Loki so izvedli zahtevno montažo fasadnih elementov. Fasadni elementi so dolgi 15,00 m in so zaradi raz­ ličnih odprtin in sidrnih elementov izvedeni v osmih različnih variantah. Montažni AB fasadni elementi so izdelani kot betonski sendvič, zunanja plast je iz 5 cm vidnega betona, srednja plast je iz 6 cm stiro­ pora, notranja plast pa je iz 7 cm AB sloja. V element je kot za paro nepropustni sloj vgrajena še polieti­ lenska folija. Zaradi statične zahteve bi bilo potrebno montažo izvajati z dvema dvigalkama, kar bi pa bilo zaradi utesnjenosti gradbišča izredno težko in bi mon­ tažo izredno podražilo. Montažo so izvrševali z eno dvigalko s pomočjo tretje začasno montirane dvižne vrvi ter na ta način zadostili statičnemu pogoju, da ni prišlo do loma elementov v začetni, kritični fazi dviga fasadnega elementa v navpični položaj. Montaža je potekala brezhibno. Pričetek gradnje za Bodočnost Za potrebe zavoda za rehabilitacijo in zaposlitev in­ validov Bodočnost Maribor so pričeli izgradnjo novih rehabilitacijskih delavnic. Novi objekt z rehabilita­ cijskimi delavnicami bo zgrajen na mestu obstoječega objekta, ki so ga porušili. V nadomestnem objektu so predvidene rehabilitacijske delavnice vzdrževanja in sanitarije v pritličju rehabilitacijske učne delav­ nice, tehnološke pisarne, garderobe in sanitarije v nadstropju in skladišča v kleti. V objektu je tudi samostojno stopnišče in dvigalo. Objekt je grajen kot skeletna konstrukcija, v treh fazah, zunanji gabariti objekta znašajo 70 X 11 m. Klet je odmaknjena od obstoječih delavnic zaradi glo­ bokih točkovnih temeljev, pritličje in nadstropje pa segata do> objekta delavnic s konzolnimi podaljški; glavni stebri nosilne konstrukcije so postavljeni v osmi tlorisni mreži 6,00 X 10,00 m. Obodni kletni zid je armiranobetonski, delilni zidovi so debeli 19 cm in so zidani z opeko in siporeks bloki. Rok za izvedbo je 9 mesecev. Dokončana gradnja Impolovega skladišča Delavci bistriškega tozda Granit so konec meseca septembra v tovarni Impola dokončali izgradnjo skla­ dišča barv in lakov. V osmih mesecih so opravili gradbena in obrtniška dela v vrednosti 32 milijonov din. Pričeli izgradnjo stotih stanovanj V bistriški stanovanjski soseski D II, ki so jo zgradili delavci Granita, so naši gradbinci pričeli izgradnjo novih stotih stanovanj. Do stanovanj bo vodilo pet vhodov. Gradnja bo potekala v treh fazah. V prvi fazi, ki obsega 40 stanovanj, bosta dokončani lameli 3 in 4. V naslednji bo zgrajena lamela 5 in za­ klonišče, v tretji pa še preostali lameli 1 in 2. Po načrtih bi naj bila prva faza izgradnje končana do meseca junija 1986 leta. Investicijska vrednost objekta, ki bo poleg pritličja imel štiri etaže in man­ sardo, znaša približno' 300 milijonov dinarjev. Vir: Konstruktor Maribor j SGP GORICA, NOVA GORICA Tozd ABK ponovno v Dubrovniku Konec avgusta so delavci SGP Gorica v neposredni bližini Dubrovnika pričeli gradnjo kompleksa Avto- baza — Dubac, katerega investitor je delovna organi­ zacija Dušan Todorovič iz Dubrovnika. Investicija v višini 420 milijonov din obsega šest objektov s skupno površino 3.500 m2. Od tega sta dve skladišči, mehanična delavnica in upravna zgradba iz armirano­ betonskih montažnih elementov ter tehtnica za vozila in vratarnica klasične izvedbe. Vir: SGP Gorica EM H1DRCMONTA2A, MARiBOR Tovarna gnojil sredi žitnice Sredi bogatih zelenih polj na prostrani vojvodinski ravnini raste iz zemlje nov objekt, tovarna kom­ pleksnih umetnih gnojil ZORKA AZOTARA, SUBO­ TICA. Na veliki površini gradijo objekt, ki bo dajal 500.000 ton proizvodov letno, in sicer kompleksna gno­ jila NPK in KAN. Na tem največjem gradbišču v Jugoslaviji dela danes prek 300 preizkušenih mon­ terjev, predvsem cevarjev in varilcev. Dela, ki jih izvajajo, so zelo zahtevna, saj je dobra polovica opre­ me in cevovodov iz nerjavnih materialov. Za naroč­ nika ZORKO AZOTARO niso' samo izvajalci mon­ tažnih del, ampak tudi projektirajo in izdelujejo del opreme, kot so jeklene konstrukcije za azotno kislino, kotlovnico in cevne mostove ter kompletni sistem odpraševalnih in presipnih kanalov v objektu NPK. Gradbišče je locirano ob cesti Subotica—Senta, odda­ ljeno okoli 12 km od starega in lepega mesta Subo­ tica. Vir: Hidromontaža Maribor m Dela v Igalu so v polnem zamahu Največji objekt v Jugoslaviji, na katerem izvaja dela IMP, je gradnja druge faze Inštituta dr. Simo