GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK KAMNIŠKI OBČAN ST. 7 in 8 JULIJ, AVGUST 1976 CENA 1 DINAR OB NAŠEM PRAZNIKU Petintrideset let mineva te dni od tistega usodnega leta 1941, ko so se tudi naši ljudje na Kamniškem odzvali pozivu partije in osvobodilne fronte in se okupatorjevemu škornju odločno uprli z oboroženo silo. 2e prva noč upora 27. julija je terjala dve mladi življenji skojevcev Miklavčiča in Mlakarja. V spopadu z okupatorjevo zasedo sta obležala na bregu Kamniške Bistrice ob Perovski brvi prva partizanska borca na Slovenskem. Toda to ni zadržalo uresničitve sklepa vojnorevo-lucionarnega komiteja za kamniško okrožje na zgodo- vinskem sestanku v Volčjem potoku. Kamniška, dupliška, radomeljska, mengeška četa so krenile v nezadržen pohod, kmalu so zrasle v slav ni kamniški bataljon, nas.ta jali so odredi, brigade, divi-zije partizanskih borcev, ki so po štiriletni težki borbi zadale okupatorjem odločilen udarec. Junaški boji na Os-novčku, Kostanj ski planini in drugod so za vedno zapisani v naši narodni zgodovini, še posebej pa v zgodovini osvobodilnega boja in ljudske revolucije na Kamniškem. To so bogata izročila in izkušnje, ki pomenijo trdno podlago našemu splošnemu ljudskemu odporu, izkušnje, ki jih bodo v enotah teritorialne obrambe v primeru potrebe uporabili ljudje, naši občani, ki so se rojevali prav v tistih najtežjih dneh. Verjetno še nikoli doslej nismo našega občinskega praznika praznovali sredi takšnih delovnih snovanj, akcij in načrtov za prihodnost kot letos. Te dni sprejemamo srednjeročne plane razvoja občine, republike in Jugoslavije za obdobje do leta 1980. Smo sredi razgibanih razprav o delavskem zakonu v pravem pomenu besede — o zakonu o združenem delu, ki pomeni nov ve- $osifaS3roxéJïïo Beograd, .23. maj 1976. Dragi drugovi, S a i z, r a z i m a tople v, a h v a 1 n o s t i aa čestitkama povodom mog rodjendana, upuču.jem' vam i noje na j I j epšc'. žel j e . Predsednik republike Josip Broz-Tito se je zahvalil občinski skupščini in družbenopolitičnim organizacijam naše občine za čestitko ob njegovem 81. rojstnem dnevu. Družbeno politične organizacije in Skupščina občine Kamnik čestitajo delovnim ljudem in občanom ob občinskem prazniku 27. juliju lik korak naprej k uveljavitvi delovnega človeka v naši socialistični družbi. V teku je akcija za vpis ljudskega posojila za ceste v Sloveniji, ki so se ji polnošte-vilno odzvali tudi naši delovni ljudje in občani. In ne nazadnje smo sredi pospešenih prizadevanj za ustalitev naših gospodarskih gibanj, za povečanje naše delovne produktivnosti, za boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in surovin, skratka za boljše gospodarjenje z našim družbenim premoženjem. Sem sodijo tudi napori za varstvo našega okolja, v katerem živimo. Čeprav so naše misli v teh dneh usmerjene v prihodnost, pa je vendar prav, da ob našem občinskem prazniku ocenimo tudi prehojeno pot in ocenimo sadove našega dela. Vsem občanom in delovnim ljudem kamniške občine ob občinskem prazniku v imenu občinske skupščine is.kreno čestitam! Franc Svetel j = miiiiiiiiiiiii»tiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiny| I PROGRAM PRIREDITEV I OB OBČINSKEM 1 PRAZNIKU 1 ■ — V spomin na 27. julij 1341, začetek oborožene H = vstaje na Kamniškem, bomo tudi letos praznovali E I 27. julij, praznik ( občine Kamnik 1 SOBOTA, 17. julija kamniški sejem S ob 15. uri: i ob 15.30 uri: 3 ob 16. uri: = ob 17. uri: Srečanje izseljencev in zdomcev občin Kamnik in Domžale na Starem gradu v Kamniku Nogometne tekme na Duplici Simul tanka v dvorani Doma Kamnik — mojster Germek : pionirji občine Kamnik Kulturna prireditev v počastitev občinskega praznika v šmarci NEDELJA, 18. julija 5 ob 8. uri: Povratni kegljaški dvoboj moških re-prezeotanc Kamnik: Domžale na kegljišču v Domžalah 1 ob 9. uri: Veliki nagradni brzopotezni šahovski turnir v Komendi s ob 9. uri: Turnir v odbojki na igrišču Pod skal = co v Kamniku I ČETRTEK, 2(2. julija = ob 9. uri: = ob 10. uri: Minuli četrtek so ob navzočnosti številnih gostov otvo-rili VI. Kamniški sejem, gospodarsko prireditev, ki je v našem mestu nismo imeli že vrsto let. Trgovsko podjetje Kočna, ki je pripravilo razstavo in prodajo izdelkov široke potrošnje, se je to pot zelo potrudilo, kar je ob otvoritvi poudaril tudi Alfonz Boltar, predsednik izvršnega sveta kamniške občinske skupščine, ki je tudi predsednik prireditvenega odbora. Organizatorji so -k sodelovanju povabili številne gospodarske organizacije iz Slovenije in Jugoslavije. Zlasti je zanimiva razstava in prodaja pohištva, gradbenega materiala, moške in ženske konfekcije, koles, mopedov in številnih drugih izdelkov. Med razstavljale! so tudi kamniška industrijska podjetja, med njimi naj omenimo KI Kamnik. Svilanit, Donit, Titan, ETO Živilsko industrijo, Al-prem, Tovarno usnja in Lončarsko zadrugo iz Komende. Tudi vrtnarija In sadna drevesnica je v ličnem razstavnem prostoru prikazala cvetje in lončnice. Kamniški sejem so že prvi dan obiskali številni kupci, saj so tudi cene izdelkom mnogo nižje kot v redni prodaji« Omeniti moramo, da je k temu svoj delež prispevala tudi občinska skupščina, ki je ob sejmu znižala prometni davek za 2 odstotka, številni proizvajalci in seveda tudi Kočna pa so posebej za sejem odobrili izredne popuste. Letošnji Kamniški sejem naj bo zato le uvod v nadaljevanje tradicionalnih sejmov, ki jih naše mesto pozna. Letošnja prireditev naj bo prizadevnim organizatorjem vzpodbuda za njihovo pionirsko delo v prihodnje. Medobčinsko tekmovanje radijsko vodenih modoiov letal ob Korenovi poti na Duplici ODKRITJE SPOMENIKA DRA2GO-SKI BITKI IN 8. SREČANJE GORENJSKIH AKTIVISTOV V DRA2 GOSAH PETEK, 23. julija ob 17. uri: Svečana izročitev ključev bodočim stanovalcem novega bloka na Rakovniku SOBOTA, 24. julija ob 10. uri: SKUPNA SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKIH SKUPŠČIN DOMŽALE IN KAMNIK - Dom v Kamniku Revija •:ri,kpmeta v Kamniku 04m-i:."e/ kamniškega vodovoda na IvR.-.u- Promenadni koncert kamniške godbe na Trgu talcev r<« po ulicah Kamnika TRADICIONALNI MITING NA TRGU PRIJATELJSTVA V KAMNIKU NEB ELI A, 25. julija Strelsko tekmovanje B skupine slovenskih mest na MK strelišču v Kamniku Košarkarski turnir članov za prehodni pokal ŠD Komenda v Komendi (sodelujejo mladinci Olimpije, Kamnik, SVVVV Celovec, Komenda) Košarkarska tekma med ženskima ekipama SVVVV Celovec : Komenda ODKRIJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA PARTIZANSKE BOLNIŠNICE POD LIPO NAD TUHINJEM SREDA, 28. julija ob 10. uri: Slovesnost; ob zaključku del na ko-lektor j a in polaganje temeljnega kamna za čistilne naprave v Studi pri Dotnialah ČETRTEK, 29. julija = ob 13. uri: §j ob 16. uri: Ü ob 17. uri: Ü ob 18. uri: = ob 20. uri: = ob 8 uri: = ob 8.3(1 uri: = ob 10. uri: = ob 10. uri: = ob 18. uri: Razstava likovnih del Petra Lobode v dv>rani nad kavarno v Kamniku | PETEK, 30. julija 5 ob 20. uri: Svičani zaključek »Mesec športa Komenda 1976« v Domu Komenda | NEDELIA, 8. avgusta 5 ob 14. uri: Odprtje prenovljenih prostorov konjeniškega kluba in velike tradicionalne konjske dirke v Komendi Občani, počastimo naš praznik s čimvedjo ude-= ležbo na vseh prireditvah. I OK SZDL Kamnik 'ur IIIIIIIIIIIIIIIHIIMIIIIIIlillllllllllllllllllMIllllllllllllllllinillllllMIllllllllllllllllllllIMlIlllllllllillllll! OSNUTEK ZAKONA 0 ZDRUŽENEM DELU planiranje kadrov IN DELAVCI 0 NJEM - obveza in nujnost Jasno je, da je po novi Ustavi osnutek zakona o združenem delu najpomembnejši zakonski akt, ki ga bomo sprejemali in o katerem bomo vodili posebno javno razpravo. S tem zakonom bomo določneje opredelili in uredili celotno področje združenega dela, za kar je temeljno zasnovo naredila že nova Ustava. Razlogi, zaradi katerih je bilo potrebno izdati zakon, so predvsem v tem, da ustavni amandmaji v obdobju 1971—1973 in pa naša Ustava iz leta 1974 niso popolnoma in v celoti uredili odnosov v združenem delu. Takoj po sprejetju nove Ustave se je pričelo obdobje ustavnega usklajevanja zveznih zakonov, ki bo trajalo do 31. decembra 1976. Rezultat tega obdobja je osnutek zakona o združenem delu. Lahko rečemo, da je ta zakon »strateški načrt« nadaljevanja naše samoupravne prakse. Tudi javne razprave o osnutku tega zakona, ki tečejo v teh dneh, bodo morale potekati v tej smeri. Javni razpravi dajemo velik pomen zato, ker bodo ti prispevki nedvomno sloneli na podlagi preteklih in sedanjih izkušenj in spoznanj iz samoupravne prakse. O tem, kaj menijo o osnutku zakona o združenem delu, kako ga spoznavajo in ocenjujejo javno razpravo, smo se pogovarjali z nekaterimi delavci iz TOZD in delovnih organizacij Kamnika. Andrej Perčič, tapetnik v TOZD I. delovne organizacije Stol: Dva meseca že redno spremljam vse. kar je napisanega o osnutku zakona o združenem delu, razen tega smo imeli že več razgovorov, na katerih so nam razlagalci še podrobneje razložili posamezna poglavja. Če bomo ta zakon dosledno uresničevali tu- di v praksi, računam na najboljše. Menim, da je treba več storiti v zvezi z delovanjem samoupravne delavske kontrole, notranje orgaiuza-cije dela in voditi bolj načrtno kadrovsko politiko.« Jakob Bergant, monter v TOZD-i — delovna organizacija Stol: »Dva meseca že redno spremljam vse, kar je napisanega o osnutku zakona o združenem delu, razen tega smo imeli že več razgovorov, na katerih so nam razlagalci še podrobneje razložili posamezna poglavja, če bomo ta zakon dosledno uresničevali tudi v praksi, računam na najboljše. Menim, da je treba več storiti v zvezi z delovanjem samoupravne delavske kontrole, notranje organizacije dela in voditi bolj načrtno kadrovsko politiko. Marija FIcrin, snovalka v delovni organizaciji Svilanit: »Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu poteka dobro. Delavci kažejo veliko zanimanja za zakon, zlasti za tista področja zakona, ki urejujejo dohodkovne odnose. Osebno se največ seznanjam z vsebino zakona prek internega glasila naše delovne organizacije. Upam, in delavci bomo vztrajali, da bomo zakonska določila uresničili tudi v praksi, kajti le tako bo zakon dosegel svoj namen.« Jože Marolt, vodja izmen TOZD Trival delovne organizacije Svit: »Z osnutkom zakona o združenem delu sem se seznanil preko informativnega časopisa naše delovne organizacije, preko časopisov in zborov delovnih ljudi. Zakon se mi zdi dober, saj bomo delavci vedeli, kam, kako in za koga gre denar. Zdi pa se mi, da je med samimi neposrednimi proizvajalci premalo zanimanja za osnutek tega zakona.« Milja Grabovae, delavka v sortirnici TOZD Trival, delovna org. Svit: »Z osnutkom sem bila seznanjena preko našega informatorja; o tem smo razpravljali tudi na zborih delovnih ljudi. Sestavljen je bil tudi poseben odbor, ki vodi javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Moram pohvaliti zelo dobro obveščanje delavcev v naši delovni organizaciji, kar je rezultat preteklega leta. Mislim, da se večina delavcev zanima za zakon, mislim pa tudi, da je gradivo težko razumljivo.« Jonas Muradbašič, izdelovalec črnega smodnika, TOZD Kamniktit, delovna organizacija podjetje »Kamnik« Kamnik: »Vsekakor ima osnutek zakona o združenem delu velik pomen, saj ima delavec po tem zakonu najpomembnejšo vlogo pri graditvi našega sistema. S tem osnutkom sem se seznanil na sestankih ZK, prek Komunista, televizije, radia in na zborih delovnih ljudi. Mislim, da se delavci zanimajo za ta osnutek in da so ga preučili.« Milan Drolc, strojni ključavničar, TOZD skupne službe, delovna organizacija podjetje »Kamnik« Kamnik: »Z zakonom sem se seznanil prek informativnega biltena, vsak posameznik pa je dobil osnutek zakona, napisal svoje pripombe, kar smo obravnavali tudi na zborih delovnih ljudi. Mislim pa, da se marsikateri delavec ni toliko seznanil z osnutkom, prav zaradi tega, ker ga ni razumel. Najbolj je z osnutkom vsekakor seznanjen vodilni kader in ta nam je osnutek tudi razložil v bolj razumljivem jeziku. Z novim zakonom bomo delavci dobili vpogled v delitev dohodka, tako da bomo točno vedeli, koliko in za kaj se je porabil denar.« Franc Spruk, orodjar, TOZD-II, delovna organizacija Titan: »Osnutek zakona je bil obrazložen v naši tretji številki Informatorja, že prej pa tudi prek televizije. Imeli smo tudi zbor delovnih ljudi, na katerem so nam razložili glavne značilnosti novega zakona. Mislim pa, da zainteresiranosti med delavci ni preveč, ker je snov preobširna. Sestavljen je bil tudi odbor za organizacijo javne razprave.« Mirko železnik, strojni oblikovalec, TOZD-I, delovna organizacija Titan: »Z osnutkom zakona o združenem delu sem se seznanil predvsem na zboru delovnih ljudi in prek našega Informatorja. Zakon prinaša delavcu tako pravice kot dolžnosti. Pravice delavcev so, da so soudeleženi pri delitvi dohodka, da lahko sodelujejo pri razporeditvi in delitvi osebnega dohodka. Novosti so tudi v medsebojnih razmerjih; dolžnosti pa so čimbolj neposredno vključiti se v proizvodnjo, da bi dvignili produktivnost. Delavec je tudi seznanjen z gospodarjenjem v TOZD in pri ustanavljanju novih TOZD, če so za to dani vsi pogoji. Zaenkrat še ni bilo pripomb na sam zakon, javna razprava pa še teče.« Janez Učakar, mesar v podjetju Meso Kamnik: »Na zboru delovnih ljudi so nas seznanili z glavno vsebino novega zakona. Izdajamo tudi informativni bilten, v katerem je prav tako razložen ta osnutek. Bistvenih pripomb na osnutek ni bilo, na razpravi pa je bilo najbolj poudarjeno poglavje o dohodkovnih odnosih, s tem v zvezi želimo, da bi razpravo še razširili.« Razgovor vodila: 2. I. iri T. F. PRAZNOVANJE DNEVA RUDARJEV V RUDNIKU KAOLINA ČRNA-KAMNIK Ni dovolj, da popisujemo kadre in ugotavljamo, da je to osnova za vodenje dobre kadrovske politike. Taka kadrovska politika je le forum-ska. Z organizacijskimi posegi ne bomo uredili vsebine problemov, temveč le odlašali s postavljanjem baze, ki naj bi spremenila stanje. S sedanjo politiko štipendiranja le zmanjšujemo socialne razlike in prav gotovo ne izhajamo iz potreb združenega dela, ki pa mora postati edini resnični nosilec kadrovske politike, osnova pri prepotrebnem planiranju kadrov. Če združeno delo ni osnovni subjekt pri oblikovanju kadrovske politike, se kar hitro znajdemo v »produkciji« kadrov, ki jih sploh ne potrebujemo. In to se v Kamniku ravnokar dogaja. Govorimo o programu usmerjenega izobraževanja, ki ga je skupščina sprejela z vso podporo delovnih ljudi in občanov, opažamo pa naraščanje vpisa v gimnazijo, ki dejansko ne daje nobenega poklica. Kadrovska struktura v občini ni usklajena z dejanskimi potrebami. Najbrž tudi ne vemo, kakšne kadre potrebujemo. Največkrat tudi kadrujemo na pamet. Brez dvoma moramo ustvariti pogoje, da bodo delovni ljudje postali nosilci kadrovske politike, voditi sistematično in načrtno samoupravno akcijo za stalno ugotavljanje potreb po kadrih, zagotovili hitrejše izboljšanje izobrazbene in poklicne strukture kadrov in ne nazadnje ustvariti pogoje za vsestransko razvijanje sposobnosti, omogočiti vertikalno odprtost izobraževanja in gibljivost kadrov. Pravega človeka na pravo mesto je zahteva našega razvoja. Takšno usmeritev so podprli na seji občinske skupščine, ko so vsi trije zbori na ločenih sejah konec julija govorili o poročilu o uresničevanju družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Kamnik. Vsi trije zbori občinske skupščine so obravnavali tudi poročila o delu organov odkrivanja, pregona in soje- nja, in sicer poročilo o delu postaje milice, občinskega sodnika za prekrške, občinskega sodišča, javnega pravobranilstva, občinskega javnega tožilstva in sodišča združenega dela. Ob tem je skupščina med drugim ugotovila, da skoraj ni primerov poravnave sporov pred poravnalnimi sveti pri krajevnih skupnostih. Enega izmed razlogov vidijo v tem, da pravosodni in upravni organi premalokrat napotijo stranke za razrešitev sporov na poravnalni svet pri krajevni skupnosti. Zato je skupščina naročila tem organom, naj pogosteje kot doslej napotijo stranke pred poravnalni svet. Svetom krajevnih skupnosti pa naroča, naj ponovno proučijo sestavo poravnalnih svetov in njihovo delo. Poleg omenjenega so zbori sprejeli še družbeni dogovor o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občinskih skupnosti, družbeni dogovor o enotnih osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov v SR Sloveniji, sklep o družbenem dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1975, predlog odloka o sestavi razpisne komisije za imenovanje individualnih poslovodnih organov, predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, poročilo komisije za ugotovitev stanja v tovarni pogrebne opreme »Menina«. Zbor združenega dela je na predlog delegatov obravnaval tudi poročilo o sanacijskem programu v Utoku. TOMO MALINARIČ Rudarji v črni praznujejo skupno z ostalimi slovenskimi rudarji Dan rudarjev, 3. julij, v spomin na gladovno stavko rudarjev v Zasavskih rudnikih leta 1934. Letošnji praznik so v rudniku kaolina proslavili s svečano sejo delavskega sveta v Domu rudarjev v Črni pri Kamniku. Seje so se udeležili poleg članov tudi številni gostje, predsednik občinske skupščine Kamnik, sekretar občinskega komiteja ZKS, sekretar občinske zveze sindikatov Slovenije, predstavniki krajevnih skupnosti ter delegacije SOZD »Slove-nijapapir«, papirnice Vevče, papirnice Krško in papirnice Količevo. Direktor rudnika je v govoru na svečani seji delavskega sveta orisal dosedanji razvoj podjetja, ocenil sedanji položaj in močno poudaril možnosti nadaljnjega razvoja rudnika na sploh in v luči srednjeročnega plana razvoja v letih 1976—1980. Rudnik, ki je v preteklosti preživel že vse mogoče ujme in viharje, je v zadnjih petih letih na podlagi postavljenega razvoja in izdelanega plana razvoja, dal prednost modernizaciji proizvodnje kaolina in kalcita in povečanju kapacitete predvsem pri proizvodnji kalcita. Plan razvoja postopoma uspešno uresničujejo, čeprav je to izredno težka in zahtevna naloga v podjetju, ki posluje na robu rentabilnosti. Predvsem je še vedno največji in najhujši problem rudnika stalnost strokovnega kadra. Zato velike in težke naloge razvoja padajo vse bolj na rame maloštevilnega kadra. Problem je možno rešiti le s primernim nagrajevanjem in vzdušjem ter zaupanjem v kader. Z uspešno zaključeno rekonstrukcijo I. faze predelave kalcita in izgradnjo odpraševalnih naprav so postavljene prve osnove industrijske proizvodnje karbotalnih polnil, ki imajo veliko perspektivo v industriji, kolikor so kvalitetni in ceneni, kar je možno doseči z velikimi kapacitetami in visoko stopnjo mehanizacije. V planu pa je še razvoj izredno finih mikron-skih frakcij kalcija. S tem pa bi bil obrat kalcita sposoben nuditi tržišču vse, kar področje karbotalnih polnil potrebuje. Tudi modernizacija proizvodnje kaolina teče po zastavljenem programu. Uspešno je vključen v proizvodnjo od-kopni kombanj za napredovanje prog, obnovljen celotni transportni park v jami in uvedeno jekleno predpra-nje. Na separaciji je z izgradnjo podajalnika, novega usedalnega bazena ter vgraditvijo 3 baterij hidrociklo-nov možno zagotoviti večje količine papirniškega kaolina. Sedanje ozko grlo filtrir-nice bodo odpravili z dokon- čanjem nove avtomatske filt-rirnice, ki jo sedaj gradijo. Po srednjeročnem planu razvoja slovenske papirne industrije bo potrebno povečati proizvodnjo papirniškega kaolina za 35 odstotkov. To bo možno doseči s povečanjem proizvodnje rude za 70 odstotkov. Naloga je zelo zahtevna, lahko celo rečemo, najtežja v celotnem srednjeročnem planu razvoja. Predvidena je popolnoma nova tehnologija pridobivanja in transportiranja kaolinske rude. Predvidena je tudi izgradnja sušilnice in silosov za skladiščenje posušenega kaolina. Kaolin je cenjen kot eden glavnih industrijskih mineralov 20. stoletja zaradi svojih fizikalnih, kemičnih, optičnih in reoloških sposobnosti. Za- \^nejsaWižn|a to napovedujejo strokovnjaki, da bo že danes pomemben nekovinski mineral — kaolin postal v prihodnosti še bolj pomemben. Tudi naša družba je doumela pomembnost nekovinskih mineralov za razvoj kemične in papirne industrije, zato daje v srednjeročnem programu razvoja 1976—1980 prednost pridobivanju nemetalnih surovin. Rudnik kaolina je živ primer, ki dokazuje nujnost samoupravnega povezovanja v proizvodne komplekse, saj je z vključitvijo v SOZD »Slo-venijapapir« rudniku dala možnost normalnega razvoja. 