Miloševič v Igalu. Investitor ocenjuje, da bo pred­ računska vrednost celotnega objekta presegla 8 mili­ jard dinarjev. IMP je na tem objektu projektiral in zdaj tudi mon­ tira vse instalacije. Posebnost tega objekta pa je, da bo dobival vso toplotno oskrbo prek toplotne črpalke z največjo močjo celih 7 megavatov. To bo daleč največja toplotna črpalka v Jugoslaviji in tudi ena največjih v Evropi. Novo delo v Iraku IMP bo izvajal vsa instalacijska dela v stanovanj­ skem naselju UMAL Idham 2, to je v eni od novih stanovanjskih sosesk v Bagdadu. Gre za klasična in­ stalacijska dela — vodovod, klimatizacija, ogrevanje in elektroinstalacije z vsemi zunanjimi priključki. Pogodbo so sklenili z znano avstrijsko gradbeno firmo Ilbau z Spitala, ki je nosilec kompleksnega 'posla. Gradbena dela na objektu bodo izvajali Kitajci. Povejmo še to, da izvedbo tega projekta financirajo avstrijske banke, zato je pogodbeni partner IMP Metali, ki bo sklenil pogodbe z tozdom Inženiring in tozdi, ki bodo izvajali instalacije. Gradbena dela na gradbišču so se že začela. Po po­ godbi mora biti delo končano v dveh letih. Vir: Glasnik IMP Ljubljana i>G = PRIMORJE AJDOVŠČINA Uspešni tudi v težjih razmerah Gradbeništvo je pri nas v dosedanjem razvoju do­ seglo visoko stopnjo kadrovske in tehnološke uspo­ sobljenosti, kar jugoslovanski gradbeniki dokazujejo z uspešnim nastopom na tujih trgih. Zmanjševanje investicij od 34 °/o v družbenem pro­ izvodu v letu 1980 na 19 °/o v lanskem letu je povzro­ čilo, da se je delež gradbeništva Slovenije v družbe­ nem proizvodu prepolovil, in sicer od 11 %> na 6 %. Analiza podatkov za leto 1984 nam kaže, da se je stopnja akumulativnosti v gradbeništvu znižala za 9%, v gospodarstvu pa povečala za 18°/o, stopnja reproduktivne sposobnosti se je v gradbeništvu zni­ žala za 20 »/o, v gospodarstvu pa povečala za 8 %. Vse to nas opozarja, da se je položaj gradbeništva v preteklem letu še poslabšal v primerjavi z gospo­ darstvom in vedno več gradbenih organizacij zdru­ ženega dela posluje na meji rentabilnosti. Ker bo po vseh ocenah tak položaj trajal še nekaj naslednjih let, moramo gradbeniki iskati izhod iz težav predvsem z boljšo organiziranostjo, osvajanjem novih tehnologij, z večjo učinkovitostjo in racional­ nostjo gradnje. 30 let Primorja v Ilirski Bistrici Značilno za leto 1985 je, da smo poleg delovnih uspe­ hov obeležili tudi 30 let nepretrganega delovanja gradbišča v občini Ilirska Bistrica. Pri tem pa je bistveno, da so vse objekte končali in predali investitorju v pogodbenih rokih. Večji zgrajeni objekti v letu 1985: — 7 počitniških hišic s celotno zunanjo ureditvijo na Cresu, — 12 bungalovov in sanitarije v Avtokampu Pivka jama, — 20 stanovanjski stolpič z zunanjo ureditvijo, — faza osnovne šole v Ilirski Bistrici, — proizvodna hala Eta Cerkno v Ilirski Bistrici. Trenutno končujejo še Dom malih stanovanj v Po­ stojni. V Postojni nova avtobusna postaja Delavci SGP Primorje gradijo novo avtobusno po­ stajo med Zdravstvenim domom in Tržaško cesto. Zgradba bo imela dve etažil V pritličju bodo čakal­ nica, bife in sanitarije, v nadstropju pa pisarniški prostori, gostinski lokal in turistična poslovalnica. Svoj pult za informacije in spominke bo imel tudi kolektiv Postojnske jame. Objekt mora biti zgrajen do 20. 4. 1986. Pred postajo bo 11 boksov za avtobuse. Stanovanjski bloki v Ankaranu V prvi fazi so zgradili 14 štirinadstropnih stanovanj­ skih blokov z 8 do 12 stanovanji v enem bloku, v dru­ gi fazi 162 vrstnih hiš v treh ulicah. Lani oktobra pa so pričeli graditi tri stanovanjske bloke B 1, B 2 in B 3, skupno 78 stanovanj. Bloki so grajeni z outi- nord jeklenimi opaži v 7 nadstropjih. Pri delu so imeli dva žerjava, in sicer »Liebherr« z ročico 40 m — v glavnem za outinord — za ostala dela pa 25- metrski žerjav. Osnovne karakteristike enega stanovanjskega bloka z neto stanovanjsko površino 1440 m2: — struktura stanovanj: trisobna 76—79 m2 4 dvosobna 56—61 m2 15 enosobna 32—42 m2 7 — ogrevanje lokalno z lončenimi pečmi na drva, — vsako stanovanje ima kletni boks 3,2—4,80 m2, — v dveh blokih B l in B 2 sta dva manjša lokala, — vsako stanovanje ima zagotovljeno po eno parkir­ no mesto, — oddaljenost od glavne ceste Ankaran—Lazaret ca 150 m z razgledom na morje. Spet delamo v Istri Po večjem premoru dveh let so v Istri na območju občin Buzet in Pazin ponovno pričeli z deli. Za ome­ njeni občini oziroma sise za vzdrževanje in izgradnjo regionalnih cest so pričeli v mesecu oktobru graditi naslednje objekte: — sis za ceste občine Pazin, izgradnja ceste Gržani — Kršikle—Frki—Podmeja ter — izvedba rekonstrukcij raznih cest v občini Pazin; — za sis za ceste občane Buzet so obnovili več kilo­ metrov raznih občinskih cest. Ob novih objektih Elektroistre so zgradili parkirni prostor in dostopne ceste. Novo delo v Libiji Pripravlja se odpiranje novega gradbišča v Libiji. V pristaniškem mestu Misurata, ki je približno 200 km vzhodno od Tripolija, je v izgradnji novo večje pristanišče. Ta dela so bila oddano beograj­ skemu podjetju Ivan Milutinovič, ki je prevzelo iz­ gradnjo celotnega kompleksa del v vodi in na kop­ nem. Izgradnjo zgornjega ustroja površin v prista­ nišču je prevzel SCT z našo delovno organizacijo in je dogovorjeno, da bomo dela izvajali v razmerju 70 :30. Glavne postavke so polaganje tampona (200.000 m3), betona (120.000 m3) in asfalta (500.000 t) z vsemi pripadajočimi deli v znesku 42,2 milijona USA dolarjev. Vir: Primorje Ajdovščina NIVO Celje Pregrada Vogršček Med griči spodnje Vipavske doline, deset kilometrov vzhodno od Šempetra in kakšne tri kilometre južno od glavne ceste, ki pelje v Novo Gorico, nastaja nova pregrada Vogršček. Za njo bo nastalo- nad 80 ha ve­ liko jezero z 8,5 milijoni kubičnih metrov vode, ki bo namakala 2500 ha polj. Pregrada bo zgrajena iz 230.000 m3 gline in kamni­ tega materiala, visoka bo 32 m in 170 m. Oba glavna materiala sta v bližini, glino bodo kopali v dnu bo­ dočega jezera, kamen pa bodo odstreljevali v kam­ nolomu, ki prav zdaj nastaja tik ob pregradi. Potok Vogršček, pritok Lijaka, bo na prvi pogled komajda zmogel napolniti jezero, toda podatki kažejo, da bo s svojimi 2501/s srednjega letnega pretoka to zmogel v slabih dveh letih. Dela so po ocenah vredna 443 milijonov din. Pri grad­ nji sodelujeta še Primorje iz Ajdovščine in VGP Soča iz Nove Gorice. Elektrika tudi' iz Slivniškega jezera V okviru programa SLO je predvidena gradnja male hidroelektrarne, ki bo zgrajena pod Slivniškem je­ zerom. Letna proizvodnja električne energije bo pred­ vidoma 280 MWh. Akumulacija Tratna, ki jo danes skoraj vsi poznamo, kot Slivniško jezero, je bila zgrajena kot večnamen­ ski zadrževalnik. Podjetje za urejanje voda NIVO Celje (TOZD Vodno gospodarstvo) je v skladu z zakonom o vodah tudi upravljavec tega vodnogospodarskega objekta v po­ sebni rabi in se je vključil k uresničevanju projekta za izgradnjo male HE Tratna. Zgradba je načrtovana skladno z okolico v obliki in materialu, spominja na male domačije v neposredni okolici. Pri izbiri agregata in druge strojne opreme sta investitor in načrtovalec težila za tem, da se in­ stalirani pretok turbine čimbolj izkoristi in približa stalnemu pretoku iz akumulacije. Na taki osnovi je predvidena uporaba vodoravne spi­ ralne turbine (tip Francis, Inštitut za turbinske stro­ je). Načrte za gradnjo te male HE je izdelal Inženirski biro Elektroprojekt iz Ljubljane. Izvajalec gradbenih del in obrtnih del je NIVO Celje, TOZD Vodne in nizke gradnje, izvajalec vseh montažnih in instalacijskih del pa je Elektrokovinar Laško. Vir: NIVO Celje Lojze Cepuš ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE Za naše zdravo, čisto in lepo okolje Vsak slovenski gospodar pozna svojo obvezno življenjsko dolžnost, da mora vsako soboto temeljito očistiti vse območje posesti, okolico hiše in gospodarskih objektov, predvsem pa hišno dvorišče, ki je naravni sestavni del oziroma nepokrit dnevni prostor za hišo in vse objekte na dvorišču. Sele ko gospodar tedensko pospravi iz dvorišča vse odpadke, ostanke krme, stelje, drv in vsa orodja ter stroje, ko z brezovko pomete vse površine dvorišča, gre zadovoljen v hišo, ki jo je med tem očistila gospodinja z otroki. S kakšnim veseljem pogleda sleherni človek na lepo urejeno in očiščeno hišno dvorišče in kako se zgraža nad tistimi gospodarji, ki tega tedenskega obveznega opravka ne izvršijo! In kaj se dogaja z našimi stanovanjskimi bloki, javnimi poslopji, šolami, vrtci, domovi, igrišči, skladišči, parkirišči, parki, predvsem pa tovarnami od tiste največje do zadnje majhne obrtne delavnice, kovačije ali avto popravijalnice? Ko pogledamo na kak zgoraj opisani objekt, takoj zaznamo, kakšen odnos ima delovni kolektiv tovarne, hišni svet, uprava zavoda, obrtne delavnice do zunanjega