2e dolgo ni bila pri rudniku tako jasna razvojna pot, kot je danes, zato jo je ob pomoči združenega dela treba tudi realizirati. Treba je združiti vse sile, da bi izpeljali zastavljene programe. Na svečani seji so še govorili ter čestitali k prazniku rudarjev predsednik občinske skupščine Kamnik, predstavnik SOZD »Slovenijapapir« in predstavnik papirnice v Krškem. V popoldanskem času se je zbral v domu Vegrada na Stahovici celotni kolektiv rudnika, da bi v senci zelenja ter ob prijetni glasbi in dobri kapljici proslavil svoj praznik. Ob tem naj bi bili vsaj za kratek čas pozabljeni težko delo v jami in vsakdanje skrbi. U. Bajžel Nakladanje kaolina v jami javna razprava 0 zakonu 0 združenem delu V vseh TOZD, delovnih organizacijah, ustanovah in KS zelo dejavno razpravljajo o osnutku zakona o združenem delu. V TOZD, delovnih organizacijah in v sami občini smo usposobili dovolj širok krog družbenopolitičnih delavcev za vodenje in usmerjanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Menim, da bi morala biti razlaga posameznih poglavij oziroma členov v »mali ustavi« konkretnejša; opozoriti bi morala predvsem na kvalitetnejše izboljšave, ki jih prinaša osnutek, še posebej, kar zadeva odnose v delitvi in razporejanja dohodka. Ponovno je poudarjeno temeljno načelo male ustave pri delitvi sredstev na Posamezne delavce — to je načelo delitve po vloženem delu, stimulirano z rastjo Produktivnosti dela vsakega delavca. Pri usklajevalni akciji v prihodnjem letu ne bb težav, če se bomo dela lotili enotno in organizirano. Družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu je jasno opredeljen že v ustavi. Osnutek zakona o združenem delu izgrajuje izvirno institucionialno vsebino in oblike samoupravnih družbenoekonomskih odno-s°v- V izdatni meri se mo-r« okrepiti delavčeva vloga in družbena moč. Temeljni samoupravni produkcijski odnos v socialističnem samoupravnem združenem delu tvorijo tri temeljne sestavine: — prvo sestavino tvori sistem družbenoekonomskih odnosov delavcev v združenem delu (dohodkovni odnosi, medsebojna razmerja de-avcev, upravljanje družbenih sredstev ter povezovanje družbenega dela v sistem samoupravno družbenega dela); — drugo sestavino tvori samoupravno organiziranje združenega dela (družbenoekonomska, organizacijska in pravna obeležja oblik združenega dela in sredstev); — tretja sestavina samoupravnega produkcijskega odnosa pa je uresničevanje samoupravljanja delavcev v družbeni reprodukciji (odločanje delavcev, organi upravljanja, obveščanje, samoupravna delavska kontrola, odgovornost za opravljanje samoupravnih funkcij, samoupravni splošni akti itd.). Pri uresničevanju družbenoekonomskega položaja delavcev ne obravnavajo dovolj zavzeto vseh treh navedenih sestavin temeljnega produkcijskega odnosa kot neločljive celote. Zato bo potrebno ustvariti pogoje za sočasni in skladni razvoj vseh navedenih sestavin temeljnega produkcijskega odnosa v družbeni praksi. ODLOČANJE Samoupravno odločanje predstavlja način uresničeva-položaja delavcev; je torej način aktiviranja pravic in dolžnosti delavca v združenem delu, ki naj v svojem razvoju nadomesti ostanke posrednega odločanja, ki je delavcu odtujeno, v odločanje delavcev samih. Osnutek zakona daje poseben poudarek delavcev v združenem delu pri oblikovanju, sprejemanju, izvajanju in kontroliranju izvajanja sprejetih samoupravnih odločitev. Tako bo doseženo kvalitativno dograjevanje sistema samoupravnega odločanja že v samem izhodišču. praznik ks črna 27. junija je krajevna skupnost Črna praznovala. Povor-ka avtomobilov je krenila od rudnika v črni do osnovne šole v Gozdu, kjer je bila svečanost. Predsednik krajevne skupnosti Adolf Žagar je prikazal dela v KS črna. Največja pridobitev v letošnjem letu je nova cesta na Zavrh, j« je veljala prek 9 milijonov starih dinarjev. Omenil je tudi nalogo, ki je ena od najvažnejših za dolino črne — akcijo za cestno posojilo. Uspeh cestnega posojila pomeni asfaltiranje ceste od črne do Črnivca. Omani bi morali biti Pri vpisovanju posojila prvi od vseh krajevnih skupnosti. Navzoče je pozdravil tudi predsednik skupščine občine, ki je povedal, kako poteka akcija za ceste v občini Kamnik. V kulturnem programu so sodelovali učenci osnovne sole Stranje pod vodstvom Majde šteblaj ter mladinski pevski zbor pod vodstvom Saše Freliha, K. P. INOVATORJEM - DRUŽBENO IN MATERIALNO VZPODBUDO NA SKUPNI SEJI ZBORA DELA IN SKUPŠČINE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI RAZPRAVLJALI O INOVACIJAH KOT SESTAVINI ZDRUŽENEGA DELA TER PODPRLI PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA O INOVACIJAH. Vsem vrstam izboljšav je potrebno dati družbeno priznanje kot tudi primerno materialno vzpodbudo. Dejavnosti posameznikov in posameznih skupin ne moremo podcenjevati, temveč omogočati njihovo ustvarjalnost v vsakem okolju, kajti v tem je tudi bistvo človekove kreativnosti. Delovni človek mora postati nosilec družbenih sprememb, inovacije pa gonilna sila napredka. če hočemo vzpodbujati in razvijati inovacijsko dejavnost, moramo predvsem vplivati na spremembo takšne miselnosti in miselnosti tistih, ki to dejavnost zavirajo. Dejanske razmere v temeljnih organizacijah združenega dela Pa naj bodo izhodišče za urejanje problemov, ki zavirajo inovacijske dejavnosti. O tem bodo morali razpravljati v delavskih svetih in sprejeti konkretne ukrepe ter jih dosledno izvajati. Vsekakor pa je nujno izboljšati proizvodne postopke. Raziskave na tem področju pa naj slonijo na razvojnih programih, kajti le tako bomo lahko na tcim področju prispevali k povečanju produktivnosti. Izhajajoč iz določil družbenega dogovora o inovacijah, "Odo morale TOZD v svojih samoupravnih splošnih aktih sprejeti obveznosti in določiti načine za stimuliranje inovatorjev, izumiteljev, racioatializatorjev in drugih, ki s svojimi ustvarjalnimi sposobnostmi in znanjem prispevajo k n»predku. T. M. Ustrezno urejeni odnosi ob jasno določenih pravicah, dolžnostih in odgovornostih delavcev bodo omogočali vsebinsko pravilno in resnično sprejemanje samoupravnih odločitev. Osnutek zakona o združenem delu temelji glede odločanja delavcev pri vseh predlaganih rešitvah na ustavnem načelu, po katerem je odločanje delavcev o njihovem delu, pogojih in rezultatih dela v združenem delu njihova neodtuljiva pravica. Ustava namreč določa, da nihče ne sme na nikakršen način onemogočiti in omejevati delavca, da ne bi enakopravno z drugimi delavci odločal o svojem delu ter o pogojih in rezultatih svojega dela. Neodtuljiva pravica delavca v procesu samoupravnega odločanja torej pomeni, da delavec te pravice ne more prenesti na drugega delavca, na svoje izvoljene organe ali na organizacijo združenega dela. Pravico samoupravnega odločanja v združenem delu lahko delavci uresničujejo že v TOZD kot temeljni organizacijski obliki združenega dela in sredstev. Osnutek zakona določa tudi, da delavec svojo pravico odločanja uresničuje skupno z drugimi delavci v združenem delu ter v odnosih medsebojne odvisnosti in vzajemne odgovornosti z drugimi delavci. Obveščanje delavcev je v osnutku zakona obrazloženo, kot: — pravica delavcev — dolžnost organov upravljanja v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Obveščanje delavcev je bistveni pogoj za uresničevanje njihove samoupravljavske funkcije, in mora biti po vsebini in obliki dostopna vsem delavcem, hkrati pa vedno pravočasno, resnično in popolno. Organi, ki obveščajo delavce, so dolžni omogočiti, da se vsak delavec seznani z obvestilom, da bi ga proučil in na podlagi tega oblikoval svoja stališča (521. in 522. člen). Organi upravljanja so dolžni delavce obveščati o: — celotnem poslovanju organizacije; — materialno finančnem stanju; — delitvi dohodka in uporabljanju sredstev; — rezultatih, doseženih z združevanjem dela in sredstev; — delu delavskega sveta in izvršilnega organa o delu poslovodnega organa temeljne, delovne in sestavljene organizacije kot tudi drugih organizacij in skupnosti, ki so združile delo in sredstva; — uresničevanju samoupravne delavske kontrole in o vseh drugih vprašanjih, pomembnih za upravljanje in odločanje. Občinska konferenca ZK in komite OK ZK sta posveti-la vso pozornost pripravam za oceno samoupravnih razmer v TOZD, ki morajo biti končane do 30. julija tega leta. Konferenca je glede tega sprejela vrsto konkretnih nalog, da morajo biti v delovnih organizacijah, KS in drugih samoupravnih interesnih skupnostih do tega dne izdelane ocene samoupravnih odnosov in organiziranosti v združenem delu. Še posebej so zato odgovorni poslovodni organi v organizacijah združenega dela, ki naj proučijo dohodkovne odnose, nakažejo možnosti za združevanje posameznih panog, začrtajo in opredelijo nadaljnjo samoupravno organiziranost in pripravijo zamisli o nadaljnji razvojni usmeritvi v začrtanem srednjeročnem obdobju. Pri načrtovanju razvoja je treba posebej upoštevati tržne možnosti, ustvarjeni realni dohodek, predvideti proizvodno usmeritev in investicijska vlaganja ter sporazumevanje s poslovnimi partnerji. POTEK RAZPRAVE Javna razprava o osnutku zakona o združenem delu v naših delovnih organizacijah je v polnem razmahu. Do utrditve osnutka bomo, na sestankih obravnavali podrobneje zlasti zadnji dve poglavji ter analizo stanja samoupravnih odnosov tam, kjer je bila sedaj nezadovoljiva. Široko zasnovana javna razprava je bila zlasti v delovnih organizacijah v podjetju Kamnik, Stol, Svit in Titan, ki omogočajo slehernemu zaposlenemu, da spozna osnutek zakona in ga dobro prouči, preden ga sprejme. Ugotavljamo, da so na vseh dosedanjih razlagah o osnutku zakona o združenem delu zaposleni budno spremljali potek razlage, tako da lahko rečemo, da so do dobra seznanjeni z njim. Menimo, da bi morali posamezna pomembnejša poglavja iz zakona podrobneje posredovati zaposlenim, zlasti tisti del zakona, ki govori o dohodkovnih odnosih. T. F. POSPEŠIMO GOSPODARSKO RAST Na nedavnem sestanku sekretarjev vseh kamniških osnovnih organizacij zveze komunistov, ki ga je sklical komite občinske konference ZKS Kamnik, so razpravljali o zaostrenem gospodarskem položaju v kamniških organizacijah združenega dela. Ugotovili so, da zaloge končnih izdelkov naraščajo in da je naročil za novo proizvodnjo manj kot so v gospodarstvu načrtovali. Trgovske organizacije so se morale . prilagoditi zaostrenim pogojem plačevanja in zato so v drugem trimesečju letošnjega leta omejile nakupe v industrijskih podjetjih. To seveda ni šlo mimo kamniške predelovalne industrije. Posledice zmanjševanja proizvodnje nekaterih izdelkov, kar je bila prva reakcija gospodarstva, so tudi pri stagnaciji osebnih dohodkov, ki se niso povečevali. V marsikateri gospodarski organizaciji, so ugotovili sekretarji zveze komunistov, so morali premeščati delavce na druga delovna mesta, kar je prav DOMICIL MAISTROVIM BORCEM V KAMNIKU Skupščina občine Kamnik in Domžale bosta ob občinskem prazniku podelili domicil ljubljanskemu odboru zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo 1918—1919, ki vključuje 18 občin ljubljanske in zasavske regije. Poleg počastitve kamniškega rojaka in legendarnega vodje borcev za našo severno mejo generala in pesnika Rudolfa Maistra s postavitvijo njegovega spomenika v Kamniku leta 1970 pomeni podelitev domicila še posebno priznanje vsem nekdanjim borcem, ki so se ob koncu prve svetovne vojne odzvali Maistrovemu klicu za obrambo naše severne meje. Na slavnostni seji občinske skupščine 24. julija bodo vsem še živečim borcem podeljena tudi priznanja republiške zveze prostovoljcev — borcev za severno mejo. To priznanje in zahvala Maistrovim borcem sta že toliko pomembnejša v času, ko smo spet priča raznarodovalnim metodam v sosednji Avstriji s preštevanjem naših rojakov na Koroškem. Brez odločnega posega generala Maistra in njegovih borcev leta 1918 bi danes velik del Slovencev v severovzhodni Sloveniji doživljal podobno usodo. Zato je prav, da ob 35-Ietnici začetka oborožene vstaje in ljudske revolucije še enkrat damo polno priznanje in zahvalo našim borcem za severno mejo. F. S. TUDI BORCE ZANIMA GOSPODARSTVO V OBČIH Na junijski seji je predsedstvo odbora ZZZB NOV razpravljalo tudi o raznih nepravilnostih v delovnih organizacijah naše občine. Pri tem so si zastavili vprašanje, ali bodo izvajale ukrepe na ugotovljene nepravilnosti, ki ponekod niso majhne ali bodo koga klicali na odgovornost ali ne. Zato so na sejo 7. julija 1976 povabili predstavnike občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij in zaprosili za izčrpno informacijo o naši gospodarski situaciji. Pojasnjeno nam je bilo, da delavci niso dovolj informirani o dejanskem stanju v podjetju brez učinkovitega informiranja ne more biti tudi ustreznega samoupravljanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da je slaba organiziranost dela, neodgovornost pri izvrševanju delovnih obveznosti in kopičenja neproduk-tivnosti delovne sile, zlasti v režiji, vzrok za marsikatere pomanjkljivosti. Za uspešno poslovanje in delo v proizvodnih in nepro- izvodnih delovnih organizacijah je predvsem aktualno vprašanje kadrovske zasedbe vodilnih in vodstvenih delovnih mest. Marsikdaj se dogovarjamo o kadrovski politiki, zavzemamo sklepe sprejeli smo samoupravne sporazume, vendar na področju dosegli večjih rezultatov. Glede na to bi morali postaviti na delovna mesta ljudi, ki imajo čut odgovornosti in so se pripravljeni vselej aa-vzemati za politiko ZK. Borcem ni vseeno, kako poslujejo v organizacije združenega dela, opravljajo javne funkcije, zato zahtevajo izpolnjevanje sklepov in dogovorov. Da bi izboljšali kamniške Industrije, je predsedstvo ZZB NOV sklenilo, naj vse družbenopolitične organizacije in družbenopolitični zbor skupščine občine Kamnik razpravljajo o izpolnjevanju kadrovske politike in morda o zamenjavi tistih, ki ne izvajajo samoupravnih sporazumov mi naših skupnih prizadevanj. Predsedstvo ZZB NOV gotovo boleč ukrep. Delavci so, nevajeni drugih del, le s težavo dosegali norme, kar je nekje povzročilo tudi negodovanje. Zato bo treba v prihodnje še bolj prisluhniti zahtevam tržišča, saj proizvodnja izdelkov za skladišča ni gospodarsko utemeljena. Še bolj bo treba poiskati notranje rezerve in znižati proizvodne stroške, kar bo povečalo konkurenčno sposobnost kamniškega gospodarstva. Sekretarji so se dogovorili, da je treba pospešiti vpis ljudskega posojila za ceste, saj ni bilo pričakovati odziva v vseh organizacijah združenega dela. Kamniške organizacije zveze komunistov bodo tudi v prihodnje nadaljevale z evidentiranjem možnih kandidatov za sprejem v zvezo komunistov. Tu je zlasti pomembno sodelovanje z organizacijo ZSMS. Za vse novo sprejete člane bodo v jeseni organizirali posebne seminarje. —U Drago Kune tretji z leve DRAGO KUNC V KAMNIKU Na povabilo komiteja občinske konference ZKS Kamnik je kamniško občino obiskal Drago Kune, veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. Na razširjeni sestanku komiteja, ki so se ga udeležili številni kamniški družbenopolitični delavci, je vodil zelo zanimivo razpravo o jugoslovanski zunanji politiki in odnosih ' v mednarodnem delavskem gibanju. Posebno pozornost je posvetil konferenci komunističnih in delavskih partij Evrope, ki je bila v Berlinu. Tu je zlasti poudaril stališča Zveze komunistov Jugoslavije do te pomembne konference, ki se jo je udeležila tudi jugoslovanska delegacija pod vodstvom tovariša Tita. Tovariša Draga Kunca so udeleženci razširjene saje komiteja spraševali o številnih zunanjnje političnih dogajanjih v svetu in žariščih političnih napetosti. Dlje časa so se zadržali tudi pri bližnji konferenci neuvrščenih dežel, ki bo te dni v Colom-bu v Sri Lanki. Udeleženci sestanka so si bili edini v ugotovitvi, da je obisk tovariša Draga Kunca v mnogočem pripomogel k razjasnitvi številnih problemov mednarodnih odnosov. Zlasti jasni in jedernati odgovori tovariša Kunca, ki je pred leti vodil informacijsko službo v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve in stike z novinarji, so vzbudili veliko zanimanje med udeleženci. PARTIZANSKA BOLNICA PRI TUHINJU Nedaleč od Tuhinja je med NOB delovala bolnica z ilegalnim imenom »Pod lipo«. Komisar bolnice je bil od pričetka delovanja pa do konca vojne Anton Podbevšek-Srečo iz Tuhinja. Maja 1944 ga je štab Slandrove brigade, ki je bila na Slapeh, zadolžil, da poišče primeren teren za bolnišnico. Cez nekaj dni sta skupno z borcem domačinom Gusrajdom Rajdom, poiskala primeren teren ter izbrala prostor za gradnjo bolnišnice. Za pomoč pri gradnji je dala šlandrova brigada še sedem zanesljivih tovarišev. Objekte so gradili samo ponoči. Pri gradnji so upoštevali vse varnostne ukrepe. Žeblje so zabijali, tako da so bili vedno pokriti z žakljovino. Deske in letve so žagali z majhno žago. Najprej so zgradi- li zemljanko 6x6 metrov. Vanjo so namestili pregrade za 15 ranjencev, v kotu pa je bila operacijska miza. Zemljanka je bila pokrita s prstjo, na katero so zasadili trago, panje ter manjše smreke. Travo so polivali z vodo. če je smreka ovenela, so jo takoj zamenjali z novo. Vrata vhoda v bolnišnico so bila narejena iz desk, pokritih s strešno lepenko, na katero je bila pritrjena travnata ruša. Kasneje so zgradili še več objektov — kuhinjo, skladišča, pokretno bolnico. Skladišča so bila za različne materiale ločena in medsebojno oddaljena. Prvi ranjenec je bil sprejet meseca junija, število ranjencev se je večalo, tako da se jih je naenkrat zdravilo tudi do petdeset. Bolnica se je preskrbovala s hrano iz Tuhinja, Mačkovega kota, kjer je bila ekonomska četa, ter iz vasi Straža pri Brdu. Kasneje so ustanovili ekonomsko četo, katere komandir je bil Vencelj žavbi-Jurče. Za oskrbo s sanitetnim materialom je veliko pomagal Luka Pirš. Javke so bile na različnih krajih, tako v osnovni šoli Tuhinj, v Golicah, kjer so sprejemali ranjence in jih prenašali ali vozili ponoči v bolnišnico, ter v nekaterih hišah v Tuhinju. Vsakemu ranjencu so zavezali ruto prek oči, ko so ga vodili v bolnico ali iz nje. Bil pa je tudi komandant, ki ni dovolil, da bi mu zavezali oči ob odhodu. Seveda ni smel iti iz bolnice, čez nekaj dni pa je le sprevidel, da so takšni ostri ukrepi potrebni, zato da bolnica ne bi bila izdana. Ko si je zavezal oči, so ga odpeljali. Od ranjencev ni nihče vedel, kje se zdravi. Ko je zapadel sneg, so ranjence nosili po potoku, da se niso videle sledi. Eden od tovarišev je bil vedno zadolžen, da je kot zadnji zabrisal vse sledove. Dogodilo se je tudi, da prek noči niso mogli znositi vseh ranjencev iz javke do bolnice. Skupaj z zdravnikom so prek dneva ostali skriti v smrekovi hosti. Zdravnik v bolnici »Pod lipo« je bil Go-ga Volovšek. Bolnico je večkrat obiskal tudi dr. Peter Deržaj. Nemci so odkrili le pokretno bolnico, ki ni bila