videza svojega objekta, tovarne, dvorišča, predvsem pa ožje in širše okolice, parka, okrasnih vrtov, dreves, stezic, poti, cest, dvorišč, parkirišč, ograj in igrišč. S kakšnim zadovoljstvom pogleda človek na urejeno in redno vzdrževano okolico posamezne tovarne, kjer opazi, da je vsaka najmanjša stvar na svojem mestu, kjer rastejo drevesa, kjer negujejo zelenice in cvetne grede, kjer so dvorišča redno pometena, kjer so prevozna sredstva v določenih boksih, kjer je razsuta surovina skrbno uskladiščena ali celo zložena, kjer človek, ki je v tem objektu ali tovarni, takoj opazi, da je vsa okolica njegovega delovnega mesta podaljšano stanovanje, kjer prebije skoraj 1/3 svoje zrele življenjske dobe. Sedaj, ko smo to zaznali, je naša dolžnost, da se vsi temu primerno obnašamo, da se posvetimo povsod, kjer prebivamo in neposredno delamo, vso primerno pozornost naši neposredni — okolici, da bomo z njo tako prijetno zadovoljni kakor doma v lastnem stanovanju ali lastni hiši, kjer tudi prebijemo 1/3 življenja. Temu primerno moramo ustanoviti v vseh naših tovarnah in delavnicah po­ sebne skupine ali posameznike, ki bodo redno zadolženi za trajno, predvsem pa sobotno čiščenje vse okolice. Ta dela, ki so pri velikih objektih gotovo zajeta v rednih vzdrževalnih stroških, ki jih posamezni objekt namensko porabi za red in snago v okolici, n a j p o ­ p l e m e n i t i j o udarniške, po možnosti p r o s t o v o l j n e s k u p i n e za­ poslenih, ki bodo v petek popoldne ali v soboto same fizično poskrbele, da bo njihov objekt vsak dan, predvsem pa vsako soboto, potrebam primerno oči­ ščen in urejen. ZVEZA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SRS LJUBLJANA INFORMACIJE 268 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETNIK XXVII — 1-2 Januar— februar 1986 Penobeton — novi material v jugoslovanskem prostoru 1. UVOD V zadnjih desetletjih smo priča naglemu razvoju gradbeništva. Skladno z razvojem estetskih norm, novih metod računanja konstrukcij in industrijske­ ga načina gradnje, ter vedno večjih zahtev glede varnosti in racionalizacije, tako gradnje kot eksplo­ atacije konstrukcij (prihranek na energiji, ki je potrebna za izdelavo in normalno uporabo objekta) se pojavljajo potrebe po novih boljših materialih. Razvoj lahkih betonov je pri nas potekal tako, da smo v prvi fazi razvijali in aplicirali lahkoagregatni beton z agregatom iz ekspandirane gline ob uporabi frakcije 0/4 mm iz naravnega agregata in cement­ nega veziva. Tlačne trdnosti teh betonov so bile približno enake kot pri betonih izdelanih samo iz lahkih agregatov, boljši je bil E-modul, zato pa je bila slabša njihova toplotna izolativnost in paradi- fuzivnost. Druga faza razvoja lahkih lahkoagregatnih betonov je bila njihova izdelava samo z lahkimi agregati (ekspandirana glina) pri čemer je fina frakcija (0/4 oziroma 0/5 mm) pridobljena z drobljenjem gro- bejših frakcij. Z betoni pripravljenimi z ekspandirano glino in ce­ mentnega veziva je bilo možno dosegati kompakt­ nost in vodotesnost in s tem tudi sposobnost za ar­ miranje pri prostorninski masi 1450 kg/m3. Toplotna izolativnost teh betonov 1 = 0,40 /m K in paradi- fuzivnost fi = ca. 10. Ker se od lahkih betonov zahteva čim boljšo top­ lotno izolativnost smo v nadaljnjem razvoju iskali načine in možnosti za zmanjševanje prostorninske mase teh betonov. Rešitev smo našli v tehnologiji mikroaeriranja predvsem z večanjem vsebnosti mikropor (nad 5 vol °/o). Ta tehnologija nam je omogočila aplikacijo betonov s stabilnimi mikropo- rami od 10 do 15 vol % , s čimer smo uspeli zmanj­ šati prostorninsko maso kompaktnega in tehnično vodotesnega betona do ca. 1300 kg/m3, kar je tudi izboljšalo njegovo toplotno izolativnost. Ker nam ni uspelo priti do stabilnih mikropor pri večji stopnji aeracije s pomočjo obstoječih aerantov je nadaljnji razvoj z aplikacijo stabilne pene. Ker je v tem času prenehala proizvodnja ekspandirane gline v SR Sloveniji smo razvijali penobetone z naravnimi agregati. Penobeton je po nastanku mlajši material. Prvi podatki o mešanju pene za gasilstvo v beton so iz leta 1924. V Inštitutu že vrsto let potekajo raziskave penobe- tona. Potrebni dodatek — penilo je bil razvit v naših laboratorijih na bazi domačih surovin. Aparat za pripravo stabilne pene je prav tako konstruiran v ZRMK — TOZD Inštitut za materiale in je sestav­ ljen iz domačih sklopov. Penobetoni spadajo med betone z visoko stopnjo aeracije pri katerih lahko z dodajanjem pene va­ riramo vsebnost stabilnih mikropor od 0 do 80 °/o. Mikroporoznost v penobetonu je zaprtega tipa kar pomeni, da pore med seboj niso kapilarno povezane, s čimer je pri večjih prostorninskih masah tudi za­ gotovljena antikorozijska zaščita armature. Penobeton nižjih prostorninskih mas do y = 800 kg/m3 je po mehanskofizikalnih lastnostih podoben siporeksu s to razliko, da je siporeks plinobeton, ki ga je mogoče pripravljati le v tovarnah. Iz sipo­ reksa proizvajajo samo armirane ali nearmirane planparalelne elemente in kot stranski produkt še blokete. Penobetone pa je možno pripravljati v betonarskem obratu. Uporaben je za prefabrikate kakor tudi za vgrajevanje na objektu samem, s čimer prihaja do lažje, hitrejše in s tem cenejše gradnje. V primerjavi z adekvatnimi rešitvami grajenja z opeko, penobetoni izkazujejo enake, do znatno bolj­ še tehnične in sanitarno fizikalne lastnosti (pro- storninska masa, toplotna izolativnost, počutna top­ lota, difuzijska sposobnost, obstojnost), po drugi strani pa imajo v tehnološkem in konstrukcijskem pogledu tehnične karakteristike normalnih betonov. S spreminjanjem prostorninske mase od 400 do 2000 kg/m3 se zapolni praktično ves spekter uporabe od toplotnoizolacijskega do tipično nosilnega ma­ teriala. Preiskane so bile vse bistvene fizikalne in kemič­ ne lastnosti penila in penobetonov. Vse preiskave dosegajo ugodne rezultate in potrjujejo splošno uporabnost tega materiala. Preiskave penobetona so se izvajale po veljavnih jugoslovanskih standar­ dih, delno tudi po nemških, z velikim številom pre- izkušancev, z različnimi kombinacijami razmerij osnovnih materialov in postopkov. Rezultati podani v članku so povzeti kot povprečne vrednosti za posamezen parameter lastnosti beto­ nov. V tehničnih rešitvah je možno dosegati tudi drugačne medsebojne odnose kakovosti betonov če je to podano v projektivnih zahtevah. Ce pri izdelavi penobetonov nismo natančni in če uporabimo slabše osnovne materiale lahko dose­ žemo slabše rezultate. 2. OSNOVNI MATERIALI Krivulja zrnavosti agregata za pripravo penobeto­ nov mora potekati v območju, prikazanem v dia­ gramu 1. 2.2. Cementi Za pripravo penobetona so primerne vse vrste ce­ mentov. Priporočamo pa uporabo čistih cementov visokih mark. Vsebnost cementa znaša od 300 do 500 kg/m3 vgrajenega betona. Vsebnost cementa je napram normalnim betonom povečana, predvsem zaradi povečane specifične po­ vršine agregata in uvedenih zračnih por, katere DIAGRAM ZRNAVOSTI odprtine na situ (mm ) Diagram 1 2.1. Mineralni agregat Za pripravo penobetona so praktično uporabne vse vrste prodnatih in drobljenih kamenih agregatov z maksimalnim zrnom do 8,0 mm. Za pripravo penobetonov s prostorninsko maso do 600 kg/m3 se ne uporablja kamenega agregata, tem­ več samo cement. morajo biti prav tako kot agregat obvite s cement­ nim mlekom. Za običajne penobetone nižjih tlačnih trdnosti zna­ ša vsebnost cementa do 400 kg/m3, pri specialnih rešitvah, kjer se zahteva pri nižjih prostorninskih masah povečana tlačna trdnost, pa vsebnost ce­ menta lahko znaša tudi preko 500 kg/m3. Za penobetone prostorninskih mas do 1000 kg/m3 se prednostno uporablja naravne okroglozrnate pe­ ske do velikosti maksimalnega zrna od 1,0— 2,0 mm. Pri penobetonih s prostorninsko maso do 1500 kg/m3 lahko uporabljamo prodnati oziroma drobljeni ka­ meni agregat z maksimalnim zrnom do 4,0 mm, za višje prostorninske mase pa do 8,0 mm. Poraba kamenega agregata zavisi od prostorninske mase in znaša od 250 do 1300 kg/m3. Najboljše rezultate smo dosegli z uporabo lahkih ekspandiranih agregatov (ekspandirana glina, tufi, skrilavci), ki nadomestijo del prostornine tako, da pri sicer enakih prostorninskih masah penobetona dobimo znatno boljše mehanske in fizikalne karak­ teristike (tlačna trdnost, vodotesnost). Pri uporabi lahkih agregatov lahko povečamo mak­ simalno zrno lahkega agregata v penobetonu za več kot 100 %>. 2.3. Kemijski dodatki Pri aplikaciji penobetonov je možna uporaba vseh vrst kemijskih dodatkov glede na zahtevane last­ nosti penobetonov v svežem in otrdelem stanju. Pri prefabrikaciji priporočamo uporabo superpla- stifikatorjev in kemijskih pospeševalcev. 