vkopana v zemljo, ter jo zažgali. Ranjence in opremo je osebje bolnišnice pravočasno premestilo na varnejša mesta, tako da praktično ni bilo izgub in je bolnica nemoteno delovala do konca vojne. K. F. Z „MAL0 USTAVO" - MALO SKRBI MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA Na seji članov političnega aktiva, sekretariata za spremljanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu ter članov komisije za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu so ugotovili, da je bilo že veliko narejenega, vendar pa še vedno ne toliko, da bi lahko bili zadovoljni in čakali na dokončno sprejetje zakona. Analize samoupravnih razmer niso naredili po73od, čeprav obstaja nekaj dokaj kompleksnih analiz. Ponekod so že imeli zbore delavcev. Poslužili so se tudi »bralnih vaj«, ki pa prav gotovo zavirajo temeljitejšo razpravo in ne zagotavljajo odločujočega vpliva delovnih ljudi na spremembe odnosov v lastnem okolju. Vprašanje pa je tudi, kako so bile ocene razmer narejene, kdo je o njih razpravljal. Vodilne strukture pa prav gotovo niso poklicane, da same, za vrati, pripravljajo analize, da o njih razpravljajo, da tako že v naprej izključijo kakršenkoli vpliv delovnih ljudi. Nasprotno. Prav ti se morajo prizadevati, da v sami razpravi in tudi po njej zagotovijo uresničevanje ustavne in zgo dovinske pravice delovnih ljudi, da postanejo dejanski nosilci oblasti. Marsikje pa z napačnimi razlagami spre- memb samoupravnih aktov, češ počakati moramo na dokončno sprejetje zakona, zavirajo ustvarjalno delo in kritičen odnos do sedanjih razmer. Ti so marsikje v skladu z ustavo in drugimi predpisi, toda ta skladnost še ne zagotavlja samouprave. V praksi neredkokdaj oela-mo popolnoma drugače Kaže, da se premalo ali pa sploh ne zavedamo pomena ustavnih sprememb: oblast delavcem. Stara miselnost in navajenost posameznih struktur, da s politiko trde roke urejajo samoupravne odnose, češ le oni so poklicani, da odrožejo primeren kos kruha za vse, ponekod še vedno živi. Novi ?akon o združenem delu res še ne velja. Toda to ne pomen:, da ne smemo analizirat: stanja in se pripravljati na spremembe, ko bo zakon sprejet. Te pa morajo biti korenite, vsestranske in predvsem demokratične in samoupravne. Spremeniti morajo miselnost in naš odnos do začrtanih ciljev. Tisto, kar smo zapisali, moramo tudi uresničiti. To pa storimo lahko le tako. da omogočimo vsestranski vpliv delovnih ljudi na družbene odločitve, na razvoj družbe v celoti. T. M. Mladi iz vse Slovenije smo se tokrat že petič zapovrstjo zbrali na MPPŠ. Namen letošnjega srečanja je bil predvsem osveščanje mladih in poglabljanje teoretičnega znanja in želja, da analiziramo premike v naši organizaciji po 9. kongresu ZSMS in da si začrtamo pot, po kateri moramo nadaljevati naše delo. Iz Kamnika je bilo v Tacnu pet mladincev. V skupini za vzgojo in izobraževanje je bila Ida Cerk-venik. Razpravljali so o preobrazbi šolskega sistema v usmerjeno izobraževanje, o vlogi štipendijske politike in vzgojnoizobraževalni dejavnosti dijaških domov ter o vlogi delegatov, učencev in študentov pri uresničevanju ustavne vloge SIS s področja izobraževanja. Zdenka Povše je bila naša predstavnica v skupini za idejnopolitično delo in kulturo, kjer so govorili o Zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti in ostali-ščih ZSMS do dejavnosti le-teh, o usposabljanju mladincev v ZSMS; tovariš Beno Zupančič pa jim je spregovoril o aktualnih nalogah pri oblikovanju socialistične samoupravne kulturne politike. V skupini za ljudsko ob- rambo in družbeno samozaščito so dali poudarek predvsem aktualnim nalogam DPO pri razvijanju, negovanju in prenašanju revolucionarnih tradicij, Zakonu o ljudski obrambi in nalogam ZSMS na področju obrambnih priprav. V tej skupini je sodeloval Tomo Zagorc. Tone Udovič je bil v skupini za družbenoekonomske odnose, kjer so razpravljali o vlogi in nalogah SIS s področja gospodarstva, o delegatskem sistemu in odnosih v združenem delu in o srednjeročnem planu SRS za obdobje 1976 do 1980. Predsednik OK ZSMS Kamnik, Milan Marinič, je sodeloval v skupini predsednikov OK ZSMS in MS ZSMS, ki je sodelovala z ostalimi skupinami. Na plenarnih zasedanjih in javnih tribunah za vse udeležence MPPŠ so sodelovali znani slovenski družbenopolitični delavci: Franc Popit, ki je orisal idejnopolitično in ekonomsko situacijo v SFRJ, dr. Avguštin Lah, ki je ocenil svobodno menjavo dela po sprejemu nove ustave. Marjan Orožen, Roman Albreht, Vlado Janžič in dr. Anton Vratuša, ki je imel predavanje »Neuvrščenost kot svetovno politika«. ČP SREČANJE BO V JESENI... Komisija za Interni ranče, zapornike, izgnance in vojne ujetnike pripravlja za september srečanje z mladino, ki bo 18. septembra 1976 ob 9. uri v veliki dvorani kina DOM Kamnik s kulturnim programom. Zaradi jubilejnega leta — 35. obletnice osvoboditve — bo proslava še pomembnejša in bolj praznična. Želimo, da bi se proslave udeležili poleg mladih tudi drugi občani. Srečanje bo pod pokroviteljstvom podpredsednika Izvršnega sveta SRS dr. Avguština LAHA. B. M. KS SREDNJA VAS BO PRAZNOVALA V počastitev praznika krajevne skupnosti Srednja vas bo v nedeljo, 18. julija 1976, ob 15. uri tekmovanje enot prve pomoči civilne zaščite v vasi Potok. Prikazano bo reševanje in nudenje prve pomoči pri požaru. Gasilci Srednje vasi pa bodo istočasno prikazali gašenje. Po končanem prikazu bo krenila po vasi povorka, v kateri bodo enote civilne zaščite, gasilci; predstavili pa bodo tudi kmetijsko mehanizacijo. Cilj povorke bo kulturni dom v Srednji vasi, kamor bodo povabili tudi vse krajane, starejše od 65 let. Gasilci Srednje vasi bodo poskrbeli za pijačo, jedačo in ples. Na predvečer, v soboto, 17. julija bo ob 20. uri uprizorjena enodojanka ob kresu, kj ga bodo prižgali domači mladinci. K. F. ODKRITJE OBELEŽJA PARTIZANSKE BOLNIŠNICE V nedeljo, 25. julija, bo ob 10. uri nad Tuhinjem spominska svečanost v okviru praznovanja občinskega praznika, kjer bodo odkrili spominsko obeležje partizanske bolnišnice »Pod lipo«. Svečani govornik bo Franc Podstudenšek-Rok. V kulturnem programu bodo sodelovali moški pevski zbor »Solidarnost« ter recitatorji. Po svečanosti bo tovariško srečanje. Iz Kamnika bo odpeljal posebni avtobus s Trga prijateljstva (za hotelom Malograjski dvor) v nedeljo, 25. julija, ob 8.15. Povratek bo mogoč z rednimi avtobusi ob 12.10, 14.36. 17.27 ter ob 18.10 iz Tuhinja. Gasilsko društvo Tuhinj bo za udeležence organiziralo prehrano in ples. OK SZDL Kamnik in občinski odbor ZB NOV Kamnik vabita borce, aktiviste ter druge občane, naj se v čimvečjem številu udeležijo svečanosti. Franc Svetelj, predsednik občinske skupščine, je tudi letos podelil priznanja in knjižne nagrade najboljšim kamniškim učencem PREDSEDNIK SOB KAMNIK SPREJEL NAJBOLJŠE UČENCE Franc Svetelj, predsednik SOB Kamnik, je sprejel najboljše učence osnovnih šol v občim Kamnik. Na sprejemu je bilo 116 učencev, ki so ob tej priliki prejeli knjižno nagrado. Pri izbiri najboljših so sodelovali tudi učenci v razrednih skupnostih Pri izbiri se je upošteval odličen uspeh ter aktivnost tako pri sodelovanju na proslavah in zbiralnih akcijah kot tudi udeležba na športnih tekmovanjih. Predsednik je pohvalil priza. devnost vsakega učenca in jim zaželel, da bi še vnaprej ostali tako prizadevni. K. F. NAJAKTIVNEJŠIM 11:1 PODPORO IN POMOČ Od aktivnosti vsakega posameznika v osnovni organizaciji ZSM je odvisna aktivnost in uspešnost celotne osnovne organizacije. Le-te morajo postati osnovni nosilci aktivnosti za sprejem mladih v ZK. Brez predhodnega predloga in mnenja OO ZSM ne bo mogel nihče stopiti v vrste ZK. Prednost je treba dati družbenopolitični aktivnosti in naravnanosti članov osnovnih organizacij, aktivnost mladih komunistov pa je potrebno nenehno preverjati in spodbujati. S temi besedami bi lahko na kratko označili potek 10. seje osnovnih organizacij ZSM organov DPS, ki sta ji poleg predsedniki in sekretarja OK ZSMS Kamnik prisostvovala še sekretarja OO ZK postaje milice in skupnih služb občine Kamnik. Ob tej priložnosti so obravnavali letno poročilo o delu OO ZSM, v katerem so na kratko poročali o svojem delu in uspehih: za svoje delo je ta osnovna organizacija dobila posebno priznanje OK ZSMS Kamnik. V njenem imenu jo je pohvalil predsednik Milan Marinič in izrazil željo, da bi tako uspešno delovala tudi v bodoče. Na seji so bila podeljena tudi priznanja osnovne organizacije za prizadevno delo naslednjim mladincem: Anici Pirš, Lojzetu Bukoviču in Jožetu Krznarju. BB DRAŽG0ŠE 22. JULIJA Osrednja slovesnost ob dnevu vstaje slovenskega naroda ter zbor gorenjskih aktivistov in borcev bo v Dražgošah, 22. julija, ob 10. uri z odkritjem spomenika dražgoški bitki, ki se uvršča med najmarkantnejše partizanske akcije na Slovenskem. Bitko z Nemci je vodil Cankarjev bataljon, ki je takrat štel nekaj nad 200 borcev. Nemci so bili v številčni premoči, toda kljub temu je v treh januarskih dnevih padlo več kot 200 Nemcev, približno 300 pa jih je bilo ranjenih. Rezultati bitke so bili močan opomin okupatorju, da gre za odpor celotnega naroda in ne posameznikov. Za to je le-ta prenehal z množičnim preseljevanjem Slovencev. Bitka je hkrati vlila novih moči in vere ljudem, še posebej borcem NOV Slovenije, ter je bila vzpodbuda za nadaljnji uspešni razvoj partizanstva na Slovenskem. Iz občine Kamnik bo organiziran prevoz s posebnim avtobusom. Odhod avtobusa bo 22. julija ob 8. uri zjutraj s Trga prijateljstva — za hotelom Malograjski dvor. Občinski odbor ZB NOV ter druge družbenopolitične organizacije vabijo borce, aktiviste ter občane, naj se udeležijo svečanosti. K. F. PREMALO ZANIMANJA ZA DELO MLADIH Na slovesni seji občinske konference ZSMS Kamnik, ki je bila konec maja letos, so bila podeljena priznanja najboljšim osnovnim organizacijam ZSMS in najaktivnejšim članom in mentorjem ZSMS v naši občini. Tako so bile pohvaljene za svojo aktivno delovanje osnovna organizacija ZSMS Komenda, DPS in gimnazija Rudolfa Maistra, med posamezniki pa Sonja Drnovšek, Simon Kladnik ln Anton Udovič. posebno priznanje za mentorsko delo pa je sprejel Anton Fi-ser, sekretar komiteja občinske konference ZKS. O delu mladinske organizacije in o povezavi občinske konference ZSM z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v občini Kamnik se je tovariš Pišer kritično izrazil: »Na nivoju občine je vse premalo zanimanja za delo z mladino, razen komiteja, ki je v zadnjih letih posvetil vso pozornost kadrovskim, prostorskim infinančnim vprašanjem mladinske organizacije. Z rešitvijo teh vprašanj vsekakor ne moremo biti zadovoljni, predvsem ne s prostorskim in finančnim problemom. Zato smo se tudi letos dogovarjali z občinskim sindikalnim svetom, da bomo mladinski organizaciji nudili večjo materialno pomoč. Kljub temu mladina v tem mandatnem obdobju pokazala veliko aktivnost. Aktivno se je vključila v izvedbo referenduma, pomagala pri zbiranju sredstev za dijaške domove in izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu. Veliko je prispevala tudi k evidentiranju kandidatov v ZK. V zadnjih letih smo sprejeli v ZK 251 novih članov, od tega 70 odstotkov mladincev. Seveda pa so tudi področja, ki jim je mladinska organizacija ni posvetila potrebne pozornosti. Ne samo občin- AKCIJA ZBIRANJA PAPIRJA V prvi akciji zbiranja papirja, ki je potekala 27. in 28. maja za potrebe financiranja akcij krajevnih organizacij Rdečega križa, je bilo zbranega 13.650 kg odpadnega papirja. Istočasno je potekala akcija zbiranja oblačil. Zbranih je bilo preko 300 kg oblačil. Ta se bodo razdelila občanom, ki jih potrebujejo. Oblačila so vskladiščena pri RK Kamnik, to je v zdravstvenem domu Kamnik II. nadstropje, kjer jih lahko dobijo občani na priporočilo krajevne organizacije RK. K. F. KADITI VSEENO NI TREBA Na zadnji seji zbora delegatov krajevnih skupnosti občinske skupščine je predsednik zbora Nande Vode pozval delegate, naj na seji ne kadijo. Poudaril je, da kaje nje ni primerno, ker je bilo v sejni sobi občinske skup ščine zelo vroče, pa tudi pepelnikov ni bilo na mizah. Kaj hitro je v sejno sobo vstopil načelnik oddelka za družbene službe Vladi Jašo- vič in po mizah razdelil pepelnike. Med delegati je završalo in predsednik zbora Nande Vode je brž pojasnil nesporazum s pripombo: »Delegate prosim, da to dejanje razdeljevalca pepelnikov ne razumete kot poziv h kajenju. Naj pripišemo, da so bili kadilci vzdržni in ozračja niso preveč onesnažili. ska konferenca ZSMS, temveč tudi druge družbenopolitične organizacije so premalo naredile za izobraževanje mladih in rezultat tega je še vedno precej velik procent nekvalificiranih delavcev. V bodoče bomo morali posvetiti tudi večjo pozornost kadrovanju v vojaške šole in vključevanju mladih v občinske teritorialne enote in druge komponente splošnega ljudskega odpora. Pravočasno se bomo morali dogovarjati z vodstvi krajevnih skupnosti o lokalnih mladinskih delovnih akcijah, kajti le skupen nastop bo pripomogel, da bodo delovne akcije uspešne. Kritično pripombo pa imam na delo aktiva mladih komunistov, ki je zadnje leto popolnoma zamrlo. Zato bo ena naših prvih nalog, da skličemo člane aktiva in delo poživimo, saj mora biti ta aktiv idejno jedro mladinske organizacije. Komite občinske konference ZK in občinska konferenca ZSM bosta morala posvetiti večjo pozornost razvoju kulture v občini. Zato bomo jeseni organizirali teden kulture z naslovom »delo — človek in kultura«. Kulturo bi morali bolj približati občanom in delovnim ljudem v KS temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih organizacijah. Ko sem dobil priznanje za mentorsko delo v ZSM, sem bil zelo presenečen. Moramo se zavedati, da mentorji v posameznih osnovnih organizacijah ZSM niso pokazali skrbi za mladino, ki bi jo morali. Zelja vseh vodstev družbenopolitičnih organizacij je, da bi se mladina čimbolj izobraževala, predvsem na idej-nopolitičnem področju in da bi tako prispevali k uspešnemu razvoju naše samoupravne socialistične družbe.« SONJA HRIBOVŠKK ČRNI ČETRTKI Vsak dan lahko prebiramo v dnevnih časopisih črne kronike prometnih nesreč, katerih posledice nas iz dneva v dan bolj pretresejo. V Kamniku večkrat slišimo pripombe občanov, zakaj je prav v našem mestu število promet-nih nesreč v zadnjih dveh letih toliko naraslo. O tem vprašanju so razpravljali tudi na zadnji seji delegatov v občinski skupščini. Prav gotovo so zanimivi nekateri podatki o prometu v letu 1975, ki jih je posredoval načelnik za notranje zadeve v Kamniku tovariš Janez Ma-leš. V Kamniku je registrira- ADAPTACIJA PROSTOROV Športno društvo Komenda obnavlja prostore pri stadionu v Komendi, izgradili bodo strelišče za zračno puško, klubski prostor, kopalnico, garderobo ter prostor za pralni stroj, člani športnega društva so si napavili razpored za vsakega člana. Površina adaptiranih prostorov bo preko 200 m2. Vse člane športnega društva je potrebno pohvaliti za prizadevnost. K. F. KADROVSKA POLITIKA IN NAGRAJEVANJE PO (NE)DELU nih 5880 motornih vozil skupaj z motornimi kolesi. Vseh voznikov z opravljenim vozniškim izpitom različnih kategorij pa je 6132, od katerih je kar 1541 žensk. Število voznikov je glede na število prebivalcev v občini kar precejšnje. Kamničani kljub temu ne pridejo na lahek način do vozniških dovoljenj, kar nam dokazuje podatek, da je bilo v preteklem letu od 4593 prijavljenih vozniških izpitov, uspešno opravljenih samo 770. Lansko leto so bile na kamniškem področju 103 prometne nesreče, v katerih je izgubilo življenje 6 ljudi, 93 pa je bilo telesno poškodovanih. Verjetno bi marsikdo pričakoval, da so bili najbolj črni dnevi petki ali nedelje, ko je gost promet zaradi izletnikov, in da so najnevarnejše ure med 14. in 16., ko se ljudje utrujeni vračajo z dela. Vendar nas skoraj preseneča podatek, da je bilo v Kamniku največ nesreč na četrtek, po urah pa od 10. do 12. čeprav vodi skozi Kamnik samo ena cesta, po kateri se odvija ves lokalni in tranzitni promet, nismo med tistimi občinami v Sloveniji, kjer je največ prometnih nesreč. Vsekakor pa bo v kamniški občini potrebno še marsikaj storiti za večjo varnost v prometu, M. J. Na področju kadrovske politike so narejeni pomembni koraki, vendar še vedno ne moremo trditi, da so delovni ljudje postali resnični nosilci kadrovske politike. Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Kamnik določa oblikovanje in sistemiziranje delovnih mest v OZD, načrtovanje kadrov, zaposlovanje, razporejanje in napredovanje kadrov, kadrovanje vodilnih delavcev ter vzgojo in izobraževanje kadrov kot najvažnejše naloge, ki so temeljna podlaga za oblikovanje kadrovske politike. Podpisniki družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike so si zastavili obsežne naloge, katerih cilj naj bi bil smotrnost kadrovanja in dolgoročna kadrovska politika. Ustvarili bodo pogoje, da bi delovni ljudje postali resnični nosilci kadrovske politi- JAVNI RED IN MIR ZAGOTOVLJEN Na isti seji so delegati med drugim razpravljali o delu organov odkrivanja, pregona in sojenja v preteklem letu. čeprav ob tej točki dnevnega reda ni bilo veliko raz. prave in so poročila kaj hitro potrdili, smo imeli občutek, da kršiteljev javnega reda in miru v Kamniku res ni veliko. Toda že med naslednjimi točkami dnevnega reda je prizadevni mopedist. začel preskušati svoje motorno kolo prav pod okni sejne sobe občinske skvipščine. Vztrajno ropotanje ni prene halo in v sejni sobi se ni slišalo vseh razpravljalcev. Na seji je bil navzoč tudi načelnik oddelka za notranje zadeve Janez Maleš, ki je ves jezen vstal, odšel telefonirat dežurnemu miličniku in ... in hrup je ponehal. Pa naj še kdo reče, da v Kamniku javni red in mir nista zagotovljena. LOVCI SO PRAZNOVALI „DAN BORCA" Lovska družina Sela, ki šteje nekaj več kot 30 članov, je v počastitev »Dneva borca« priredila lovsko srečanje, ki se ga je udeležilo okoli 300 lovcev in občanov. Ob tej priliki so do svoje lovske koče na senožetih nad Sovinjo pečjo napeljali tudi vodovod, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom. Vodovod je dolg 500 metrov in prav ob tej prireditvi so ga slovesno izročili svojemu namenu. Selška lovci so zelo aktivni ln se radi odzovejo pozivu k varstvu okolja. V svojem lovišču imajo veliko sr-nadi, zajcev, divjih svinj in druge divjadi. Omeniti pa moramo tudi gamse, ki jih nekdaj ni bilo. Na lovskem srečanju je spregovoril tudi prvoborec Franc Hribar—Lovro, ki je poudaril tudi pomembnost okolice Sovinje peča, kjer so se med vojno zadrževali številni partizani in prav na senožetih, kjer stoji lovska koča, so se bile bitke z Nem-04. -t ke, organizirali in vodili sistematično in načrtno samoupravno akcijo za stalno ugotavljanje potreb po kadrih in zagotovili izdelavo metodologije načrtovanja na področju kadrovske politike. Zagotovili bodo izboljšanje izobrazbenega in poklicnega sestava delovnih ljudi ter ustrezno razporejanje v skladu z njihovimi sposobnostmi in z načrtovanimi potrebami. Izboljšali in tudi stalno bodo izpopolnjevali pogoje za vsestransko razvijanje sposobnosti delovnih ljudi in njihovih možnosti za splošno, strokovno in družbeno izobraževanje ter usposabljanje. Ne nazadnje bodo tudi vzpodbujali oblikovanje celovitega sistema vzgoje in izobraževanja, da bi leta us trezal smotrom, potrebam in možnostim družbenega razvoja ter temeljil predvsem na permanentnosti, marksistični idejnosti, enakopravni dostopnosti in vertikalni odprtosti izobraževanja. Upajmo, da se ne bo zataknilo. Ugotavljamo namreč, da vse preveč vrednotimo in nagrajujemo »po delu« izobrazbo, in ne dejanskega dela. Ustava sama namreč določa, da delavcu pripada osebni dohodek, ki ustreza rezultatom njegovega dela in osebnemu prispevku, ki ga je s svojim živim in minulim delom prispeval k povečanju dohodka. Strokovna izobrazba je dejansko sila važna, ko posamezniku zaupamo opravljanje določenega dela na določenem delovnem mestu. S tem, in seveda tudi s pridobljenimi izkušnjami smatramo, da je sposoben opravljati določeno delo. Tako postaja strokovna izobrazba odločujoča le pri sistemizaciji delovnih mest, ker z njo »preprosto« naštevamo možna in količinsko optimalna opravila, ki jih je posameznik, ob normalnem prizadevanju, pri čemer se intenzivno poslužuje svojega znanja in sposobnosti, zmožen kvalitetno opraviti. Ob tem, ko je razporejen na delovno mesto, mora biti posameznik nagrajen le po dejanskem in ne možnem delu. Nagrajevanje po možnem delu pa destimulativno vpliva na povečanje storilnosti in s tem tudi dohodka. Praksa je marsikje sprejela eno, ustavna določila pa narekujejo povsem drugačno smer. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o osnovah kadrovske politike v občini Kamnik je s 15. aprilom na seji vseh treh zborov občinske skupščine dano v javno razpravo, ki bo trajala do 10. maja 1976. Potem bo občinski sindikalni svet organiziral posebno posvetovanje, na katerem bodo izoblikovana stališča, ki bodo posredovana skupščini. T. M. NOVICE IZ NASE KRAJEVNE SKUPNOSTI Informativna sekcija pri krajevni konferenci SZDL Smarca je izdala že dve številki »Novic«. V prvi številki so poleg uvodnih besed, namenu izdajanja krajevnega informatorja objavljeni tudi izidi glasovanja za samoprispevek, članek o kulturnem življenju v Smarci, obvestilo o predvideni javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu. V drugi štvilki so v uvodnem članu, kaj je SZDL in kakšna je njena vloga, prikazani osnovni pogledi o delu SZDL v KS. Poleg drugih člankov je tu tudi kritična ocena javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Krajanom je bil prek obvestil predstavljen novi izvršni odbor kulturnega društva Smarca. Uredniškemu odboru Konradu Vavpetiču, uredniku, članom Andreju Tomelju, Francu Zupanu, Ladu Osolniku in Jožetu Capudru želimo, da bi še naprej uspešno obveščal krajane. K. F. TABORNIKI NA DELOVNI AKCIJI Taborniki Bistriških gamsov so se že večkrat pojavili na raznih delovnih akcijah in drugih manifestacijah. Njihovo aktivnost je opaziti pri raznih vajah rezervnih vojaških starešin, sodelovali so pri obrambnem dnevu gimnazije, na dnevu tekmovanja ekipe prve pomoči, pri veščini postavljanja šotorov; delali so na dovozni cesti doma upokojencev in še v drugih delovnih akcijah. Taborniki pa se želijo uveljaviti tudi zunaj občine. Lani so bili prvič v Beli krajini in se kopali v Kolpi. Ta izlet jim je ostal v globokem spominu. Ob tej priliki so se povezali z ljudmi, kjer so taborili. Obljubili so, da se bodo še vrnili in si organizirali stalno taborjenje vsako leto vsaj za en mesec. Tako bi omogočili delovnim mladincem — tabornikom prijetne počitnice ob čisti in topli Kolpi. Kamniški taborniki so se tudi letos vrnili v Belo krajino, toda ne na taborjenje in kopanje, pač pa na delovno akcijo. Vaščani krajevne skupnosti Semič gradijo novo dovozno cesto, ki povezuje Sadinjo vas in Vap-čo vas s Semičem. Spomnili so se na kamniške tabornike in jih zaprosili za pomoč. Vodstvo odreda je pomoč obljubilo in tako se je prijavilo za delovno akcijo 25 mladincev. Z veseljem so 1. julija odpotovali v Semič in ostali tu tri dni. Vso oskrbo so jim nudili vaščani, to je prebivališče, hrano in pijačo. Sonce je sicer neusmiljeno pripekalo in mladinci, ki niso vajeni težjega dela so omahovali. Drug drugega so spodbujali k delu in tako so le vzdržali določen čas, dokler ni prišla izmena. Vaščani so se jim prisrčno zahvalili za tridnevno delo in jih povabili jeseni na trgatev. Tudi mladinci so spet spoznali delček naše domovine; če prav z žulji na rokah in praskami, jim bo ta akcija ostala v prijetnem spominu. -da vpis posojila za ceste v občini kamnik (stanje 8. julija 1976) STOL NAJBOLJŠI Delovna organizacija > fi II g S 1 I 'S g o □ on m i a CA a o t* M s 11A I * g o ■a o O o p, Rudnik kaolina črna 152 59,6 257.700 53,1 Svit Kamnik 432 79,4 589.740 75,4 Titan Kamnik 1068 76,9 1.647.700 74,5 Kemična ind. Kamnik 462 54,6 828.600 54,3 Stol Kamnik 1450 91,9 2.465.070 106,8 Menina Smarca 156 86,6 261.500 84,8 Svilanit Kamnik 488 64,4 703.200 60,5 Utok Kamnik 466 46,9 613.700 43,1 Eta Kamnik 234 94,0 344.600 95,3 Graditelj Kamnik 41 11,3 108.400 21,6 Alprem Kamnik 127 52,9 215.204 47,8 Projekt Kranj 89 80,9 120.600 79,9 Lončarska zadruga Komenda 22 91,7 15.300 40,9 Usluga Kamnik 22 66,6 34.200 72,1 Meso Kamnik 67 91,8 111.900 114,8 Zarja Kamnik 92 66,7 195.100 73,9 Kom. podjetje Kamnik 61 103,5 127.700 118,5 SSS Kamnik 13 118,2 27.300 113,9 Tekstilni inštitut Maribor 34 77,2 57.000 78,8 Elektro Ljubljana 12 85,7 20.900 76,6 Planinka Kamnik 27 93,0 34.800 90,9 Jugotekstil Bife — — _ — Induplati Jarše — — — — Planinsko društvo — — — — Gostišče pri Grogu — — — — OS F. Albrehta 73 92,4 138.200 82,9 Oš T. Brejca 45 78,9 87.700 68,7 OS Komenda-Moste 27 96,4 48.500 86,4 OŠ Stranje 29 93,5 50.000 78,9 Gimnazija R. Maistra 20 100,0 44.600 84,5 Glasbena šola Kamnik 9 81,8 16.510 71,0 Delavska univerza Kamnik 6 100,0 11.100 100,3 Muzej Kamnik 4 100,0 7.300 100,3 Ljudska knjižnica 1 25,0 2.600 37,2 Arboretum Volčji potok 29 111,5 49.000 110,2 Kinopodjetje Kranj — — —- — Zdravstveni dom — — _ _ Lekarna Kamnik 11 84,6 30.600 88,1 Zavod za usp. inv. mladine 81 64,3 168.300 77,5 Otroški vrtec A. Medveda 37 75,5 55.300 80,3 Dijaški dom 20 111,1 39.800 123,5 Kom. zavod za zaposlovanje 2 66,7 5.000 63,5 Dom upokojencev 30 100,0 34.000 100,0 Delavski dom 11 122,2 16.700 110,4 Emona Ljubljana 10 100,0 17.700 98,0 Veterinarski zavod 4 100,0 8.100 63,8 Perutnina Zalog 74 110,4 126.940 111,4 GG obr. Kamnik, koop. 41 60,3 97.500 77,7 Kozorog Kamnik 24 133,3 32.000 110,7 Viator Ljubljana 87 95,6 207.700 112,6 Hoteli žičnica 34 68,0 56.500 57,7 Alpetour škof j a Loka 47 120,5 112.800 141,0 Podjetje za PTT promet 35 100,0 58.700 93,3 Trgovsko podjetje Kočna 184 65,7 325.700 67,8 Emona Market 16 88,9 25.500 97,1 Ljubljanske mlekarne — — — Tobačna tovarna 7 87,5 9.100 79,4 Jugotekstil Ona-On 8 100,0 10.180 100,0 Konfekcija Krim — — — — Tekstilindus Kranj 1 100,0 2.000 100,0 Planika Kranj — — — — Borovo — — — — Peko Tržič 1 100,0 2.040 100.3 Zmaga Ljubljana — — — Metalka Ljubljana — — — Slovenijašport — — — — Istra Benz Koper — — — — Petrol Ljubljana — — — — Donos Ljubljana — — — — Koteks Ljubljana — — - — LB, podr. Kamnik 32 106,7 60.700 98,7 SO Kamnik 103 107,2 294.200 127,6 Komite ZKS 2 100,0 7.000 118,8 Obč. konferenca SZDL 2 100,0 6.500 165,0 Občinski sindikalni svet 2 100,0 7.000 122,4 Občinski odbor RK 1 100,0 3.000 150,0 Občinski sodnik za prekrške 3 100,0 6.600 87,1 Občinsko sodišče 15 107,1 35.000 109,6 SDK Kamnik 12 100,0 27.120 100,4 Republ. zdrav, skupnost — — — _ SIS 3 150,0 6.080 128,0 Postaja milice 19 100,0 44.200 99,5 ZSMS Kamnik 1 100,0 2.000 100,0 Žito Ljubljana — _ _ _ Združenje obrtnikov 141 — 331.400 - Akcija za vpis posojila za ceste iz osebnih dohodkov delavcev se tudi v naših delovnih organizacijah bliža h kraju. 8. julija, ko smo pisali to poročilo, je v občini Kamnik 6965 vpisnikov vpisalo 11,566.284 dinarjev poso. jila, kar je skoraj 90 °/o od predvidene vsote v občini Kamnik. Predvideni znesek posojila so najprej (že konec junija) dosegli in presegli v naši naijvečji delovni organizaciji — v Industriji pohištva Stol. Doslej so v Stolu zbrali 2,465.170 din posojila, kar pomeni 106,8 % predvidenega zneska. V Stolu so dokazali, da se z družbenopolitično akcijo in dobro organizacijo vpisa posojila da doseči pol. noštevilni odziv delovnih ljudi v tej pomembni vzajem-nostni akciji za izboljšanje naših cest. Med industrijskimi kolek, tivi so se že krepko približali planiranemu znesku posojila tudi v živilski industriji ETA (95,3%). Posebej Je treba poudariti prizadevanja za vpis posojila v ne. katerih manjših delovnih kolektivih, kjer so prav tako svojo obveznost že pre. segli (Meso, Komunalno podjetje, Stanovanjska skupnost, Perutnina Duplica, Kozorog, mehanične delavnice in šoferji Viatorja, Alpetour, občinska uprava, delovna skupnost družbenopolitičnih organizacij, občinsko sodi. šče, dom upokojencev, delavski dom, dijaški dom in še nekateri). Stanje vpisa poso. jila v posameznih delovnih skupnostih lahko vidimo v tabeli. Tudi obrtniki, ki imajo posebno vpisno mesto v okviru svojega združenja, so se dobro odzvali, saj je doslej že 141 obrtnikov vpisalo 331.400 dinarjev posojila. V krajevnih skupnostih, kjer vpisujejo posojila kmet. je, upokojenci in drugi občani, akcija še ni dobro stekla. Prve podatke vpisa smo doslej prejeli le iz krajevnih skupnosti Kamnik, Duplica in Motnik. Zato bodo morale organizacije SZDL in sveti krajevnih skupnosti povečati svoja prizadevanja in izboljšati organizacijo vpisa z obiski vpisnih komisij po go. spodinjstvih . in podobno. Enako velja tudi za tiste delovne organizacije, med nji. mi so tudi nekatere večje, ki z vpisom posojila zaostajajo. Ponovno naj poudarimo, kako pomembno je za našo občino, da presežemo dogovorjeno vsoto, ker bomo ves presežek lahko namenili kot našo soudeležbo za gradnjo obvozne ceste Duplica—Kam. nik. Polovico potrebnega denarja bo zagotovila republika v srednjeročnem programu, drugo polovico pa mo- ramo prispevati v občini. Po. jekt, ki je življenjskega ponuja se nam torej redka pri- mena za našo občino, ložnost, da s posojilom za. gotovimo sredstva za ta ob- F. S. SE BOMO DOGOVORILI 0 JAVNEM PROMETU NA KAMNIŠKI PROGI? Republiški komite za promet in zveze je na seji zbora občin skupščine SR Slovenije 26. maja 1976 odgovoril na delegatsko vprašanje o železniški progi Kamnik— Ljubljana. Vprašanja in odgovore posredujemo v celoti. Na pismeno vprašanje, ki ga je postavil tov. Franc Svetelj, predsednik skupščine občine Kamnik, delegat zbora občin skupščine SR Slovenije in se glasijo: 1. Kako izvršni svet skupščine SR Slovenije ocenjuje predlog občinskih skupščin Domžale in Kamnik, da se razveljavi odlok IS skupščine SR Slovenije iz leta 1967 in da železniška proga Ljubljana—Kamnik znova dobi status javne proge? 2. Ali izvršni svet smatra za uresničljiv in pod kakšnimi pogoji predlog za ponovno uvedbo potniškega prometa na tej progi s posebnim ozirom na prometno problematiko Ljubljane? 3. Ali je že v izdelavi oziroma kdaj bo izdelana študija o celoviti problematiki in razvoju prometnih tokov v Sloveniji. Kakšne so njene poglavitne ugotovitve? Vam posredujemo sledeči odgovor; 1. Na progi Ljubljana— Kamnik v dolžini 23 km je bil ukinjen javni potniški in blagovni promet zaradi ne-rentabilnosti dne 1. 2. 1968 na podlagi sklepa IS skupščine SR Slovenije št. 34-18/ 62 z dne 27. 12. 1967. Na željo uporabnikov te proge je bil uveden pogodbeni potniški in blagovni promet. Dne 30. 6. 1968 je bil na zahtevo skupščine občine Kamnik in Domžale ukinjen pogodbeni potniški promet zaradi slabe izkoriščenosti kapacitet, visokih obratovalnih stroškov in nizkih dohodkov. Leta 1970 so občinske skupščine Ljubljana—(Bežigrad, Domžale in Kamnik sklenile z železnico, v imenu uporabnikov s tega področja, pogodbo za opravljanje blagovnega prometa na tej progi za nedoločen čas z enomesečnim rokom. IS SRS meni, da se o ponovni uvedbi javnega prometa na progi Ljubljana—Kamnik morajo dogovoriti kori-stniki železniških storitev in Izvajalci teh storitev v okviru SIS za železniški in luški promet SR Slovenije. IS je zato predlagal SIS, da o zahtevi skupščin občin Domžale in Kamnik razpravlja na svoji skupščini ter zavzame dokončno stališče. 2. Komite za promet in zveze je proučil zahtevo skupščin občine Domžale in Kamnik, kakor tudi ugotovitve analize ZG Ljubljana o možnosti uvedbe javnega prometa na progi Ljubljana— Kamnik. Iz predložene analize je moč ugotoviti, da bi bilo za usposobitev proge za uvedbo javnega prometa potrebno za 41 milijonov din novih naložb. Ugotavlja se tudi, da bi z uvedbo javnega prometa nastali dodatni stroški obratovanja, katere v celoti ne bi bilo mogoče pokriti s cenami prevoznih storitev. Iz navedenih razlogov smatramo, da je predlog občinskih skupščin Domžale in Kamnik uresničljiv, v kolikor se koristniki železniških storitev SIS za železniški in luški promet dogovorijo o zagotovitvi sredstev za usposobitev proge, kakor tudi za pokrivanje izgub, ki bi eventualno nastale. 3. V okviru projekta UNDP pripravlja ekonomski center Maribor študijo »Transportni sistem SRS«, ki bo odgovorila na vprašanja o celoviti problematiki in razvoju prometnih tokov v Sloveniji, študija bo predvidoma končana do konca 1978. leta. O poglavitnih ugotovitvah je nemogoče ugotoviti glede na to, da je študija šele v fazi priprav. Kamniška prometna gneča glasilo v roke Z novim letom so tudi v domžalski občini osvojili načelo, da mora biti vsak občan redno in točno seznanjen z vsemi naredbami, objavami in dogodki v občini. Da bi občani lahko zanesljivo in verno spremljali utrip življenja v občini, dobivajo letos vsa gospodinjstva brezplačno glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, ki kot OBČINSKI POROČEVALEC izhaja že 15. leto. Izdaja ga Delavska univerza v Domžalah, izhaja pa dvakrat mesečno v nakladi 11.000 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor, odgovorni urednik pa je Karel Kušar, direktor Delavske univerze. SREDNJEROČNI NAČRT VODNEGA GOSPODARSTVA Skupščina območne vodne skupnosti Ljubljanica—Sava je na februarskem zasedanju sprejela srednjeročni plan, ki so ga predhodno obravnavali tudi občinski organi in skupnost občin ljubljanske regije. Petletni plan območne vodne skupnosti Ljubljanica— Sava predvideva na področju Kamniške Bistrice in Pšate 31.346.000 din za vzdrževanje objektov, naprav, naravnih korit in investicije ter 18.000.000 din kot soudeležbo pri varstvu voda. Planirana sredstva so namensko razdeljena takole: 1. Redno vzdrževanje objekti in naprave: a) Kamniška Bistrica (izliv—izvir) Nevljica, Črna, Bela, Tuhinjščica b) Pšata (izliv—izvir) Reka, Tunjica, Pšata (razbremenilnik) Kamniška Bistrica—Topole, Pšata (razbremenilnik) Moste—Topole c) Hudourniki — erozija Kamniška Bistrica z Nevljico — pritoki nad Črno 2. Redno vzdrževanje Naravna korita a) Kamniška Bistrica Nevljica, črna, Bela, Tuhinjščica b) Pšata (izliv—izvir) Reka, Pšata (razbremenilnik) Kamniška Bistrica—Topole, Pšata (razbremenilnik) Moste—Topole c) Hudourniki — erozija Kamniška Bistrica — pritoka nad Črno 3. Investicije in urejanje vodotokov a) Kamniška Bistrica — sanacija odseka Stol—Titan—Kamnik Nevljica — sanacija odseka Nevlje Vaseno b) Pšata — Reka s Tunjico c) Hudourniki — erozija 3.400.000.— din 3.900.000,— din 568.000.— din 7.868.000.— din 4.200.000.— din 1.700.000.— din 1.656.000.— din 7.556.000.— din 5.700.000.— din 5.000.000 — din 3.000.000 — din 2.222.000.— din 15.922.000.— din 15.000.000 — din 3.000.000 — din 4. Soudeležba pri varstvu voda a) čistilne naprave Kamnik—Domžale b) vodovod Stranje—Kamnik ' 18.000.000.—dih Na podlagi okvirnega petletnega plana bo območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava sestavljala letne plane, ki bodo podrobneje razčlenjeni, ter jih bo vsako leto pred sprejemom dala v razpravo tudi občinski skupščini in predstavnikom krajevnih skupnosti, kjer bo omogočen neposreden vpliv na načrtovanje del na posameznih vodnih tokovih glede na ogrožanje in škodo, ki jo povzročajo. Petletni plan izraža velike napore naše celotne skupnosti za vodno gospodarstvo in urejanje vodnih tokov. LM igor med miličniki Letos je na šoli za miličnike — kadete v Tacnu pri Ljubljani končalo šolanje okrog 180 dijakov. Med njimi so uspešno zaključili študij tudi trije Kamničani, ki se prav te dni odpravljajo na prvo službovanje v različne kraje Slovenije. Eden izmed njih je tudi Igor Plevel, ki se je z veseljem odzval našemu vabilu na razgovor. Jugoslavije. To srečanje smo imenovali kar »mini olimpiada«. Torej prijetnih trenutkov ni manjkalo, morda pa si bil v tem času tudi kdaj v stiski. Nam lahko zaupaš? »Najtežje mi je bilo prve dni po vstopu v kadetsko šolo. Ker smo se v družini vedno dobro razumeli in smo bili zelo navezani drug na drugega, sem imel v začetku veliko domotožje. V višjih letnikih pa sem imel nekaj dobrih prijateljev, ki so podobne stiske že prestali in so mi dajali vzpodbude. Tako sem se kmalu vključil v novo življenje.« Ali meniš, da si v šoli pridobil dovolj znanja za opravljanje poklica? »Šola mi je nudila predvsem dovolj teoretičnega znanja, največ prakse pa bom prav gotovo pridobil na delovnem mestu samem.« Ob zaključku nam še povej, kaj je po tvojem mnenju najpomembnejše pri odločitvi za poklic miličnika, za katerega vemo, da ni lahek? »Do vsakega poklica moraš imeti veselje, če ga hočeš uspešno opravljati. Ze v drugem razredu osnovne šole sem želel postati miličnik, za vzgled pa mi je bil tudi oče, ki je ta poklic opravljal vrsto let, vendar v mnogo težjih pogojih, kakor danes.« Mlademu miličniku Igorju želimo delovnih uspehov! M. JANČAR Mi lahko poveš, kako se Počutiš po končanem šola-nJu, ko stojiš pred vrati poklica? »Čutim se zrelejši in na novo pot odhajam z veseljem, čeprav se zavedam, da moj Poklic zahteva veliko odgovornosti in delovne discipline.« Kje bo tvoje delovno mesto? »Razporejen sem na UJV v koprskem območju in pričakujem, da mi bo tam všeč.« ^esa se danes najraje spominjaš iz dni, ki si jih pre-žlvel med šolanjem v Tacnu? »Na šolo me vežejo prijetni spomini. Predvsem somi nlla všeč družabna srečanja in plesi z dekleti ljubljanskih srednjih šol. In seveda tudi športna srečanja z vojaki in dijaki nekaterih srednjih šol. Najbolj zanimivo pa je bilo letošnje športno srečanje z dijaki kadetskih šol iz vse PRISPEVKI ZA POSOČJE, KI SO JIH ZBRALE KR.AJEVNE ORGANIZACIJE RK KO RK Kamnik 37.788,00 din KO RK Kamniška Bistrica — Godič 11.610,00 din KO RK Moste 12.150,00 din KO RK Šmartno 3.815.00 din KO RK Šmartno 195,00 din KO RK Rakitovec 830,00 din KO RK Palovče 652,00 din KO RK Duplica 22.100,00 din KO RK Komenda 20.469,00 din KO RK Zgornji Tuhinj 5.675,00 din KO RK Srednja vas 2.805,00 din KO RK Nevlje 6.372,00 din KO RK črna 962,00 din Skupaj 125.128,00 din Občinski odbor RK Kamnik HOMAR MATIJA -PODBREGARJEV STRIC mladih letih. Ko smo bih na obisku pri Podbregarjevem stricu, tako ga poznajo domačini, je povedal marsikaj ib svojega življenja. Fodbregarjeva domačija stoji na strmini in je zato še vedno marsikaj potrebno znositi v košu, kar stric Pod-bregar opravlja že od 25 leta dalje, v gozdu ne more več delati, še vedno pa pomaga urejati živino, okopati njivo ter nakositi travo za živino. Sedaj že slabše vidi, vendar pravi, da dokler bo mogel, bo pridno delal. Zaželeli smo mu, da bi še naprej pomagal pri delu na kmetiji in se poslovili od njega. K. P. Letošnji maturanti USPEŠNO ŠOLSKO LETO Dopolnil je že 81 leto, pa J še vedno delaven kot v Na gimnaziji Rudolfa Maistra v Kamniku je bilo ob koncu šolskega leta 1975/76 doslej največje število 367 učencev, od teh 125 fantov in 242 deklet, že več let je podobno razmerje, da je fantov komaj dobra tretjina. Skoraj točno polovica dijakov je vozačev, od teh 112 iz domžalske občine, drugi pa so iz Komende in Tuhinjske doline. Razmeroma najugodnejše zveze imajo d.jaki iz Mengša. Na zavodu je bilo 13 oddelkov, 7 v dopoldanskem in 6 v popoldanskem času. Od petih prvih razredov sta bila dva pedagoške smeri. Drugi in tretji razred sta imela po tri oddelke, četrti pa dva. Vsi razredi in kabineti so bili stalno zasedeni, tako da je bilo težko najti prostora za razne krožke in druge dejavnosti. Tembolj se zato postavlja potreba po zgraditvi šolskega centra v Kamniku. Od 367 učencev jih je izdelalo 330 ali pičlih 90 odstotkov, kar je za nekaj odstotkov boljši uspeh kot lani. Od uspešnih dijakov jih je 34 odličnih, 100 prav dobrih, 151 dobrih in 45 zadostnih. Ena učenka je ostala neoce-njena, od 36 neuspešnih pa jih ima večina popravne izpite. Odlični učenci v prvem razredu so: Smiljana Bajželj, Breda Bec, Marija Fink iz Domžal, Olaf Grbec, Alenka Keršmanc iz Domžal, Danica Kuhar iz Podboršta pri Komendi, Valentina Kuhar s Krivčevega, Lidija Malež lz Mengša, Damjana Plešnar, Mirjam Pogačar, Mirko Romih z Duplice, Marjeta šek, Andrej Vrhovnik in Danica Vrtačnik iz Srednje vasi v Tuhinjski dolini. V drugem razredu so odlični: Maks Burja iz Srednje vasi, Matjaž Hribar, Bogdan Jamšek, Metka Kladnik, Marija Novak iz Domžal, Tatjana Repanšek, Cvetka Ulčar iz Domžal in Andreja Zakraj-šek. V tretjem razredu so odlični: Marija Ftičar, Mojca Hribar, Tatjana Jerič iz Mengša, Anica Merela lz Domžal in Marta Pirnat z Vira pri Domžalah. Odlični dijaki iz obeh četrtih razredov pa so navedeni v poročilu o maturi. Zaključni izpit ali maturo je od skupnega števila 62 maturantov opravljalo 54 kandidatov. En kandidat je iz zdravstvenih razlogov moral preložiti izpit na jesenski rok, sedem pa jih je bilo oproščenih. Predsednik komisije je bil ravnatelj gimnazije prof. Ludvik Jevšenak, podpredsednik prof. Vjera Ferbežar, tajnik pa profesor Marjeta Prešern. Nalogo iz slovenskega jezika so pisali 19. junija. Na izbiro so imeli tri teme: 1. Moje delo je slutnja zarje, vsaka beseda ln vse moje življenje. (Cankar). 