2.4. Penilo IM-82 Za pripravo pene uporabljamo tekoči koncentrat penila, ki se meša z vodo v razmerju 1 : 20. Poraba penila je v odvisnosti od prostorninske mase in znaša od 0,5 do 2,0 1/m3 vgrajenega penobetona. Penilo je domače proizvodnje in bazira izključno na uporabi domačih surovin. Penilo proizvajamo na ZRMK TOZD Inštitut za materiale v poizkusnem obratu Gameljne. Tehnične karakteristike penila: barva agregatno stanje mešanje z vodo prostorninska masa vsebnost kloridov pH vrednost rokovanje agresivnost točka zmrzišča odpornost na zmrzovanje viskoznost temno rjava tekoče meša se v vseh razmerjih 1,19 kg/m3 manj kot 0,05 °/o okoli 7 ni posebnih predpisov ni agresivno -27° C odporen nizko viskozna tekočina 2.5. Penoaparat PA Penoaparat PA tvori peno v penilni komori, kjer se pod tlakom mešata penilna tekočina (penilo raz­ redčeno z vodo) in zrak. S spreminjanjem količine zraka lahko pripravljamo peno različnih prostor- ninskih mas. V praksi smo najboljše rezultate dosegli s peno prostorninske mase 60— 70 g/1. S časom dodajanja pene v beton dosežemo večjo ali manjšo prostorninsko maso svežega oziroma otrde­ lega penobetona. Tehnične karakteristike penoaparatov: tip PA 20 PA 21 PA 31 električni priključek 3 X 380 V, 50 Hz moč motorja (kW) tlak zraka (bar) 0,75 1,5 7—10 4,0 dolžina (mm) 950 950 1060 širina (mm) 650 650 750 višina (mm) 1100 1100 1250 masa (kg) 170 170 230 volumen rezervoarja (1) 95 95 105 kapaciteta proizvodnje pene (m3/h) 5—12 18—23 57—64 Penoaparat PA 20 se uporablja pretežno za labora­ torijske raziskave, za mešalnike do 501. Do količine 2001 na šaržo se uporablja penoaparat PA 21 za količine nad 200 1 pa PA 31. Penoaparat PA je bil razvit na ZRMK TOZD Inšti­ tut za materiale. V praksi je bil uspešno uporab­ ljan tako doma kot v tujini. Poleg penoaparata potrebujemo za pripravo stabil­ ne pene še kompresor z delovnim pritiskom od 7 do 10 bar in kapaciteto komprimiranega zraka v odvisnosti od tipa penoaparata, kakor je to podano v prejšnji tabeli. 3. PRIPRAVA PENOBETONA Priprava penobetona je do trenutka dodajanja pene identična pripravi betonov, kar pomeni, da je peno- beton možno pripravljati v obstoječih betonarskih obratih. Po zamešanju osnovnih komponent betona, se dodaja pena. Po dodajanju pene nadaljujemo z mešanjem še ca. 30 sek oziroma tako dolgo, da do­ bimo homogeno mešanico. V praksi je bila večkrat izvršena priprava peno­ betona v transportnem avtomešalcu. Osnovni be­ tonski mešanici smo na mestu vgrajevanja dodali potrebno količino pene. Po dodajanju pene se na­ daljuje še s pospešenim mešanjem toliko časa, da dobimo homogeno mešanico. Razlika prostorninskih mas pri tovrstnem mešanju znaša od začetka do konca praznjenja avtomešalca manj kot 100 kg/m3 vgrajenega betona. Priprava penobetonov nižjih prostorninskih mas je v avtomešalcu enostavnejša kot v betonarskem obratu, zaradi premajhne volumske količine osnov­ ne mešanice v mešalcu. Izdelava penobetona je možna v vseh konsistenčnih stopnjah od lite preko plastične do trdoplastične. Nižje prostorninske mase do 1200 kg/m3 se seveda lahko pripravljajo le v liti konsistenci zaradi večje količine pene. Nadaljnja obdelava penobetona je izredno prepro­ sta. Pri vgrajevanju ni potrebno vibriranje, saj penobeton idealno zapolni vsa mesta v kalupu. Eventualno je pri večjih prostorninskih masah po­ trebna šok vibracija, oziroma vibriranje z lahkimi vibracijskimi letvami. Zaradi njegove lite konsistence morajo biti tako transportna sredstva, kakor tudi opaž, zatesnjeni. Kvalitete penobetona ne označujemo po istih vred­ nostih v/c kot pri normalnih betonih. Red velikosti sumarnih v/c vrednosti se lahko giblje od 0,35 do 0,80. Optimalne vrednosti pa so med 0,40 do 0,50. Osnovni pristop pri projektiranju teh betonov je ta, da sprojektiramo osnovni beton (malto) s čim boljšimi lastnostmi (trdnost, vodotesnost. . .) in šele nato dodamo potrebno količino pene, tako da do­ sežemo zahtevano lastnost (prostorninska masa, tlačna trdnost, vodotesnost, toplotna izolativnost in druge lastnosti). Nega penobetona je lahko tako kot pri betonih mokra — polivanje z vodo in prekrivanje z vlažno žakljevino do starosti 7 dni. Za nego penobetona lahko uporabljamo tudi kemijska sredstva, vendar priporočamo uporabo mokre nege, ki pa mora biti kontinuirana, ker v nasprotnem lahko prihaja do različnih temperaturnih razlik in s tem do pokanja površine. 4. TEHNIČNE KARAKTERISTIKE 4.1. Tlačne trdnosti Iz diagrama 2 je razvidno, da penobetoni nižjih prostorninskih mas do 1000 kg/m3 izkazujejo rela­ tivno nizke tlačne trdnosti, zato se predvsem upo­ rabljajo kot izolacijsko polnilo sendvič sistemov, kot izolacijska masa za zalivanje različnih nosilnih elementov in toplotnih omrežij. Prav tako so peno­ betoni do te prostorninske mase in primerne se­ stave odlični ognjestalni materiali. Pri penobetonih s prostorninsko maso do 1500 kg/m3 v pogledu tlačnih trdnosti že dosegamo zadovoljive rezultate, zato jih lahko uporabljamo za toplotno- izolativne estrihe in tlačne plošče stropnih kon­ strukcij. Prav tako se penobetoni te prostorninske TLAČNE T R D N O S T I UPOGIBNA NATEZNA TRDNOST čas (dni) Diagram 3 mase lahko uporabljajo za nosilne elemente pri katerih ni zahtevana tlačna trdnost večja od 20 MPa, npr. za predelne stene, fasadne elemente, manjše prefabrikate za individualno gradnjo, bloke za zi­ danje in drobno betonsko galanterijo. Penobetoni s prostorninsko maso nad 1500 kg/m3 v pogledu tlačnih trdnosti že ustrezajo nosilnim betonom. Ti penobetoni se uporabljajo predvsem za nosilne konstrukcije pri katerih je zahtevana tlačna trdnost do 30 MPa. Penobetoni teh prostor- ninskih mas se lahko uporabljajo za nosilne fasadne elemente večjih dimenzij; stene sendvič ali nor­ malne izvedbe; stropne elemente, montažne stebre; stopniščne rampe in podobno. Tlačne trdnosti v zgodnjih terminih so lahko bist­ veno boljše, kakor je razvidno iz diagrama, kar je pomembno pri izdelavi prefabriciranih elementov. Visoke zgodnje tlačne trdnosti dosežemo s primer­ nim izborom osnovnih materialov, kakor tudi s kemičnim oziroma termičnim pospeševanjem hi- dratacije. Najboljše rezultate pa dosežemo s kom­ binacijo obeh. Tlačne trdnosti so bile preiskovane na kalupnih preizkušancih dimenzij 15 X 15 X 15 cm po JUS U .M l.020. 4.2. Upogibna natezna trdnost Upogibna natezna trdnost je bila preiskovana na kalupnih preizkušancih dimenzij 10 X 10 X 40 cm po JUS U.M1.010 in je prikazana na diagramu 3. Upogibna natezna trdnost znaša 13— 23 °/o tlačne trdnosti. To razmerje velja za prakso dovolj na­ tančno pri vseh starostih betona. Upogibne natezne trdnosti se lahko bistveno pove­ čajo z uporabo mikroarmature (steklena ali jeklena vlakna). Preiskave betonov z mikroarmaturo so dale dobre rezultate, preiskave penobetonov pa so v teku. 4.3. Modul elastičnosti Modul elastičnosti je odvisen od vrste in medse­ bojnega razmerja osnovnih materialov. Velikost E-modula se lahko dovolj natančno določi iz odvisnosti prostorninske mase in tlačne trdnosti, za praktično uporabo se izmerjenim rezultatom približamo z naslednjo formulo: E = 0,05 X đ1-5 X ß°'a E — modul elastičnosti v MPa d — prostorninska masa penobetona v kg/m3 ß — /?k 28/1,15 — tlačna trdnost v MPa ßk 28 — povprečna tlačna trdnost kocke s stranico 15 cm po 28 dneh MODUL ELASTIČNOSTI Diagram 4 V diagramu 4 je podano območje E-modulov za posamezne prostorninske mase. Vrednost E-modula je bila merjena na kalupnih preizkušancih dimenzij 12 X 12 X 36 po JUS U.M1.025. 4.4. Toplotna prevodnost in toplotni odpor Toplotna prevodnost penobetona je bila preisko­ vana na ploščah dimenzij 65 X 65 X 7 cm po JUS U.A2.020. Toplotna prevodnost je razmerje med gostoto to­ plotnega toka in gradientom temperature. Toplotni odpor R je odpor, ki ga nudi gradbena konstrukcija prevodu toplotnega toka. Odvisen je od toplotne prevodnosti in debeline konstrukcije. Penobeton ima karakteristike nosilnega in toplotno izolacijskega materiala. S primerno izbiro prostorninske mase lahko ti dve lastnosti združimo ali poudarimo eno na račun druge. TOPLOTNA PREVODNOST Diagram 5 Iz diagrama 5 je razvidno, da znaša pri prostor- ninski masi 400 kg/m3 1 = 0,10 w/mk, kar je iden­ tično s heraklitom oziroma ivernimi ploščami. Toplotno prevodnost opeke l = 0,40 w/mk doseže­ mo pri prostorninski masi 1100 kg/m3. Pri prostor- ninski masi 1800 kg/m3 pa se toplotna prevodnost penobetona približuje toplotni prevodnosti mavčne plošče oziroma votli silikatni opeki. Tudi v primerjavi s siporeksom izkazujejo peno- betoni boljše toplotne lastnosti (siporeks ß — 800 kg na kubični meter, l = 0,35 w/mk), z betonom pa je primerjava praktično nepotrebna (d = 2400 kg na kubični meter, l = 2,04 w/mk). 