2. Znanstveno mišljenje ln človekova ustvarjalnost ni- mata meja. 3. Tito — glasnik ideje neuvrščenosti. Za izbirni predmet jih je pisalo 35 nalogo iz angleškega, 4 iz francoskega jezika, 15 pa iz matematike. Ustni izpiti so bili od 24. do 26. junija, ker je bil na šoli do vključno 23. junija še reden pouk. Kandidati so bili razdeljeni med dve komisiji. Za četrti izbirni predmet jih je po 17 odgovarjalo iz sociologije in psihologije, po 5 iz zgodovine, kemije in fizike, 4 iz francoskega jezika in eden iz zemljepisa. Kandidati so pri zaključnem izpitu dosegli zelo dober rezultat. Odličnih je bilo 11, prav dobrih 16, dobrih 23, zadostnih 9, dva pa imata popravni izpit iz enega predmeta. Odlični dijaki, ki so bili oproščeni opravljanja za- ključnega izpita, so: Stanislava Burja z Zduše, Dušan Jamšek, Anica Kaplja iz Radomelj, Igor Podbrežnik, Cvetka Ramšak, Frančiška Sušnik in Jože Tártara iz Domžal. Pri zaključnem izpitu pa so dosegli odličen uspeh Anton Ftičar, Irena Letnar, Ivanka Križman z Gmajnice pri Komendi. Ob koncu šolskega leta je gimnazijski pevski zbor nastopil s samostojnim koncertom pod vodstvom ravnateljice glasbene šole tov. Arčo-nove. Izvajanje programa je bilo na višini in dostojno najvišjega prosvetnega zavoda v občini. Pevski zbor je sodeloval tudi na zaključni šolski svečanosti ob razdelitvi spričeval in knjižnih nagrad dijakom, ki so se posebej odlikovali v učenju in sodelovanju na krožkih, pri- reditvah in raznih akcijah. Vpis v novo šolsko leto je pokazal, da bo število učencev doseglo 435 vpisanih. Samo v prvi gimnazijski in pedagoški razred se jih je vpisalo skupno 144. Prihodnje šolsko leto nam bo prineslo tudi petindvajseto maturo na zavodu. Učenci, ki imajo popravne izpite, bodo prišli na dopolnilni pouk 25. avgusta zjutraj, 27. avgusta bodo pisali naloge, ustni del izpita pa bo 30. avgusta. Profesorski zbor in osnovna organizacija ZMS gimnazije Rudolfa Maistra se ob koncu šolskega leta 1975/76 zahvaljujeta družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter vsem posameznikom za naklonjenost, sodelovanje in pomoč, ki so jo gimnaziji izkazali v preteklem letu. obvozna cesta Po sklepu zadnje seje skupščine je razgrnjen idejni osnutek ureditve obvoza Kamnika, ki ga je pripravil geodetski zavod SR Slovenije v dogovoru z republiško skupnostjo za ceste in skupščino občine Kamnik. Z obvoznico bi povezali regionalne ceste, ki povezujejo celjsko kotlino prek Tuhinja in Gornjega grada z gorenjskim in ljubljanskim področjem. S tem bi rešili zastoje, hrup in prometno gnečo v Kamniku. Predvidevamo, da bo z asfaltiranjem cest Stahovica— Črnivec, Kamnik—Ločica (to je skozi Tuhinjsko dolino) in Vodice—Moste, ki so v programu republiške cestne skupnosti v obdobju 1976—80, za kar ravno zdaj vpisujemo posojilo, narasel tranzitni promet, saj bo to najbližja povezava med štajersko in Gorenjsko. Prav tako bo asfaltiranje od Cme prek Črnivca odprlo nove prometne tokove. Obvoznica bo potekala po levem bregu Kamniške Bistrice s povezavo na že obstoječe cestno omrežje kot dvopasovnica, širine 2 x 3,25 metra, s pločnikom in kolesarsko stezo (1,5 metra) ter 0,5 metra obojestranskih ban-kin. Gradnjo obvoznice predvidevamo v treh etapah. ?rva etapa bo potekala od Železnega mostu po levi strani struge Kamniške Bistrice mimo Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in spomenika padlih prvoborcev Antona Miklavčiča in Dominika Mlakarja, to je malo niže od brvi pri Titanu, kjer bo zgrajen most, dolž.ne 28 metrov, prek Bistrice ter manjši most prek industrijskega kanala, dolžine 9 metrov. Obvoznica se bo priključila na že obstoječo Kovinarsko cesto, ki jo bo treba razširiti do povezave z Ljubljansko cesto pri gostilni Bevec. Raz- širitev Kovinarske ceste bo zahtevala rušenje menze tovarne Titan. Pri tej prvi fazi bo potrebno porušiti hiše, ki stojijo ob strugi Bistrice pod železnim mostom. V drugi fazi predvidevamo gradnjo od spomenika po levi strani Bistrice do križišča Ljubljanske ceste in Kore-nove poti. Pri tovarni Stol so predvidene tri različne rešit-tve, ki pa imajo vse isto končno točko, to je križišče Ljubljanske ceste in Korenove poti. Tretja faza bi potekala od železnega mostu preko železobetonskega mostu po Cankarjevi ulici do nogometnega stadiona, kjer predvidevamo nov most prek Kamniške Bistrice na dvorišče av-tomehanične delavnice Viator-ja; s tem bi omogočili transport in dostop na zgornje železniško tovorisče. Obvoznica bo potekala pod Mekinjami, z delno rekonstrukcijo bi se priključila na že obstoječo cesto mimo Zduše, Godiča, ki bi ga obšla na zahodni strani, ter se pri Stranjskem mostu priključila na že obstoječo regionalno cesto proti Gornjemu gradu. Načrti obvoznice so razgrnjeni v drugem nadstropju SOb Kamnik do 17. julija 1976, kjer lahko občani vpišejo pripombe v posebni zvezek. Z republiško cestno sku-prostjo je dogovorjeno, da bi vse presežke, ki bodo zbrani nad predvideno vsoto cestnega posojila za občino Kamnik, naminili za izgradnjo obvozne ceste, ka bo 50 odstotno financirala republiška cestna skupnost, 50 odstotkov pa mora dati občina Kamnik. Če v akciji cestnega posojila ne bi presegli predvidene vso-tete, bomo morali zbirati sredstva brez vračila. Zato pozivamo občane, naj vpiše-je čimveč posojila, saj bo z Izgradnjo obvozne ceste omogočen varen promet skozi Kamnik, s tem pa bodo ustvarjeni pogoji za še hitrejši razvoj gospodarstva, turizma in obrti v Kamniku. K. F., 0.3. shod mladih komunistov Sredi maja je občinska konferenca ZSMS Kamnik organizirala tradicionalni shod mladih Kamničanov, kjer so razglasili rezultate majskih iger in podelili priznanja. Ze konec aprila so osnovne organizacije ZSMS v Kamniku začele s športnimi tekmovanji v počastitev meseca mladosti in Titovega rojstnega dne. Mladi so se pomerili v streljanju, teku, malem nogometu, rokometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu in šahu. V skupni uvrstitvi je zmagala osnovna organizacija ZSMS Nevlje, druga je bila gimnazija Rudolfa Maistra in tretji klub študentov Kamnik. OO ZSMS Nevlje je osvojila tudi prvo mesto v moški in ženski konkurenoi, torej si je res zasluženo prisvojila pokal. Po končanem uradnem delu je bil ples, ki so se ga udeležili številni obiskovalci. Igral je ansambel Globus. S. HRIBOVŠEK ^810 nismo žoga koliko stane slovenski predšolski otrok? V krajevni skupnosti Šmartno šivi preko 80 mladink in mladincev, a od petdesetih, kolikor jih je včlanjenih v ZSM, jih aktivno dela le sedem. Veliko od njih jih hodi v šolo ali pa so zaposleni v tovarnah, obenem pa morajo delati še doma na kmetiji in jim tako primanjkuje časa za aktivnejše delo v mladinski organizaciji. Zanimivo pa je, da mladi, ki so iz oddaljenih kmetij (1—2 uri hoje), želijo sodelovati z mladimi in se vključevati v skupne akcije, pa jim žal to onemogoča prevelika oddaljenost in pa težave pri razna-Sanju vabil. Pismonoša v tiste kraje pač ne nosi pošte in morajo sami ponjo, kar pa vzame precej časa. Seveda pa se osnovna organizacija ZSMS Šmartno srečuje pri svojem delu še z mnogimi drugimi težavami. O teh sem se pogovarjala s sekretarjem te osnovne organizacije Tonetom Rajsar-jem. »Od ustanovitve (jeseni 1974) nam je uspelo izpeljati precej akcij, predvsem na kulturnem in športnem področju. Pozimi letos je dramska skupina pripravila Scapi-nove zvijače in Kam iz zadreg, z recitacijami pa smo sodelovali na različnih prireditvah' in proslavah. Novembra lani smo organizirali kviz oddajo in obenem priredili mladinski ples. Lansko jesen smo postavili spomenik v spomin bitke med Nemci in partizani na Osnovčku ter ob tem pripravili krajši kulturni program. Pozimi smo se odločili, da organiziramo plesne vaje in tudi to nam je uspelo.« Kako oziroma kje dobite sredstva za svoje delovanje? »Sredstva zbiramo z rednim pobiranjem članarine, nekaj pa dobimo tudi s prirejanjem plesov in pa kviz oddaj.« Kako pa sodelujete z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami? »'Zal je to sodelovanje preveč šibko. Želimo si predvsem, da bi nas osnovne organizacije ZSMS iz bližnjih krajevnih skupnosti povabile k sodelovanju, pa se za nas ne zmenijo in se tudi našim vabilom ne odzovejo. Naša največja želja zdaj pa je, da bi uredili športno igrišče. Sami smo prenovili dvorano v osnovni šoli v šmart-nem, nabavili mize in ostalo opremo. Tudi športno igrišče bi uredili sami, pa nam ne dajo prostora. Mladi smo se celo domenili, da zastonj prepleskamo ograjo okoli šole in prenovimo streho, samo da bi nam dali prostor. Nova šola v šmartnem je podružnica osnovne šole Toma Brejca in smo se skušali pogovoriti z vodstvom te šole, pa so rekli, naj se kar zmenimo s krajevno skupnostjo. Na krajevni skupnosti pa pravijo, naj se zmenimo z vodstvom šole in tako si nas podajajo kot žogo, čeprav nismo nobena žoga, ampak družbenopolitična organizacija. Zemlja, na kateri bi imeli igrišče, je last treh kmetov. Prav srednji lastnik je ne da, čeprav je tam močvirnato. Vsekakor se bomo »bojevali« naprej, saj bi z izgraditvijo športnega igrišča povabili k sodelovanju tudi bližnje osnovne organizacije ZSM in to bi naše delo poživilo in okrepilo. Potrebno pa je omeniti, da tudi nekateri starejši vaščani nimajo posluha za naše delo in pravijo, naj raje delamo, kot pa da mečemo žogo ali sestan-kujemo.« Osnovna šola Šmartno je tipičen primer mladinske organizacije, ki se ni znala ali pa je zamudila tisti trenutek, ko bi se morala vključiti v krajevno samoupravo in aktivno poseči v oblikovanje programov razvoja krajevne skupnosti. Premajhna povezanost z ostalimi družbeno političnimi organizacijami pa ovira njihovo dejavnost. Vseeno pa se moramo zavedati, da nobena osnovna organizacija ZSMS ni nikakršna »Žoga«, da bi si jo druge družbenopolitične organizacije podajale med seboj, temveč jim je enakovredna. SONJA HRIBOVŠEK Čeprav zastavljeno vprašanje, koliko stane slovenski predšolski otrok, izgleda na prvi pogled smešno, je ob zelo različnih cenah storitev VVZ na območju SR Slovenije prav, da se tako vprašamo. Ob neurejenem zagotavljanju sredstev za dejavnost organizirane predšolske vzgoje ne bi bilo odveč niti vprašanje, čigavi so predšolski otroci. Menim, da prihaja do neurejenega financiranja organizirane predšolske vzgoje predvsem zaradi nespoštova-nja resolucij ZK, ki tej dejavnosti pripisujejo velik družbeni pomen. Da botruje, jo tem neurejenim razmeram tudi napačno pojmovanje predšolske vzgoje, tehno-kratska miselnost in v nekaterih primerih tudi nespo-štovanje ustavnih načel, av-tokratizem in drugi negativni pojavi, ni potrebno posebej govoriti. če bi izhajali iz spoznanja, da je dejavnost VVZ predvsem vzgojna dejawnost ln ne varstvo otrok, kar nekateri tako radi poudarjajo, bi bila merila tza financiranje dejavnosti VVZ na območju naše republike bolj usklajena kot so. Ugotavljamo, da razvoj organizirane predšolske vzgoje ni toliko odraz gospodarske moči ne- ke občine, temveč odraz družbenopolitične in vzgojne osveščenosti njenih prebivalcev. Cene oskrbnin slovenskih predšolskih otrok so zelo različne. Različne so izračunane ekonomske cene, različna Je višina sredstev, ki jih v posameznih občinah namenjajo za dejavnost organizirane predšolske vzgoje izobraževalne skupnosti, različni so prispevki staršev. V enih občinah priznavajo izobraževalne skupnosti 350,— din, v drugih 500,00 din, 600,00 din mesečno na otroka, v drugih zopet plačujejo vzgojiteljice in varuhinje, poleg tega pa še vodilno pedagoško in administrativno osebje, pa še amortizacijo itd. Dejstvo je, da slovenski predšolski otrok v VVZ toliko stane. Ekonomska cena je takšna in takšna. Razumljivo je, če družba prispeva k ekonomski ceni oskrbnine več, prispevajo starši manj. Starši pa prispevajo iz leta v leto več, kar zelo negativno vpliva na socialno strukturo vrtčevih gojencev. Visoka cena oskrbnin v VVZ zapira vrata otrokom delavcev z nizkimi osebnimi dohodki, VVZ pa postajajo zavodi za elito z debelimi denarnicami. Pred nekaj leti smo govorili in tudi obsojali socialno di- Cicibani iz kamniškega vrtca so v dvorani nad kavarno razstavljali svoje izdelke. DAVČNIM ZAVEZANCEM IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV Plačevanje akontacij iz skupnega dogodka občanov za leto 1976 Po določilih 189. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 21/74, 39/72, 5/76 in 10/76) se davki, ki se odmerjajo od letnih osnov plačujejo v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh od zapadlosti. Tako zapadejo v plačilo akontacije: 1. — 15. 2. II. — 15. 5„ III. — 15. 8. in IV. — 15. 11. Davek od skupnega dohodka občanov se odmerja od letnih osnov in je torej po vsebini tak, da se za tekoče leto plačuje praviloma v štirih akontacijah v smislu določil 189. člena zakona o davkih občanov. Z določilom 3. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1976 (Ur. list SRS, št. 29/75) je bilo določeno, da se akontacije iz skupnega dohodka občanov za leto 1976 ifcjemoma ne predpišejo. Skupščina SRS je pozneje sklenila drugače, ter je z zakonom o spremem. bi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1977 (Ur. list SRS, št. 15/76) bilo odrejeno, da se 3. člen črta in s tem ponovno vzpostavi prej veljavno pravno stanje, Na podlagi te zakonske uredbe se občinskim davčnim upravam nalaga dolž- nost, da za leto 1976 predpišejo akontacije iB skupnega dohodka občanov na osnovi veljavno odmerjenega davka za leto 1975. Glede na omenjeno zakonsko ureditev in da se prvo polletje 1976 praktično izteka, se je bilo odločiti iti predpisati akontacije iz skupnega dohodka občanov za leto 1976 takole: — zavezancem, katerim od. merjeni davek za leto 1975 presega 200 din, se predpišejo I. in II. akontacija v enem znesku, — (50'/» letnega zneska leta 1975), ki mora biti plačan najpozneje do 15. 8. 1976, — III. in IV. akontacijo predpisani v enem znesku (50 % letnega zneska leta 1975) bosta zapadli v plačilo 1. 10. 1976, plačani pa morata biti najkasneje do 15. 11 1976, — zavezancem, katerim od. merjeni davek za leto 1975 ne presega 200 din je akontacija za leto 1976 predpisana v enem znesku in jo je treba plačati najkasneje do 15. 8. 1976, — položnice bodo poslane zavezancem ob roku zapadlo, sti, to je 1. 7. in I. 10. 1976. Višina odmerjenega davka iz skupnega dohodka občanov za teto 1975, je osnova za predpis akontacij za leto 1976, je razvidna iz odmerne odločbe, ki je bila zavezancem že vročena. Nekateri ob. čani imajo iza leto 1975 pre- plačilo ,ker so v preteklem letu plačali višje akontacije kot pa znaša za omenjeno leto odmerjeni davek. Preplačilo, če obstaja, je v izreku odmerne odločbe označeno s plusom (-t). To morebitno preplačilo bo poračunano z odmerjenimi akontacijami za leto 1976 in bo pri tistih zavezancih, ki to preplačilo imajo, zmanjšana vre. drvost akontacije (I. in II.) oz. bo na položnici naveden zmanjšan znesek za znesek preplačila. Pri tistih posameznih zavezancih, pri katerih morebitno preplačilo ne bo v celoti poračunano s prvo akontacijo (I. in II.) ker je preplačilo večje od le-te, bo razlika preplačila poračunana z drugo akontacijo (III. in IV.), ki bo zapadla v plačilo 1. 10.1976. Zavezanci, katerim je bil znesek preplači- la vrnjen, bodo obremenjeni za celotno predpisano akontacijo. Predpis akontacij za leto 1976 ne predstavlja nobene posebnosti oz. novosti z razliko, da je davčna uprava v preteklih letih le-te predpisovala skupno odmerno odločbo davka za preteklo leto. Davčna uprava prosi vse davčne zavezance za razumevanje in hkrati opozarja na pravočasnost plačila s tem, da se akontaciji plačata v rokih, ki so navedeni v tem sestaivku oz. na položnici, ki bo vročena zavezancu. Po preteku roka zapadlosti se bo začelo s prisilno izterjavo in zaračunavale 13% zamudne obresti. Načelnik davčne uprave IVAN ROJC DVAJSETLETNICA MATURE Maturanti četrte mature na kamniški gimnaziji iz šolskega leta 1955-56 so 28. maja proslavili 20-letnico slovesa od šolskih klopi. Iz obeh zaključnih razredov jih je takrat maturiralo 38. Razrednika sla bila prof. Dana Mišic in Ivan Zika, ravnatelj gimnazije pa Avguštin Lah. Po 20 letih so slavljenci v prijaznih prostorih gostišča Repovž v Domžalah pripravili prisrčno srečanje s svojimi nekdanjimi profesorji in jim izročili spominske majolike. S toplimi besedami so se spominjali umrlih profesorjev Jožeta Sluge In Slavka Ferbežarja ter sošolcev Eve Mihelič, Rada Koželja in Silva Turnška, katerim so tudi ponesli cvetje na grob. — IZ ferenciacijo. Socialna diferenciacija pa se ne začne na univerzi, temveč prav v otrokovem predšolskem obdobju. Menim, da bi ne smeli mirno gledati razmer na področju naše organizacije predšolske vzgoje. Potrebno je hitro ukrepati in zaščititi predšolske otroke. V nekaterih VVZ morajo starši plačevati tako visoke oskrbnine, da se upravičeno vprašamo, kako to zmorejo in kdo so ti starši. Delavci iz neposredne proizvodnje ki prejemajo 2500,00 din plače, prav gotovo niso. V VVZ Ane Ziherl v Ljubljani plačujejo starši za dojenčka 1600,00 din mesečno (Delo 26. 5. 