4.5. Zmrzlinska obstojnost brez in v prisotnosti soli Pogoji zmrzovanja in odtaljevanja so za penobetone in betone enaki, vendar so penobetoni na zmrzo­ vanje odporni, betoni pa praviloma veliko slabše. Vzroke za tako odpornost penobetona je potrebno iskati v njegovi mikroporozni strukturi. Vgrajeni zračni mehurčki so v povprečju premera 0,55 mm. Med njimi ni kapilarne povezanosti, ki bi omogo­ čala, da se voda nekontrolirano pretaka iz enega mehurčka v drugega. V prvi fazi zmrzovanja zračni mehurčki zmanjšu­ jejo hidravlični pritisk, ki nastaja v kapilarah, so nekakšen izenačevalec pritiskov v betonu. V drugi fazi zmrzovanja pa zračni mehurčki zaradi svoje stisljivosti delujejo kot amortizerji. Odpornost betona pri zmrzovanju in odtaljevanju v prisotnosti soli definirano s stopnjo poškodbe površine po 25 ciklusih zmrzovanja in odtaljevanja v 3-odstotni raztopini NaCl na temperaturi —20° C v trajanju 16— 18 ur in odtaljevanja na temperaturi 15° C v času 6— 8 ur. Beton se smatra za odporen, če po 25 ciklusih znaša izguba mase do 0,2 mg/mm2 in ni globina poškodbe večja od 1 mm. Rezultati preiskav odpornosti penobetona na dej­ stvo zmrzovanja in odtaljevanja so dokaj ugodni, saj po 25 ciklusih na preiskovanih vzorcih ni bilo opaziti niti razpok, kaj šele luščenja površine. 4.6. Vodovpojnost Zaprta celična struktura penobetona dovoljuje gle­ de na količino por relativno majhno vodovpojnost. Vodovpojnost je odvisna od prostorninske mase, oziroma por v penobetonu. 4.7. Vodotesnost Tehnična vodotesnost je zagotovljena za penobetone prostorninskih mas od 1400 kg/m3 navzgor, za kon­ struktivne elemente iz penobetonov teh prostornin­ skih mas je zaščitni sloj armature enak kot pri betonih. 5 preiskavami po JUS U.M1.015 je bil ugotovljen prodor vode pri prostorninski masi 1200 kg/m3 ca. 6 cm in pri prostorninski masi 1800 kg/m3 ca. 2 cm. 4.8. Tehnološke deformacije Tehnološke deformacije — krčenje in lezenje — so pri penobetonih višjih prostorninskih mas praktič­ no identični z deformacijami pri betonih, pri nižjih prostorninskih masah pa znašajo maksimalno do 1 %o po JUS U .M l.027 pri starosti penobetona 180 dni. 5. NAMESTO ZAKLJUČKA Za tehnično izboljšavo »Razvoj in uvajanje peno­ betonov v grajenje pri nas« so avtorji Edvard Mali, dipl. ing., mgr. Stane Drolje, dipl. ing., Borut Ha­ bič, dipl. ing., mgr. Damijana Dimic, dipl. ing., Janez Gjura st., dipl. ing., Janez Požun, tehn., Andrej Flis, dipl. ing., Jadran Korla, dipl. ing., Ja­ nez Gjura ml., dipl. ing., Dušan Arko, dipl. ing., Tomo Gečev, dipl. ing., Mirko Spoljarič, tehn. v letu 1985 prejeli nagrado sklada Borisa Kidriča za izume in tehnične izboljšave. Za delo na področju penobetonov so avtorji pre­ jeli še: — Zlato plaketo za »Penobeton in penomalte vgra­ jene na licu mesta« na Jugoslovanskem sejmu grad­ beništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo Gornja Radgona 1983. — Inovacijsko verigo Ljubljanske banke — znak priznanja za uspešen prenos raziskovalnega dosežka v proizvodnjo Ljubljana 1984 — Srebrno plaketo kvalitete »Za uvajanje peno- betona v industrijsko gradnjo pri nas« na Jugoslo­ vanskem sejmu gradbeništva in gradbenih mate­ rialov z mednarodno udeležbo Gornja Radgona 1985. Janez Gjura, dipl. ing. arch. Andrej Flis, dipl. ing. kem. tehnol. Tomo Gečev, dipl. ing. gr. primorje ajdovščina Montažna gradnja Montažne armiranobetonske konstrukcije sistema Primorje so posebno primerne za industrijske in druge javne objekte. Industrijske hale z ločno, dvokapno ali ravno streho in posebna konstrukcija za kmetijski program omogočajo izvedbo objektov z zelo velikimi tehnološkimi in arhitektonskimi zahtevami. Konstrukcija je sestavljena iz montažnih stebrov, nosilcev, lokov z natezno vezjo, dvokapnikov ali ravnih strešnih nosilcev ter strešnih in fasadnih plošč. Montažna gradnja po osvojenih sistemih je hitra, racionalna in ekonomična. Montažne ločne konstrukcije so uporabne predvsem za skladišča, industrijske proizvodne hale in hangarje razpona do 45 m. Pomembna tehnična prednost tega sistema je majhna višina loka, ki omogoča pokrivanje streh s standardnimi valovitimi salonitnimi in pločevinastimi ploščami. Na osnovnem loku je mogoče montirati tudi nastavek za osvetlitev skozi streho. Dvokapne in posebne konstrukcije za kmetijski program so primerne za vse vrste objektov, od pokritih deponij in skladišč do zaprtih hal za različne tehnološke procese in kmetijske namene ter za razne športne in druge objekte. Majhna konstruktivna višina strešnih nosilcev omogoča dobro izrabljenost prostora in majhne energetske izgube pri ogrevanju. primorje ajdovščina