1976). V istem VVZ pa plačujejo starši za predšolskega otroka 1290,00 din. Tudi v drugih ljubljanskih vrtcih niso oskrbnine bistveno nižje, čeprav je primerjava nevzdržna, naj kot primer nizkih cen oskrbnin navedem cene oskrbnin v Otroškem vrtcu Antona Medveda v Kamniku. V tem vrtcu plačujejo starši 800,00 din za dojenčka in 500,00 din za predšolskega otroka. Poleg tega so cene oskrbnin diferencirane. Ljubljanski dojenček stane torej starše 1600,00 din mesečno, kamniški pa 800,00 din. čeprav so cene v Kamniku dosti nižje, imajo nemalo skrbi z vplačili. Starši v mnogih primerih ne plačajo oskrbnin tudi tri mesece. Njihova želja pa je, da bi bile oskrbnine še nižje. Zavod se nahaja v obupnem položaju, vendar se za težave nihče ne zmeni. če prispeva izobraževalna skupnost na otroka več, prispevajo starši manj in obratno. Do novega predloga oskrbnin v Otroškem vrtcu Antona Medveda, po katerem naj bi plačevali starši za predšolskega otroka 650,00 din in za dojenčka 1040.00 din, ni prišlo zaradi podražit- ve zelenjave, kot si je dovolil v Dnevniku napisati žal nepodpisani člankar, temveč zato, ker je bil zavodu v letu 1976 vsiljen (od zgoraj navzdol) nov način financiranja s strani financirja. Ekonomska cena na otroka v prvih treh mesecih letošnjega leta znaša 1516,08 din, starši plačajo cca 400,00 din, izobraževalna skupnost pa prispeva na otroka 500,00 din. Kdo bo plačal razliko? Letošnji novi način financiranja predšolske vzgoje v občini Kamnik je zaskrbljujoč in terja hitro in razumno ukrepanje, če še kdo veruje v čudeže, naj mu povem, da je v zmoti. Ali je kamniški otrok skromnejši od ljubljanskega ali slovenskega otroka nasploh? Lahko trdimo, da je v občini Kamnik odnos do osnovnošolskih otrok ni naj-bljši. Poleg drugega tem otrokom do danes še niso uspeli rešiti problema prehrane. Otroci vendar ne morejo biti odsotni od doma po osem ur in imeti za malico »čik gumi«. Dejavnost predšolske vzgoje ni samo stvar VVZ, niti samo izobraževalne skupnosti, temveč celotne družbenopolitične skupnosti, če se ne zavedamo vzgojnega pomena VVZ, glejmo dejavnost teh vsaj s stališča produkcije, katere sestavni del so. Za Kamnik pomeni leto 1976 stagnacijo v prizadetva-in kvalitetno rast organizirane predšolske vzgoje, korak v stran od resolucij ZK, ki dajejo tej dejavnosti prioriteto. Resolucije ZK nas vendar obvezujejo in niso nikakršna filozofija, kot nekateri trdijo. Sreča je, da otroci še ne znajo govoriti, da se še ne zavedajo, sicer bi nas njihove velike vprašujoče oči prav gobavo omehčale. ANTON MIHELJ KMETIJSTVO V NAŠE ŠOLE Televizija je pred kratkim v kmetijski oddaji prenašala zanimivo oddajo na temo, ali je kmetijstvo res potrebno uvesti v naše podeželske osnovne šole in s kakšnim uspehom ga nekatere šole že uvajajo kot enakovreden predmet z drugimi. Odkrito povedano, da nam je nekdanjim starim učiteljem ob tem zaigralo srce. Saj nas je spomin zanesel nazaj v tiste ča se, ko smo naše otroke učili že na osnovni šoli kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva; ko so se ob večernih urah zbirali kmečki gospodarji v kmetijsko nadaljevalnih šolah in tam dobivali poleg praktičnega tudi potrebno teoretično znanje iz po-ljedeljstva, živinoreje in sadjarstva. Za ta pouk, teoretični in praktični, smo bili usposobljeni vsi takratni učitelji osnovnih šol že z učiteljišča. Zato so bili takratni šolski vrtovi ogledalo po svoji urejenosti. Na teh vrtovih ste videli lepo urejene sadne matičnjake, kjer so se učenci višjih razredov učili cepljenja sadnega drevja, na šolskem vrtu so bila lepo urejena učna travišča, kjer so se učenci učili razlikovati vrste trav in detelj. Tu so se učili tudi odrasli, ki so obiskovali šestmesečno zimsko šolo ob večernih urah. Rezultat vsega so bili lepo urejeni sadovnjaki po vaseh, lepo negovani travniki, dobra krma in dobra živina, pa tudi lepo urejene kmetije. Skoda, da je vse to po osvoboditvi prenehalo z motivacijo, da ni potrebno vnašati diferenciacije že v osnovne šole. Zato pozdravljamo to najnovejšo akcijo kmetijske oddaje na naši televiziji, žal da danes za ta pouk niso usposobljeni tudi naši učitelji mlajše generacije, ker se tega pač niso učili. Res pa je, če hočemo obdržati vsaj nekoliko naše kmetijstvo, ki pa je in bo ostalo osnova vsakemu našemu gospodarskemu življenju, bo treba čimprej uresničiti ta načrt. Dopisnik: NACE VODNIK POHOD MLADINE Ob rojstnem dnevu Josipa Broza Tita je osnovna organizacije ZSMS Moste organizirala pohod od spomenika do spomenika. Hoteli smo počastiti padle mladince, ki so žrtvovali svojo mladost in svoja življenja, da lahko mi danes uživamo mladost. Pohod smo začeli pred spomenikom v Mostah ter obiskali spominska obeležja v Žejah, Komendi, Podbor-štu in Komendski Dobravi. Pred vsakim spomenikom smo imeli krajši kulturni program. Za del poti bi lahko dejali, da je bil »parti- zanski marš«, saj smo hodili po grdem in ne po poteh. Zaradi pomanjkanja časa pri organizaciji pohoda smo k sodelovanju povabili le osnovno šolo Komenda-Mo-ste, ki se je vabilu odzvala. Na pohodu je bilo 48 mladih. Po pohodu pa smo priredili piknik, kjer je bilo še živahneje kot na samem pohodu. Domenili smo se, da bo pohod odslej vsako leto in da bomo v naslednjih letih povabili k sodelovanju vse mladinske osnovne organizacije v občini. BRANE HAFNER SOLIDARCI SO PELI V ŠENTVIDU Na »Dan borca«, 4. julija, je bil v Šentvidu pri Stični že sedmi tabor pevskih zborov iz vse Slovenije in iz zamejstva, ter iz drugih republik. Vsak zbor je na t«j prireditvi zapel dve pesmi. Med njimi sta se poslušalcem predstavila tudi ženski in moški zbor DKPD Solidarnost kot posamezna zbora in kot mešani zbor. Pri izvajanju vseh pesmi so bili kamniški pevci deležni velikega aplavza, ki je bil prav gotovo veliko priznanje za trud pevovodje Viktorja Mihelčiča in pevcev. Po koncertu, ki je bil dopoldne, so popoldne vsi pevci odšli v tradicionalnem sprevodu skozi vas. Ob cesti je stala nepretrgana množica ljudi, ki je Kamničanom navdušeno ploskala in vzklikala. Na velikem prireditvenem prostoru pa so iz 3.300 grl zadonele skupne pesmi Radovana Gobca »V spomin Ivanu Cankarju« in »Pesem o slavi«, Pavla šivica »Zapojmo slavo-spev« ter Viktorja Mihelčiča »Domovina naša je svobodna«. Slednjo pesem so posebno Kamničani zapeli z velikim zanosom, ko je na dirigentskem odru, pred tisoč glavo množico pevcev stal Viktor Mihelčič. To Mihelčičevo pesem že trideset let prepevajo številni slovenski zbori tu in onkraj meje. Prav to je za našega dirigenta in skladatelja izredno priznanje, ki si ga nedvomno zasluži. -mj počastili smo cankarjevo stoletnico film Idealist, ki je bil posnet po Cankarjevem Martinu Kačurju, je v Kamniku doživel večje število predstav kot katerikoli film do zdaj. Delno je to razumljivo tudi zato, ker so več kadrov filma posneli v Kamniku. Ljudska knjižnica pa je v svojih prostorih razstavila Cankarjeva dela. V. Ustno izročilo pripoveduje, da je svobodnjak Lenart Spruk z Gozda, ki je bil takrat v lovski službi v Bistrici popeljal nadvojvoda in njegovo spremstvo po krajši poti čez Gozd in Žuberjevo v Tuhinjsko dolino, po kateri je nadaljeval nadvojvoda pot proti Celju in naprej v Gradec. Visoki gost je baje prenočil na žubejevem v hiši, ki se ji že od nekdaj pravi Cesarija ali pri Cesarju. Leta 1577 je nadvojvoda povzdignil Sprukovo posestvo na Gozdu, (kupil ga je leta 1532 od Anžeta Gallenberškega, nekdanjega lastnika kamniškega Starega gradu) v lovsko zemljišče (Jagerhube), ki je uživalo posebne pravice in svoboščine. Sprukovi so 300 let gospodarili v tej hiši, sredi preteklega stoletja pa je zadnji lastnik Anton Spruk zapravdal posestvo, ko se je z nadvojvodovim dokumentom zoperstavil spremembam, ki Jih je prineslo revolucionarno leto 1848. V teh pravdah sta se izgubili tudi obe važni listini. Pred leti so Sprukovo lovsko hišo komaj rešili pred uničenjem, zdaj pa bo menda preurejena v vikend. Zdaj pa poglejmo, kaj nam listine povedo o gospodarskih težavah in kupčijah iz dobe pred nastopom vlade nadvojvoda Karla in njegovim obiskom v Kamniški Bistrici. Dobro ohranjen pečat mesta Kamnika, na katerem so oblikovana mestna vrata s sv. Marjeto med vratnimi podboji, je obešen na listini z dne 6. septembra 1532, s katero mestni sodnik, občina in vodja špitala prepustijo Tomažu SUlgi in njegovi ženi Katarini za 12 renskih goldinarjev zemljišče pri Sv. Martinu v Tuhinjski dolini. To zemljišče, ki je last špitala in je na njem prej gospodaril oče Pavel Sluga, daje na leto 1 funt vinarjev in 4 vinarje v črnih novcih, 4 vinarje za vožnjo, 4 vinarje za drva, 4 kokoši in 24 jajc. Zemljišče prepuste s pogojem, da bo del tega zemljišča, to je njivo, vrt in dvor imel do smrti Luka Haffner z ženo Ratijo, od tega pa dajal špitalu na leto 24 krajcarjev. Jernej Poš, vodja špitala prizna 9. aprila 1534, da je prejel od ključarjev farne cerkve v Kamniku, Štefana Jelena in Boštjana Schneiderja 20 funtov na posodo, da Jih plača Matiji Knafiču namesto Tomaža Obevsibacha. Še en primer kopičenja donosnih cerkvenih služb, ker so tako grajali protestanti predstavlja Ambrož Lamberger, ki je bil stolni dekan in oficijal v Solnogradu, prost pri Gospe Sveti na Koroškem in mestni župnik (Kirchherr) v Kamniku. V Kamniku je 30. novembra 1540 izdal in pečatil listino, s katero prepusti Gregorju Mullnerji (mlinarju), njegovi ženi Jeri in njenim moškim potomcem farovško zemljišče, mlin in ledino pri sv. Mavriciju v Šmarci, v mengeški fari in v kamniški sodniji proti temu, da bosta dajala vsako leto kamniškemu župniku od mlina po 80 krajcarjev, 4 mere pšenice, 4 mere soržice, 4 mere ovsa, 1 mero pšena, 3 povesma prediva, 8 kokoši, 1 pustnega piščanca, 25 jajc, 5 dni delala tlako (en dan s konjem). Dalje bosta plačevala na ime vojdnine (Vogetev) 1 star ovsa, oskrbniške pravice, polovico pšenice ter od ledine 128 krajcarjev, 1 merico pšena, 8 kokoši, 1 predpustnega piščanca ln 25 jajc. Ker pa je Gregor Muellner brez vednosti župnika ali vikarja kamniškeg« pri deželnem vicedomskem uradu v Ljubljani prišel pod Vojvodstvo, da plačuje po svoji krivdi od mlina in zemlje po 2 starja ovsa in 2 kopuna ter je tako zemljišče obtežil, je Gregor obljubil, da bo dajal župniku na leto, dokler se to ne razbremeni, po en star ovsa in kopuna pri nastopniku zemljišča pa bo prejemščine (An-lait) deseti vinar. Janez Pečekar (Petschechar), svetni duhovnik, predikant, kaplan in varuh (Custos) velika bratovščina naše ljube Gospe v Kamniku, prepusti na listini z dne 2. februarja 1552, z dovoljenjem mestnega sodnika in svetovalca Pankracu in bratu Blažu Remuši zemljišče v Palovičah, v kamniški fari in sodniji, proti temu, da bosta dajala navadne farovške dače, plačevala davke ter s tlako in drugimi uslugami ostala odvisna od bratovščine. Pečatila sta in se podpisala Janez Petschechar in Bernhard Stainer, meščan kamniški in prost omenjene bratovščine. Nadvojvoda Kari je takoj v začetku svoje vlade v no-tranjeavstrijskih deželah ostro nastopil proti novovercem. Menil je, da ima samo vladar pravico odločati vero v svojih deželah. Tisti, ki uvajajo luteranstvo, se upirajo zakonitim vladarjevim pravicam. V naših krajih je vojvoda nastopil predvsem proti plemičem, ki so imeli v zakupu ali v dosmrtni užitek vladarjeva posestva. Prepovedal jim je uvajati novotarije in nastavljati predikante na knežjih posestvih. V Kamniku je bil tak plemič Franc Turn, ki je imel v zakupu Stari grad. Mesta pa so bila vojvodova last in Kari je bil tu nepopustljiv. Takoj je dal izgnati iz Kamnika Predikanta Jurišiča. Ker pa je Kari po očetu prevzel veliko vsoto dolga in je hotel razpisati nove davke, da se znebi dolžnikov, je moral popustiti deželnim stanovom. Leta 1572 Je v Gradcu podelil gospodi in viteštvu popolno svobodo vesti in bogoslužja, v mestih in trgih pa je hotel sam urejevati verske razmere. Z gradov so prodirali novi verski nauki med ljudstvo na podeželju, vendar pa je bil med plemiško gospodo in ljudstvom prehud socialni prepad, ki je leta 1573 izbruhnil v hrvaško-slovenskem kmečkem uporu. Protestante je tudi hudo razburil prihod jezuitov v Gradec, zraven tega pa so se spet začeli močni turški napadi na naše dežele ... V Brucku ob Muri je Kari leta 1578 pred odborniki vseh treh dežel priznal stanovom svobodo vesti, nikakor pa ne svobode bogoslužja v mestih, kjer si je pridržal ureditev verskih zadev kot vladarsko pravico. V Kamniku je bil leta 1561 prvi znani protestantovski predikant Jurij Jurišič, ki je prišel iz Ljubljane, kjer je prvi za Trubarjem oznanjeval Lutrove nauke. Potem je odšel v Ungnadovo tiskarno na Virtemberško, lota 1563 pa je bil spet v Kamniku. Kakor smo že omenili, ga je dal nadvojvoda Kari izgnati. O prekrščevalcih, ki so bili v Kamniku posebno vneti za svoje nauke, pa poroča leta 1566 kamniški župnik ljubljanskemu škofu, da imajo svoje redne sestanke v grada na Zapricah. Sodijo, da se je verska ločina prekrščevalcev razširila v Kamniku po letu 1540, ko so jo Cesarija na Žubejevem, kjer je baje prenočil nadvojvoda Kari. V njej sta Marija ln Miha Trebušak praznovala zlato poroko. začeli ostro preganjati v severnih krajih, ujete pristaše pa so preko Celja in Kamnika vodili v Trst. V okolici Kamnika jih je nekaj pobegnilo, njihovih naukov pa so se oklenili kamniški meščani. Vodila sta jih okoli leta 1560 Jurij Krelj (ali kralj-Chrellius) in Krištof Stobe. Da so se tudi ženske z vso gorečnostjo in fanatizmom vnemale za nove verske nauke, nam dokazuje primer Stobejeve vdove, ki je po smrti svojega moža sama vodila prekrščevalsko versko sekto v Kamniku. Na svojem domu je vodila ob nedeljah in praznikih verske obrede, pridigovala in brala iz protestantskih knjig. Pri njej so izpričevali svojo versko pripadnost novim naukom meščani in kmetje. Kasneje je menda govorila celo s prižnice v podgorski cerkvi. Pisatelj Anton Koder je v romanu Luteranci (Kres, 1883) opisal doganja okrog verskih bojev v Kamniku in okolici in posebej orisal vlogo Stobejke. To bi bila najbrž prva Kamničanka, ki je opisana v kakem literarnem delu, zaradi svoje revolucionarne gorečnosti pa brez dvoma zasluži pozornost. Prekrščevalsko gibanje je v Kamniku kmalu opustilo svoja prvotna načela in se stopilo s protestantizmom. Ker je nadvojvoda Kari odločno vztrajal pri svoji odločitvi, da v mestih ne trpi protestantskega bogoslužja, so meščani skrivaj odhajali iz mesta na verske shode, ki so bili v gradu Zaprice in kasneje še v cerkvi sv. Nikolaja v Podgorju, ki je sodila pod mengeško faro. Na Zapricah so bili zaščitniki protestantov Lambergi. V Kamniku je bil glavni pobornik protestantizma graščak na Starem gradu Franc Turn, za njim pa njegov nečak Ahac Turn. V njegovi hiši v Kamniku so krščevali in poročali protestante, pokopavali pa so jih na samostanskem vrtu. Ko so po letu 1574 začeli po nadvojvodovem navodilu odločno preganjati protestante, jih je sprejel v svoje varstvo križki baron Ahacij Turn, ko se je preselil iz Kamnika. O vsem tem bomo kasneje podrobneje govorili. Zdaj si oglejmo, kako so meščani hodili k ponočnim shodom protestantov v grad Zaprice. Seveda so morali skrbeti, da so neopaženi zapustili mestno obzidje. To jim je omogočil podzemski rov, ki je vodil od vznožja žalskega hriba pod temelji mestnega obzidja, ki se je spuščalo po bregu navzdol do današnjega Podgorškovega vrta, vzporedno s predorom in železniškim tirom. Ostanki mestnega obzidja so tod še blizu meter visoki, pa so skriti v gostem grmovju in jih z asfaltnega cestišča nad železniškim predorom ne moremo opaziti. Podzemski prehod so meščani izkopali morda tudi zaradi turške nevarnosti, vendar m dvoma da je služil predvsem protestantom za tajen izhod iz mesta. Verjetno je tudi, da so ga protestanti izkopali samo za lastno uporabo ift da drugi meščani niso vedeli za to skrivnost. Rov je bil skopan v debeli mestni ilovici, ki se ni vdirala niti vsipala s strani, več kot poldrug meter visok in širok, za prehod odraslega človeka. Ko se je leta 1932 v prvi južni tretjini železniškega predora odkrušilo nekaj kamnov zidu in se je pokazal vhod v rov, je sestavljalec tega zapisa sam zlezel v nastalo odprtino. Z rahlo sklonjeno glavo je lahko prodrl nekaj metrov po rovu, naprej pa je bil zatrpan z zemljo. Dno rova je bilo v višini železniških tirov, kak meter od tal pa so bile v primerni razdalji ped visoke vdolbine, ki so bile na vrhu okajene. To je pač znak, da so tu gorele plitve otjenke, ki jih je prvi v sprevodu prižigal, ko so šli na Zaprice. Nazaj grede je zadnji spet utrnil luči.- Močno okajen svod vdolbine je pač dokaz, da so luči pogosto gorele v rovu. Tak podzemni prehod bi lahko služil kakemu meščanu za tihotapljenje blaga, za katerega bi sicer moral plačati visoko mitnino. Kje je bil izhod iz rova, sicer ne vemo, lahko pa si mislimo, da so ga skrili nekje v grmovju na severnem pobočju današnje Streliške ceste. Rekli smo, da so Lambergi v začetku 16. stoletja zgradili grad Zaprice in ga močno utrdili proti turškim napadom. Na nasprotni strani pa so na prav tako visokem hribu kamniški meščani zgradili na južnem vogalu mestnega ozidja tako imenovani kljubovalni stolp (Trutzturn). Valvasor pripoveduje (XI. str. 550), da so ga zgradili kot odgovor na zidanje Zapric. Bili so mnenja, da bi Turki, če bi osvojili Zaprice, lahko strahovali mesto. Osmerokotni stolp ima dva vhoda, streha pa je prav tako osmerokotna. Še preden bomo prikazali važno vlogo, ki sta jo imela v kamniškem protestantovskem življenju Franc in Ahacij Turn, poglejmo, kako so nekatere posesti Franca Predjam-skega prešle po prodaji v roke sorodnika Franca Turna v Kamniku in kateri kamniški meščani so jih dobili v fevd. Po listini z dne 25. septembra 1545 je Franc Predjamski (Lueger-Logar) iz Rudnika (von Rudneskh), grajski grof v Lienzu in dedni maršal knežje grofije Gorice itd. v fevdni knjigi vpisane fevde prodal grofu Francu Turnu, baronu s Križa, »ker je tudi krvni sorodnik Predjamskih in istega rodu«. Franc Predjamski je bil v stiski zaradi dolgov, in je želel rešiti svoj sedež Rudnik in obdržati ostala posestva. O prodaji je Franc Thurn dobil fevdno pismo z dne 14. januarja 1546. Po stari fevdni knjigi Predjamskih iz leta 1453 navajamo zaznambo fevdnikov iz mesta Kamnika, kakor so tu napisani, in ki ,jih je odkupil Franc Thurn. Pavle Stavrer, meščan kamniški, in Veronika, njegova žena, sta dobila šest kmetij (hrib) v Dragi, od katerih dajejo štiri celo desetino, dve pa dva dela desetine. Kamniški meščan Jurij Seidel in njegova sestra Magdalena sta dobila desetino na 12 kmetijah, ki ležijo na loškem ozemlju (Škofja Loka) in v fari Poljane in v treh vaseh. K temu je dodati dva dela vseh desetin, ki jih je bil kupil od Krištofa Sukince (Sukhinza). Kamniški meščan Gašpar Pečaher je dobil v Poljanski fari nad škofjo Loko in pa v istih treh vaseh dva dela vseh desetinskih pravic, ki so mu pripadle po delitvi. Kamniški meščan Linhart Pečaher je dobil opisano desetino od dveh zemljišč v Kosezah pri Jami (Zg. Šiška) in devet zemljišč v Zgornjih Kosezah, trinajst pa v Edlingu (zdaj neznano ime vasi) pri šmarjeti od 5 kmetij — pri Dravljah od 15, pri Trati od 3, pri Cepljah (blizu Brda) od 3, pod Goro od 6, na Vrhpolju od 4, vse v fari šent Vid ležeče z enim snopom z vsemi desetinskimi pravicami skupaj. Pri vseh teh naštetih desetinah je Linhart Pečaher dobil še pol snopa od vsakovrstnega žita in vse ostale desetinske pravice. Kamniški meščan Peter Krembser je dobil desetino v Rovih (Reir) na 6 in pol zemljiščih, ki ležijo v kamniški fari, z vsemi desetinskimi pravicami. Sigismund Goldschmid iz Kamnika je dobil desetino v Rovih. Kamniški meščan Peter Schuster je dobil desetino na 7 zemljiščih v Trzinu v mengeški fari z vsemi desetinskimi pravicami. Kamniški meščan Ahac Swab je dobil desetino v Pečah na 5 zemljiščih, Tomaž Oessel in žena Marsa s Hriba pa tri dele od enega snopa na 8 zemljiščih v Brezovici in na Za-prican. Hans Neine in Erhart Schurstab sta dobila v Dra-gomlju tretjini od desetine, Simon s Križa pa hišo in dvor v Spodnjih Prulah. (Se bo nadaljevalo) SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Samoupravna stanovanjska skupnost, občine Kamnik izdaja v skladu z določili Statuta Samoupravne enote družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu ter Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, na predlog komisije za dodeljevanje najemnih stanovanj ter Izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik in po sklepu sprejetem na seji Zbora delegatov Enote sa družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu z dne 9. 7. 1976 SKLEP 0. objavi pregleda prosilcev katerim so dodeljen« najemna stanovanja, zgrajena s sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč, oziroma stanovanja, ki si jih je Samoupravna stanovanjska skupnost pridobila za razdelitev. 1. Najemna stanovanja v stanovanjskeh objektu B7 in B8 v stanovanjski soseski Bakovnik v Kamniku in ostalih stanovanjskih objektih, kjer so bila pridobljena stanovanja se dodeli: 1. Ilinka BABIC, Kolodvorska 2 2. Vida BALANTIČ, Županje njive 8 3. Anica BERGANT, Ljubljanska 1 A 4. Biserka CIVRIČ, Kidričeva 46 5. Cilka DEJAK, Kovinarska 5 6. Anica DREVINŠEK, Košiše 14 7. Jelka DROLC, Zduša 7 8. Sheikha GHASSAN, Ljubljanska c. 8 9. Marija GORŠAK, Kranjska c. 2 10. Apolonija HALER, Majstrova 18 11. Anton KAKER, Ljubljanska o. 12 12. Dušan KAMENŠEK, Ljubljanska c. 3 13. Jože KNEZ, Kranjska c. 8 14. Stane KOLETA, Kranjska c. 4 č 15. Vitjan KOVAČIČ, Cankarjeva 1 16. Boris KRANJC, Črnuče C. v PečalJ 17. Marjan KRANJC, Jeranovo 15 18. Rajko KUHAR, Črna 6 19. Elica MAJCEN, Trg talcev 4 20. Marija MAREN, Titov trg 11 21. Olga MARKOVIČ, Vrhpolja 27 22. Dragica MARTINJAK, Križ 40 23. Pepca MASTNAK, Podlimbarskeg.i 1 24. Simon MATJAN, Velika Lasna H' 25. Dušan MATOH, Trg talcev 6 26. Marija OSOLNIK, Šlandrova 2 27. Tončka PETEK, Podgorje 122 28. Irena REDJA, Duplica 32 e 29. Ana RETAR, Kersnikova 10 30. Marija RIGELNIK, Levstikova 16 31. Alojz RITONJA, Jurčičeva 10 32. Nada SILI, Kranjska c. 4 a 33. Franc SKOK, Košiše 18 34. Magda SMOLE, Tunjiška c. 2 35. Janez SOVINšEK, Zakal 1 a 36. Vida ŠPELIČ, Tomšičeva 4 37. Roman ŠTEBE, Ljubljanska c. 3 38. Antonija TURŠIC, Trg svoboda 4 39. Pavla URSIČ, Suhadole 52 40. Franc VENGUST, Ljubljanska 3 b 41. Valerija VRHOVNIK, Jeranovo 4 42. Regina VEBER, Zupančičeva 5/II. 43. Miha ZUPIN, Kajuhova pot 7 44. Vera ZUPIN, Okroglo 6 45. Ciril ŽAGAR, Klavčičeva 3 II. Ostalim prosilcem, ki so vložili prošnje za stanovanje, komisija za dodeljevanje najemnih stanovanj in Zbor delegatov enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v letu 1976 nista mogla dodeliti stanovanj zaradi omejenega števila razpoložljivih stanovanj in upoštevanja kriterijev za ugotovitev prednostnega reda upravičencev prosilcev. III. Dodelitvene odločbe za stanovanja izda prosilcem Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik. IV. Ta pregled se dostavi vsem prosilcem, objavi na krajevno običajni način in v Kamniškem občanu. Obrazložitev Samoupravna enota za družbeno pomoč v okviru svoje pristojnosti je objavila v Kamniškem občanu javni razpis o zbiranju prosilcev — upravičencev za dodelitev najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne enote za družbeno pomoč občine Kamnik. Do roka trajanja razpisa je bilo vloženih 192 prošenj, ki jih je obdelala komisija Enote za družbeno pomoč za dodeljevanje stanovanj. Komisija je v skladu s pogojem razpisa ter Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj izdelala predlog vrstnega retia upravičenih prosilcev ter ga predložila v obravnavo Izvršilnemu odboru. Izdelani predlog, ki sta ga perdložila komisija za dodeljevanje stanovanj in izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti, je obravnaval Zbor delegatov enote aa družbeno pomoč v stanovanjskem feospoaarstvu dne 9. 7. 1976 in ugotovil pravilnost postopka komisije ter sklenil, da se razpoložljiva stanovanja dodele prosilcem, ki so navedeni v sklepu in da se pregled dostavi vsem, ki so vložili prošnje ter objavi na krajevno običajen način. Od skupno vloženih prošenj 192 odpade na: — mlade družine 114 prošenj, družine z nizkimi osebnimi dohodki 24, upokojence, invalide in borce 26, izven kategorije, to so prosilci, ki ne spadajo v nobeno od zgoraj naštetih, 28. Skupno je bilo rešenih 45 prošenj ali 23,4 odst. Od tega odpade rešenih prošenj na mlade družine 24 ali 21,7 odst., družine z nizkimi osebnimi dohodki 8, ali 33,3, upokojence, borce in invalide 13 ali 50,0 odst. PRAVNI POUK: Proti temu sklepu imajo prosilci, ki se ne strinjajo s to razdelitvijo možnost ugavcra. Ugovor se dostavi pismeno na Izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z oznako »namenska najemna stanovanja« in to v roku 8 dni po prejemu sklepa. PREJMEJO: 1. Prosilci za najemna stanovanja 2. Za javno objavo 3. Evidenca SSS občine Kamnik Predsednik Enote za družbeno pomoč: Franc JERAS 1. r. Predsednik komisije: Franc ŠTEBE 1. r. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali v najbolj kritičnih trenutkih bolezni mojega moža in očka IVANA BIZJAKA Posebno zahvalo smo dolžni Francu Pauliču, šoferju rešilne postaje Kamnik, zdravnikom, zdravstvenemu domu Kamnik, Antonu Vrlinšku in ženi Francki, Francu Svetcu, gospe Francki Sušnik, Filipu Kernu in ženi Olgi ter drugim prijateljem Hvaležna žena Anica in hčerka Anča OIIIIII!llllll!illilllllll!ll!llllllllllllllllllll!!l!!!llll^ Ivan Zika: OB JUBILEJU KAMNIŠKEGA ZDRAVILIŠČA skrb za zdraviliške goste Med zdravljenje z mrzlo vodo pa je sodilo: kopanje, polivanje, otiranje (masaža) telesa s kaplja-jočim tušem, vlažni ovitki, kure za potenje z uporabo suhih ovitkov, polna kopel, kopel s potapljanjem, nagla kopel, polko-pel, sedežna kopel, nožna kopel, različne lokalne kopeli, zračna kopel, polivajoči tuš, deževni tuš, kopel za nos in mrzli ovitki. Med medicinske kopeli so šteli blatne, smrečne, solne in ogljikove kopeli. Za zdravljenje z elektriko so uporabljali aparate s faradičnim in galvanskim tokom. Nadaljnji zdravilni postopki so bali še: masaža, zdravilna telovadba, vdihovanja (inhalacije), zdravljenje s suhim vročim zrakom, sončna kopel (sončenje), Kneippova dieta, kure s pitjem vode, kure s hojo in gibanjem na svežem zraku itd. Seveda nihče ni smel brez zdravniškega nadzorstva izvajati postopke po lastni izbiri. V Kneippov W6rishofen so navalili bolniki z vseh strani. Ker tam niso zmogli takega navala, so pošiljali bolnike v Kamnik. Reklamne brošure z opisom kamniškega kopališča so vabile bolnike v Kamnik z zagotovilom, »da je zdravljenje v Kamniku bolj uspešno, kot pa v W6rishofnu, kjer uporabljajo le polivanje z vodo, tu pa zdravijo vsakega bolnika individualno in vestno po značaju njegove bolezni in pod strogim zdravniškim nadzorstvom«. Drobna knjižica »Kopališče in Kneippovo zdravilišče v Kamniku na Kranjskem — z ilustracijami kopališča in okolice kamniške«, ki jo je izdala Bambergova knjigarna v Ljubljani v slovenskem jeziku leta 1893, navaja več primerov hitrega in učinkovitega ozdravljenja v kamniškem zdravilišču po Kneippovi metodi. Kamniško zdravilišče so priporočali predvsem bolnikom, ki trpijo za nevra-stenijo, histerijo, neural-gijami, išijasom, kroničnimi in občasnimi glavoboli, migreno, basedovo boleznijo, začetnim pojavom tebesa, horeo in lažjimi oblikami epilepsije. Individualnega zdravljenja pa so bili deležni bolniki s sklepnim revmatiz-mom, z želodčnimi in črevesnima težavami, s kroničnimi katarja sinusov, žrelnice in bronhov. z astmo, s pljučnim emfize-mom, s kroničnimi srčnimi obolenji (angina pectoris, srčne neuroze), z motnjami v krvnem obtoku, z obolenji jeter in žolčnika, z anemijami in hloro-zo, s podagro, s škrofulo-zo, z zamaščenostjo z raznimi drmatOizami, s kroničnim obolenjem ženskih organov, s seksualnimi izpadi ter s kronično into-ksikacijo z alkoholom, nikotinom in morfijem. Zdravnik je imel ordi-nacijsko sobo v zdravili šču in je vsakega novega bolnika natančno pregledal ter mu odredil terapijo in dieto. Po Kheip-povem priporočilu so v zdravljenje vključili tudi primerno dieto, ki so se je tudi v Kamniku vestno držali. Glavno pravilo diete je bila raznovrstna in preprosta hrana (mesna in rastlinska). Kneipp je posebno priporočal svojo »krepko juho«, ki so jo bolniki v Worishofnu dobili tudi za zajtrk. V prepričanju, da čaj in kava škodujeta bolniku, so priporočali mleko in tako-zvano Kneippovo sladno kavo, ki so ji izjemoma lahko dodali tudi nekaj prave kave. žganja so se morali strogo izogibati, pivo in vino pa so smeli piti le včasih majhne količine. Pač pa je Kneipp toplo priporočal medico. Veliko važnost je pripisoval tudi kruhu iz naravne moke (torej z otrobi vred). Za spodnje perilo je Kneippova metoda priporočala domače platno, ki zdravljenju bolj odgovarja kot volneno. Graditelj kamniškega kopališča in zdravilišča Alojz Prašnikar je poskrbel tudi za stanovanja zdraviliških gostov, za prehrano in zabavo. Stanovanja so bila v glavnem zdraviliškem poslop-ju in v posebnih vilah, ki jih je zgradil na svojem mekinjskem posestvu. To so bile vile Neptun, Luji-za in Ivana ter preurejeni Mlin in dvorec v Mekinjah. V podstrešju glavnega zdraviliškega poslopja je bilo 12 sob in kabinetov z 19 posteljami. Tik zraven zdraviliške zgradbe je bila vila Neptun, kjer so bila lepo urejena družinska stanovanja z verandami in balkoni za bogatejše goste. V pritličju in visokem podstrešju je bilo 10 sob z 21 posteljami. Pod Neptunom je bil ljubek ribnik. Danes je vila prezidana v stanovanjsko hišo tik samskega doma na Cankarjevi cesti. Ob izhodu iz parka sta bili dve stanovanjski zgradbi, mlin in vila Lu-jiza, malo dalje proti Mekinjam pa vila Ivana. V Prašnikarjevem dvorcu v Mekinjah ob današnji Ne-veljski poti je bil v prvem nadstropju gostom na voljo salon z verando, 4 sobe in kuhinja, najemnina za vso sezono pa je bila 500 goldinarjev. Zraven dvorca je bila poletna hiša s sobami in stanovanji za kopališke goste, ki niso obžalovali, da stanujejo tik pod gostimi smrekovimi gozdovi, v katerih so bile speljane skrite stezice za prijetne sprehode. Naša slika iz konca pre- teklega stoletja nam predstavlja dve zgradbi, ki sta sodili k zdravilišču, mlin in vilo Lujizo. Obe zgradbi še danes stojita v ista obliki in pod isto streho pri vhodu na štadion ob začetku Prašnikarjevega drevoreda. Mlin ima številko 21 na Cankarjevi cesti, vila Lujiza št. 23, nizka hišica ob njej pa št. 26. V mlinu je bilo več sob za zdraviliške goste, spodaj pa so bili hlevi za konje in prostori za kočije tistih gostov, ki so se pripeljali z lastno vprego. Vila Lujiza je imela teraso in balkon ter štiri verande, da so stanovalci lahko nemoteno uživali sveži zrak ob očarljivem razgledu na planine. V pritličju je bilo 5 sob z 8 posteljami. Za sobo z dvema posteljama je bilo treba plačati mesečno 24 do 36 goldinarjev. V prvem nadstropju je bilo 10 sob. Stanovanje, ki je obsegalo 5 sob z 8 posteljami, 2 verandi, balkon in kuhinjo, so oddajala za celo sezono za 420 goldinarjev. V podstrešju so bile 4 manjše sobe. Danes so visoka okna v isti vdolbini nadomestili z nižjim, spredaj pa iz beleža izstopa napis Villa Louise. Ker je bila hoja po vodi in po rosni travi sestavni del »knajpanja«, je tik vile Lujize tekla mlinščica, ki je bila tu širša in plitva. V vodi vidimo goste, ki bredejo po strugi, voda pa jim sega malo nad gležnje, ženske morajo seveda pridrževati krila, da se ne zmočijo v vodi. Pred nizko hišico so se menda gosti sezuvali. Nekaj desetin korakov ob cesti proti Mekinjam je bila v kopališki ureditvi še vila Ivana, ki ima zdaj številko 29 na Cankarjevi cesti. V pritličju in v nadstropju je bilo gostom na voljo po 6 sob in skupno 19 postelj. Cene so bile tu znatno nižje kot v sosednji Lujizi. Pred zgradbo je bil nasad listnatega drevja in smrek, od katerih sta ostala samo oreh in jesen, smreke pa so zadnja leta posekali v korist garaž in drvarnic Ce vzamemo povprečne cene v zdravilišču, potem je gost za enomesečno bivanje in zdravljenje plačal v prvem razredu za posteljo 20,50 gld, za hrano v restavraciji 40,80 gld, za zdravljenjem obenem z zdravniškim pregledom ob sprejemu pa 26,10 gld ali skupaj 87,40 goldinarjev. V drugem razredu so bile te številke 11,21 in 26,10 ali skupaj 58,10 gld. Pri tem moramo ugotoviti, da je gost plačal 80 % višjo ceno za sobo, če se ni hranil v kopališki restavraciji ali pa ni sam Gostje, ki so se zdravili po Kneippovi metoda, so dobivali hrano v zdraviliški restavracija v prvem razredu dnevno za 1 gld 36 kr., v drugem razredu pa za 70 kr., trdili so, da jedilnik sestavljajo pod nadzorstvom zdravnika, ki ga lahko prilagodi potrebam posameznega bolnika, pri čemer ostane cena nespremenjena. Za zajtrk so gostje dobivali kneippovo kavo, ka-kao ali krepko juho, lahko pa so si izbrali sladko ali kislo mleko z dvojnim kruhom. Pristojbina za Mlin in vila Lujiza kuhal in doplačal za souporabo kuhinje 30 gld za sezono. Po Kneippovih navodilih ima hrana v njegovem načinu zdravljenja važno vlogo. Zato so tudi v kamniškem zdravilišču posvečali prehrani veliko skrb. Zahtevali so od re-stavratorja, da pripravlja izdatno, krepko in okusno hrano. Abonma so gostje plačevali vnaprej za teden dni, in sicer po 1 gld 25 hr-na dan. Jedilnik je zagotavljal za zajtrk kavo ali čaj s pecivom. Za kosilo je bila juha, goveje meso z dvema prikuhama, pečenka s solato — ali pa juha, goveja pečenka s prikuho, močnata jed (redko pa tudi ribe ali divjačina). Za večerjo je bila običajno mesnata jed s prikuho. Pijače so točili po tarifi. Ce je kdo prejšnji dan javil, da ga ne bo na kosilo, so mu od abonmaja odračunali 65 krajcarjev. par konj v hlevu z lopo za kočijo je znašala na mesec 7 goldinarjev. V plavalnem bazenu so za kopanje pobirali vstopnino 15 krajcarjev, abonma za 12 kart pa je bil 1 goldinar 65 krajcarjev. Kadna kopel po razredih je bila 60, 50 in 40 krajcarjev, abonma 12 kopeli pa od 6,60 gld navzdol. V kopališki sezoni, ki je ob koncu preteklega stoletja trajala od 15. maja do 1. oktobra, je bilo poskrbljeno tudi za prevoz od kolodvora do zdravilišča. Ob prihodu vlaka so pred kolodvorom čakali trije kočijaži: Franc Hribar iz mesta, Jože Pavlic z Zapric in Miha Pire iz Novega trga. Služba po-streščka je bila v lasti družine Verčon, ki so jo od ustanovitve kopališča opravljali stari oče, oče in sin. IVAN ZIKA SPREJETI SAMOUPRAVNI SPORAZUM POROČILO O GLASOVANJU ZA SPREJEMANJE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O TEMELJIH PLANOV IN DOGOVOROV O TEMELJIH DRUŽBENIH PLANOV ZA OBDOBJE 1976—1980 V OBČINI KAMNIK Glasovanje je potekalo v naših delovnih organizacijah od 25. 6. 1976 do 7. 7. 1976. Od 8876 zaposlenih v 59 TOZD je glasovalo 6448 delavcev. Zglasovam so bili naslednji rezultati: a) samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje graditve objektov po samoupravnem planu razvoja elektroenergetike za obdobje 1976—1980 število TOZD, v katerih je bil sprejet 41 število TOZD, kjer ni bil sprejet 3 število vseh glasovalcev 6256 število glasovalcev, ki so glasovali za 5948 število glasovalcev, ki so glasovali proti 308 Zahteva, da se poveča odgovornost zaposlenih v elektrogospodarstvu ter da se njihovi osebni dohodki usklade z ostalimi dejavnostmi (3 TOZD). b) samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih odnosov na področju razvoja proizvodnje in porabe premoga v obdobju 1976—1960 Število TOZD, v katerih je bil sprejet 35 Število TOZD, kjer ni bil sprejet 2 število vseh glasovalcev 4869 število glasovalcev, ki so glasovali za 4687 število glasovalcev, ki so glasovali proti 182 c) samoupravni sporazum o temeljih samoupravnih planov samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v Sft Sloveniji za obdobje 19*76—1980. Število TOZD, v katerih je bil sprejet 36 Število TOZD, kjer ni bil sprejet — Število vseh glasovalcev 5827 Število glasovalcev, ki so glasovali za 5668 število glasovalcev, ki so glasovali proti 159 d) samoupravni sporazum o temeljih samoupravnega plana razvoja železniških zmogljivosti za obdobje 1976— 1900 Število TOZD, v katerih je bil sprejet 33 Število TOZD, kjer ni bil sprejet 2 število vseh glasovalcev 5823 Število glasovalcev, ki so glasovali za 5495 št- ■ glasovalcev, ki so glasovali proti 326 Zahteva, da se v okvir nalog po samoupravnem sporazumu o temeljih samoupravnega plana razvoja železniških zmogljivosti za obdobje 1976—1980 vnese tudi uvedba javnega prometa na kamniški progi. (38 TOZD). c) samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja niagistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 število TOZID, v katerih je bil sprejet 35 Število TOZD, kjer ni bil sprejet — Število vseh glasovalcev 5823 število glasovalcev, ki so glasovali za 6534 število glasovalcev, ki so glasovali proti 239 *> samoupravni sporazum o temeljih somoupravnega P ana razvoja luških zmogljivosti za obdobje 1976—1980 Število TOZD, v katerih je bil sprejet 39 Število TOZD, kjer ni bil sprejet 2 Število vseh glasovalcev 5823 Število glasovalcev, ki so glasovali za 5427 število glasovalcev, ki so glasovali proti 396 g) samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja PTT Prometa v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980 Število TOZD, v katerih je bil sprejet 49 število TOZD, kjer ni bil sprejet 3 število vseh glasovalcev 6326 število glasovalcev, ki so glasovali za 5985 Število glasovalcev, ki so glasovali proti 341 SAMOUPRAVNI SPORAZUMI O TEMELJIH PLANOV NA KAVNI OBČINE a) Dogovor o temeljih družbenega plana občine Kam-?* za obdobje 1976—1930, po katerem se upoštevajoč določne prioritetne naloge s posebnimi sporazumi in dogovori tnancira izgradnja neobčinske čistilne naprave, občinskega dovoda, obvozne ceste in obrata družbene prehrane. Število TOZD, v katerih je bil sprejet 58 Število TOZD, kjer ni bil sprejet 1 Število vseh glasovalcev 6449 Število glasovalcev, ki so glasovali za 6309 število glasovalcev, ki so glasovali proti 140 .. t>) Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za ^nanciranje programov razvoja krajevnih skupnosti v ob-r^n' Kamnik v obdobju 1976—1980. (Povprečni prispevek po "OO.OO din na zaposlenega.) Število TOZD, v katerih je bil sprejet 57 Število TOZD, kjer ni bil sprejet 2 Število vseh glasovalcev 6422 število glasovalcev, ki so glasovali za 6247 Število glasovalcev, ki so glasovali proti 175 c) Samoupravni sporazum za financiranje investicij v ^obraževalne, vzgojne in varstvene objekte v letih 1974 do 1978, katerega veljavnost se podaljša do leta 1980. (Prispela*- ^° stopnJi 0,9° odst. od osnove bruto OD, ki je v letu 1976 vključena v prispevno stopnjo za financiranje občinske "^obraževalne skupnosti.) število TOZD, v katerih je bil sprejet 59 število TOZD, kjer ni bil sprejet — število vseh glasovalcev 6445 število glasovalcev, ki so glasovali za 6810 število glasovalcev, ki so glasovali proti 135 &KUGI SAMOUPRAVNI SPORAZUMI ORGANIZACIJ ZDRU-«KNEGA DELA, IZ KATERIH IZHAJAJO MATERIALNE °BVEZNOSTI IZ DOHODKA TOZD a) Samoupravni sporazum o zagotovitvi sredstev za iz-Veabo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodariva za obdobje 1976—1980. Število TOZD, v katerih je bil sprejet 34 Število TOZD, kjer ni bil sprejet 1 Število vseh glasovalcev 5827 število glasovalcev, ki so glasovali za 5836 število glasovalcev, ki so glasovali proti 291 J^mnik, dne 8. 7. 1976 VPročilo setavil: Vodja štaba: ^LF PRAŠNIKAR FRANC DROBNIČ TRAVNIK 76 — 22. in 23. maja pobratena mesta v pesmi in plesih Travnik v BiH prireja že vrsto let obsežne in lepe kulturne prireditve v počastitev Titovega rojstnega dne in dneva mladosti. Tako je bilo tudi letos. Organizator letošnje prire- ditve je bila Občinska konferenca zveze socialistične mladine BiH — Travnik. Udeleženci tokratne manifestacije bratstva in enotnosti so bile folklorne skupine pobratenih mest Jugoslavije z lepim starim bosanskim mestom Travnik. Povabilo je dobila tudi j LJUBLJANSKA BANKA — podružnica Kamnik čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom ob občinskem prazniku 27. juliju OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK čestita ob občinskem prazniku vsem občanom čestitkam ob občinskem prazniku 27. juliju se pridružuje LONČARSKA OBRTNA ZADRUGA KOMENDA MENINA tovarna pogrebne opreme Kamnik — Smarca čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, OBRAT KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku 27. juliju KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku GOSTINSKO PODJETJE PLAN INKA KAMNIK Vsem gostom in občanom čestita za občinski praznik 27. julij ter se cenjenim gostom priporoča MESO KAMNIK čestita ob 27. juliju, občinskemu prazniku, svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK čestita vsem občanom in poslovnim partnerjem ob občinskem prazniku 27. juliju ŽITO LJUBLJANA, obrat VESNA v Kamniku čestita vsem delovnim ljudem za 27. julij Tekstilna tovarna SVILANIT Kamnik čestita vsem svojim kupcem za 27. julij in priporoča svoje izdelke: — frotir brisače — frotir plašče za dom in plažo — modne kravate TOVARNA USNJA KAMNIK čestita za občinski praznik in želi mnogo delovnih uspehov kupcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK« KAMNIK čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik in priporoča svoje izdelke: RAZSTRELIVA: praškasta, vodoplastična, metanska, seizmična SMODNIKI: rudarski in lovski VZIGALNA VRVICA: počasi goreča METALURŠKO LIVARSKA SREDSTVA: eksotermne mase ln posipi, termoizolacijske mase in posipi, ločilci, livni praški ALUMINIUM PASTE ALUMINIUM PRAH PIROTEHNIČNI PROIZVODI za rudarstvo, ognjemete PLASTIČNE FOLIJE IN IZDELKE: polietilenski rokavi in folija, polietilenske vrečke, tiskane in netiskane, pollpropi-len folije in vrečke, tiskane in netiskane ter nylon folije. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« čestita ob občinskem prazniku — 2f7. juliju — vsem občanom in poslovnim prijateljem! Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni! INDUSTRIJSKO PODJETJE ALPREM KAMNIK priporoča svoje izdelke in usluge: — izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov, pregradnih sten, fasad itd. iz aluminija — opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst — stavbno ključavničarstvo ZARJA, obrtno in montažno podjetje Kamnik čestita za 27. julij in priporoča usluge v svoji obrti Priporočamo: — elektroinstalacijska dela, — kovinsko instalacijska, — vodovodno instalacijska, — kovinsko konstrukcijska, — kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela TITAN, tovarna kovinskih izdelkov ln livarna Kamnik Proizvaja: — cevne spojnice (fitinge) v celotnem asortimentu v pocinkani in nepocinkani izvedbi od 3/iB do 2 — navadne in varnostne ključavnice s cilindričnimi vložki za stavbno mizarstvo in pohištvo — ulitke iz temer litine za avtomobilsko, elektro in strojno industrijo. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim čestitamo za dan vstaje in občinski praznik 27. julij. SVIT KAMNIK čestita ob občinskem prazniku in priporoča svoje izdelke za široko potrošnjo: purol, neostik, mebloton, lesk, motogril kot tudi tehnično keramiko, elektroizolacijski material, modne gumbe! KOČNA V KAMNIKU trgovsko podjetje na veliko in malo čestita vsem občanom in delovnim kolektivom ob občinskem prazniku! Iskrene čestitke za občinski praznik folklorna skupina »Kamniška Bistrica«, ki stare ptese izpod kamniških gora uspešno Predstavlja na vseh večjih prireditvah v Sloveniji pa tudi zunaj naših meja. Povabilu se je naša shupina odzvala v celoti m s tem vrnila obisk Travničanom, ki so lani sodelovali s svojo folklorno skupino »Guča gora« na občinskem prazniku v Kamniku. Po trinajstih urah vožnje preko zgodovinskih krajev Korduna, skozi Biliač med Grmeč-planino in Pije-ševico, dalje skozi Jajce je Viatorjev avtobus pripeljal utrujene folkloriste v Travnik pod Vlašič planino in naprej na prenočevanje do sodobnega hotela v Vitez. Ko se je tu naša skupina sešla s skupinami iz drugih krajev Jugoslavije, je utrujenost minila. Vrstili so se narodni plesi od makedonske Strumice do Kamnika. Kamničani so se zvrstili v kolu, njihovi plesalci pa so se z našimi zavrteli v stari polki. Vmes so takoj nastali prijetni tovari-ški razgovori, med katerimi si lahko »ujel na ušesa« vprašanja. »Kako sa predsednikom opštine, kako sa ostalima iz društveno — političkih organizacija, kako sa drugo-vima Kazijem i Ferdom, našim dugogodišnjim suradni-cima? Lepo mi jih pozdravite!« Razgovorom ni bilo konca, ne kraja; večer se je od-mikal. In drugi dan? Nastopi. Kam-ničane SO POVABILI K SODELOVANJU NA PRAZNOVANJE V GUCO GORO, lepo vas visoko v hribih. Odborniki kamniške prejšnje občinske skupščine se lepe hribov-se vasi gotovo dobro spominjajo, saj so bili pred tremi leti dobrodošli gostje Gučo-gorceo ob otvoritvi njihove nove šole. Težko je reči, katera nastopajoča skupina je žela več aplavza. Za našo skupino lahko trdimo, da je bila deležna izredne pozornosti, saj jc vrnila obisk Gučt gori. Ne samo brezhibno speljani spleti starih plesov, pač pa tudi same naše narodne noše, so napravile na množico udeležencev poseben vtis. Po nastopu si lahko opazil v šolskih avlah zaplesati naše fante s plesalkami iz drugih pobratenih krajev v tipičnih njihovih narodnih nošah pa spet naša dekleta in fante v kolu iz drugih republik. Vse je bilo veselo, nasmejano in razžarjenih lic. Posebnost tega dne je bila v zgodnjih večernih urah PARADA UDELEŽENCEV FOLKLORNIH SKUPIN od juga do severa naše domovine v samem Travniku. Med pohodom so skupine pele in plesale. Od skupine do skupine so Travničani napravili skoraj neprehoden strnjen krog, tako tudi okrog naše skupine. Poleg aplavzov si največkrat slišal: »Daj još jednom! Ponovite! Bravo!« Skoraj, da niso ljudje boiali našim plesalcem krivcev za klobuki in plesalkam lepih naškroblje-nih in svetlih avb. HUUtmutHiH MniiHtiiititmmmint(HitmwHiiiiiDtmHifnfmili um utMun 1111 litimi mi u ulit m i^i.......Hiniinf tunituaiiiiHiif u KHiiumuiiflinuia: Svet delovne skupnosti strokovnih služb pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kamnik, Cankarjeva 11, razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA-STENODAKTILOGRAFA Pogoj: končana dveletna ali štiriletna administrativna šola z znanjem strojepisja in stenografije. Delo se združuje za nedoločen čas z enomesečno poskusno dobo. Osebni dohodki po veljavnem sporazumu. Delovno mesto se lahko zasede takoj. Vse prijave je potrebno poslati v roku 15 dni od dneva objave na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Cankarjeva 11, za razpis. KAMNIŠKA KRONIKA POROKE Silvester KONOPLJA, strojni ključavničar, iz Zg. Tuhinja, št. 18, star 27 let, in Mihaela PESOTNIK, kuharska pomočnica, stara 24 let, Hruševka 2. Vincenc PESTONIK, delavec, iz češnjic št. 19, star 31 let, in Marija NOVAK, kmetijska delavka, iz Zlatega Polja 4, stara 37 let. Stanislav RESNIK, strojni ključavničar, star 22 let, iz Smrečja in Marija BREMŠAK, delavka, stara 22 let, iz Kamnika. Ivan ZELEZNIK, elektromehanik, star 26 let, lz Špita-liča in Vidka HRIBERNTK, frizerka, stara 20 let, iz Godio v Tuhinju. Jože OCVIRK, kovinostrugar, star 21 let, iz Duplice in Sonja FROŠTNARIČ, delavka, stara 19 let, iz Duplice. Roman GRADIŠEK, električar, star 20 let, iz Zg. Stranj, in Vida MOČNIK, med. sestra, stara 19 let, iz Županjih njiv. Franc SRŠEN, star 21 let, natakar iz Suhadol, št. 34 in Lidija ZARNIK, stara 18 let, dijakinja iz Suhadol, št. 17. Jože KORBAR, star 23 let, priučeni mizar z Brega pri Komendi št. 14 in Magdalena LIKOZAR, stara 22 let, ekonomski tehnik iz Cerkelj, št. 51 Franc BERGUŠ, star 25 let, orodjar iz Nasovč, št. 26, in Dragica PLEVEL, .stara 21 let, iz Zaloga, št. 71. SMRTI Marija KLEMEN, preužitkarica, iz Gradišča, št. 1, stara 76 let. Ivana BERLEC, preužitkarica z Laz v Tuhinju 13, stara 95 let. Janez KOVAČIČ, os. upok., star 78 let, iz Kamnika ANTON JANE2IČ, os. upokojenec, star 85 let, iz Kamnika. Marija JERMAN, gospodinja, stara 78 let, iz Ljubljana, Ivana GRUDEN, os. upok., stara 79 let, iz Godiča. Mihael DORNIK, študent, star 22, iz Zg. Jarš Janez VEHAR, os. upok., star 95 let, iz Kamnika. NOGOMET KAMNIK - ZAGORJE 6:2 (2:1) Stadion prijateljstva v Mekinjah, gledalcev 300, sodnik Nitic (Ljubljana). STRELCI: 1:0 — Jančigaj (11), 1:1 — Minič (13), 2:1 — Flerin (27), 3:1 — Jančigaj (46), 4:1 — Medmež (70), 5:1 — Medmež (78), 5:2 - Forte (83), 6:2 Jančigaj (87). KAMNIK: Trbovšek, Pestotnik, Kos, Flerin, Skušek, Ku-mer, Koželj, Poljanšek, Medmež, Krempelj, Jančigaj. ZAGORJE: Dragar, Ule M., Pavšnar, Forte, 2erko, Praznik, Ojsteršek, Pavlic, Tomac, Ule J., Minič. Domači nogometaši so zasluženo premagali goste in na ta način v tretjem poskusu osvojili pokal na področju TNZ Ljubljana. Sama igra je bila dobra in to v obeh polčasih. Posebno so bili razpoloženi domači napadalci in dosegli 6 golov. V drugem polčasu gostje niso izkoristili 11-metrovke. Posebno velja pohvaliti trikratnega strelca Jan-čigaja in domačega vratarja Trbovška. S to zmago so Kamničani dosegli enega največjih uspehov v svoji zgodovini, saj so poleg pokala osvojili III. mesto v II. conski ligi zahod. bg VATERPOLO DVE ZMAGI Pričela se je letošnja tekmovalna sezona v vaterpolu. Kamničani nastopajo letos v enotni slovenski ligi. Do sedaij so odigrali dve tekmi in prepričljivo zmagali. Prikazali so dobro igro predvsem v napadu, slabšo pa v obrambi. V prvi tekmi so<' premagali Triglav II z 15:7. Gole za domačine so dosegli: Farčnik 5, Reisner 4, šnabl in Homar po 3. V drugi tekmi pa so gostili ekipo Kopra. Gostije so doživeli visok poraz in prikazali slabo igro. Kamničani so v tej igri pokazali še boljšo igro v napadu. Dosegli so kar 26 golov. Najboljši igralec v bazenu je bil šnabl saj je dosegel sam kar 13 golov, izkazal pa se je z odličnimi obrambami Homar Jože. Strelci za Kamnik na tej tekmi: Šnabl 13, Podveršek 4, Reisner in Homar D. po 3, Planinšek 2, in Slapar 1 zadetek. Omeniti velja da so bili številni tudi gledaci saj si je tekmo ogledalo okoli 200 ljudi. bg KAMNIČANI NA HINDUKUŠ Pred dnevi so odšli na Poljsko trije kamniški, dva mengeška in eden domžalski alpinist, kjer se bodo združili s Poljaki v poljsko-jugoslovansko alpinistično odpravo, ki ima namen osvojiti 7.910 metrov visoki afganistanski vrh NošSk v;p6gdufUi.jHiindi,Uiuš. Vodja odprave .Franci Bajjman nam je 'sporočil^jz Varšave; da je odprava že na poti v Afganistan, žal so iz Poljske odšli z enotedensko zamudo, ker poljski alpinisti niso pravočasno dobili afganistanske vize. Zato se žal ne bodo mogli prilagoditi na višinski redek zrak v pogorju Zabok, in bodo morali iti osvajat vrh Nošak kar takoj po prihodu. Za Kangbačenom, kjer so sodelovali tudi kamniški alpinisti, je to prav gotovo eden najtežjih vzponov. Povabilo poljskih alpinistov za skupno odpravo, je prav gotovo priznanje vrhunskim dosežkom kamniškega planinstva. ALPINISTI POZIMI ORGANIZACIJSKO USPELI Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu je v sodelovanju z ZRVS, občinskim strelskim odborom in OOS ETA organizirala orientacijski pohod za člane OOS kamniških sindikatov. Pohod je bil izveden 29. maja 1976. Ob lepem, sončnem vremenu so bili tekmovalci že na samem startu zelo navdušeni za to rekreacijsko prireditev. Ekipe so štartale po vrstnem redu na dve in pol uri dolgo pot, ki je bila speljana po gozdovih, skozi vasi Tučna in Briše do Samotnega mlina, kjer je bil oilj. Ekipe so imele med samim pohodom določene naloge, kot so: pismena vprašanja iz štirih različnih tem, ogled nekaterega pešadijskega orožja in tekmovanje v streljanju z zračno puško ter določen čas prihoda na cilj. Iz navedenih nalog so si ekipe pridobivale točke, ki so jim služile pri ocenjevanju in končni uvrstitvi ekip. Ta rekreacijska prireditev še zdaleč ni bila namenjena tekmovalnemu prestižu, temveč množičnosti. Zaradi tega menim, da je naslov članka pravilen, ker masovnosti ni bilo. Lahko trdim, da ne po krivdi organizatorjev, temveč po krivdi organizatorjev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Mislim, da so se odgovorni delavci in drugi sindikalni funkcionarji premalo zavzeli, da bi pritegnili več članov sindikata za pohod. Vsi udeleženci pohoda so bili resnično zadovoljni s prireditvijo, seveda so bili tudi vsi pogoščeni s partizanskim golažem. Enotno mnenje vseh udeležencev je bilo, da mora postati takšna oblika rekreacije tradicionalna, vendar bi morala biti udeležba resnično masovna. Na pohodu je sodelovalo 17 petčlanskih ekip iz 8 delovnih organizacij. Ekipe so se uvrstile takole: 1. ekipa OOS občinske uprave: Maleš, Lotrič, Grden, Bogataj in Bohinec (95 točk), 2. ekipa OOS Alprem: Tajč, Mestek, Korošec, Bajde in Krištofič (95 točk), 3. ekipa OOS občinske uprave: Ogrinec, Kladnik, Šalamun, Mlekuš in šnabl (85 točk). Za L, II. in III. mesto so ekipe prejele pokale v trajno last. Od 4. do 8. mesta pa so ekipe prejele diplome. Vsem ekipam (udeležencem pohoda) iskrene čestitke za sodelovanje in dosežene uspehe. Prav tako iskrena hvala organizatorjem za njihov trud in brezhibno organizacijo pohoda. S. š. Letošnja zimska sezona je postregla alpinistom z zelo spremenljivimi -razmerami. Začetek zime je sicer obefal lepo vreme in malo snega, vendar tudi v tem času ni bilo težjih vzponov. Kasnejši sneg in mraz pa sta pokvarila načrte. Nekaj dobro zamišljenih vzponov, med njimi tudi poskus v 1000 metr- ski severni steni Dolgega hrbta, je končalo v steni ali že pod njo. Opravljenih je bilo okoli 90 vzponov in pristopov. Registriranih je bilo 31 pripravnikov in članov, vsak je torej opravil povprečno 3 pristope ali vzpone . To je v primerjavi s prejšnjimi sezonami malo. Največji podvig Je vsekakor petdnevno prečenje Ka mniških Alp, ki sta ga opravila Marjan Kregar in Janko Plevel. S Krvavca sta odšla čez Kalški greben na Ko-krško' sedlo in prespala . Nadaljevala sta na Grintovec, Dolgi hrbet in Skuto. Na grebenu med Skuto in Rin-ko ju je prehitela noč. Novo leto sta čakala visoko na grebenu. Tretji dan sta prečila Turško goro in Brano. Na Kamniškem sedlu sta nabrala moči za zahodni greben Planjave. Zadnji vrh na njuni poti je bila Ojstrioa. Noč na Korošici jima je prinesla meglo in imela sta veliko težav z orientacijo na zadnjem delu poti preko Konja na Veliko planino. To je četrto grebensko prečenje pozimi. Greben je dolg okoli 30 km z višinsko razliko 7 km . Alpinisti so pomagali tudi pri delovnih akcijah gospodarskega odseka . Aprila se je začela plezalna šola, ki jo obiskuje 6 mladih planincev . Zmagovalna ekipa orientacijskega pohoda DELOVNE AKCIJE KAMNIŠKE MLADINE Letos praznujemo 30. obletnico prve mladinske delovne akcije »Brčko—Banoviči«. Ob tej priliki naj omenim nekaj karakterističnih potez te akcije, ki so bile prisotne tudi v vseh kasnejših akcijah. To so borbenost, vztrajnost, tovarištvo, samoiniciativa, humanost, kot jih je skovala naša revolucija. Mladi iz Kamnika so ob praznovanju opravili v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah številne lokalne delovne akcije. Tudi občinska konferenca ZSMS Kamnik je organizirala občinske delovne akcije. Maja je bila akcija »ČIŠČENJE OKOLICE DOMA UPO-KOJENCEV«. Akcija je bila uspešna, saj so okolico povsem spremenili. Julija pa je bila akcija na Kamniškem sedlu. Izkopali smo jašek za prizidavo kuhinje v domu. Mladi iz Kamnika pa so se udeležili tudi zvezne akcije »Kožbana 76«. V Kožbani so bili Kamničani in Domžalča-nl, združeni v »ŠLANDROVO BRIGADO«. Več o posameznih akcijah bo v prihodnji številki. Tone Udovič Mladi nogometaši so obiskali tudi Svilanit MLADINSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA V KAMNIKU Konec julija je v Kamnik prispela mladinska republiška nogometna reprezentanca. Teden dni so se mladi nogometaši pripravljali na igrišču v Mekinjah za nastop na državnem mladinskem prvenstvu, ki je bilo v Jajcu od 3. do 11. julija. O pripravah in o vtisu, ki so ga dobili v kamniškem občinstvu, je Lojze Voje, predsednik mladinske komisije, povedal naslednje: »Mladinci, člani mladinske republiške nogometne reprezentance, so iz vseh krajev Slovenije, predvsem iz manjših klubov. Vsi so obiskovali pionirsko in mladinsko šolo, ki je bila v Piranu. Da smo za kraj priprav določili ravno Kamnik, je več vzrokov. Eden od teh je, da je podnebje v tem kraju zelo podobno podnebju v Jajcu, kjer bomo nastopili. K tej odločitvi pa je dalo svoj poudarek tudi dejstvo, da je kamniško občinstvo zelo naklonjeno nogometu in da smo želeli navezati tesnejše sti- ke med njim in mladimi tekmovalci.« člani mladinske reprezentance pa so takoj dodali, da jih moti le to, da je igrišče v Mekinjah zelo trdo (»kot beton«), saj ga je zadnje čase vroče sonce čisto izsušilo. Mlade igralce so sprejeli tudi predstavniki tovarne Svilanit in jim razkazal! svoje prostore in proizvodnjo. Po ogledu so pogostili in obdarili člane reprezentance. Seznanili so jih tudi z delom delovne organizacije ter z uspešnostjo in problemi poslovanja, člane reprezentance je zanimal tudi problem rekreacije v podjetju, predvsem organiziranost in financiranje množične rekreacije in povezava navzven s športnimi klubi. Na koncu razgovora pa so dodali, da je bilo bivanje v Kamniku zelo prijetno, in upajo, da bodo na prvenstvu uspešno zastopali slovenske barve. Sonja Hrlbbvšek TEKAČI ZAMENJALI SMUČKE ZA ŽOGO Odlično pripravljen nogo metni turnir na Perovem v nedeljo, 27. 6., pod pokroviteljstvom domačega nogometnega moštva Kovinar, zasluži vso pozornost in pohvalo. Lahko bi ga imenovali tu. di Srečanje nogometnih klubov krajevnih skupnosti, saj je nastopilo kar 8 različnih ekip iz občine Kamnik. Zmagovalec tega tekmovanja je bila ekipa smučarskega kluba iz Kamnika, ki je zmagala v vseh tekmah: SK KAMNIK : SREDNJA VAS, 7:2, SK KAMNIK : VOLČJI POTOK, 3:1, S KAMNIK : ŠMARCA, 6:1 (finalna tekma). Smučarji tekači so tudi tokrat pokazali izvrstno telesno pripravljenost in s tem dokazali, da ne zmagujejo samo na smučeh, tenrveč tudi na takih tekmovanjih, ki so zanje, kot pravijo, le do- bri treningi. Pozornost zasluži Andrej Lanišek, ki je dosegel kar 6 zadetkov, izkazali pa so se tudi Pogačar, Klopčič st., Klopčič ml., Zabavnik, Blažinčič in Balantič. Ostali rezultati: Drugo mesto šmarca, sledijo ekipe Tuhinja, Volčjega potoka, Kovinarja, Nevelj, Kranjske ceste in Srednje vasi. Tekme sta zelo dobro sodila: Kozole S. in Kožman I. Prvič, tudi v občini Kamnik, sta nastopili tudi ženski ekipi Volčjega potoka (1) : Kovinarja (0). Organizatorji upajo, da se bo ta amaterski nogometni turnir še nadaljeval in hkrati upajo, da bo nastopilo še več nogometnih moštev. ZVONE HRIBAR Mladi Kamničani so se letos udeležili zvezne mladinske delovne akcije »Kožbana 76«. Športni utrinki PLAVANJE — domači plavalni klub organizira plavalno šolo za začetnike, od 12. 7. do 22. 7. 1976. Vpisnina znaša 100 din za vsakega naslednjega družinskega člana pa 50 din. NOGOMET — Kamničani so odigrali dve prijateljski tekmi z mladinsko slovensko reprezentanco. V prvi so zmagali mladinci 3:1, v drugi pa 2:0. KONJENIŠTVO — V Komendi so bile pred nedavnim dirke na novem — prenovljenem hipodromu. To prireditev si je ogledalo okoli 4000 ljudi. KAMNIŠKI OBČAN KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine KAMNIK — Ureja uredniški odbor - glavni m odgovorni urednik TOMAŽ JANČAR - tehnični urednik CIRIL ROMSAK - Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo ta uprava — Občinska konferenca SZDL Kamnik, Titov trg i/II. tele-^ ton 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska ČZP Delo v Ljubljani. ho - 02