Poštarina plačana. Poiameina «6V. DIH Štev. 44. V Liub!iani,.v petek dne 2. novembra 1923. Leto VI. Upravništvo „Domavine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovino", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 P. n. Uceatoa tolika ^ ^ cesta 2, U- ^ a . . ... liubMana, Naročnina: Četrtletno isiiasa vsi— ^cieK. celoletno, ^MIIIT Milili M—| II I I ■■! —M— III—[H«TI—~ polletno Din 12- K O O mi n giaiils Ko so Italijani ugrabili del našega ozemlja, so bili polni sladkih besed, kakor je to že od nekdaj njihova navada. Naši bratje, razočarani, da jim vojna ni prinesla za-željene osvoboditve, temveč le novo suž-nost, so sprva verjeli hinavskim zavojevalcem in upali, da bo nova sužnost vsaj znosnejša, nego je bila pod staro monarhijo. Kmalu se je pokazalo, da je sladko-jezični Italijan, ki pri vsaki priliki gobezda o svoji dvatisočletni kulturi, hujši zatiralec drugih narodnosti, nego je bila celo stara Avstro-Ogrska. Pričelo se je preganjanje našega naroda in našega jezika. Podivjani fašisti so s skoro neprikrito podporo s strani italijanskih oblasti požgali in razdejali vse naše Narodne domove po zasužnjenem ozemlju. Nihče ni bil za ta zločin kaznovan. Izvzemši nekaj socialističnih glasil ni noben drug časopis obsojal tega sramotnega početja, kakršnega so poleg Italijanoy zmožni še menda samo afriški divjaki. Še sedaj se dobe časopisi, ki javno hvalijo zasluge tržaških fašistov, ki so sodelovali pri požigih. Vrli tega so pobili fašisti mnogo naših ljudi in požgali več kmečkih hiš. Vse samo iz sovraštva, ne da bi jih naši rojaki izzivali. Letos pa so pričele italijanske oblasti s sistematičnim zatiranjem našega jezika. Razpuščajo se naša društva, a najhujše je, da se odpravlja slovenščina iz vseh naših šel na zasedenem ozemlju. Otroci naših rojakov naj bi se učili vseh šolskih predmetov le v italijanščini, o kateri ogromna večina nima niti pojma. Odredba, da morajo tamošnji slovenski časopisi izhajati dvojezično, je bila vendarle preklicana. Seveda ni izključeno, da se bo ta odredba ponovno pojavila. Ali se vrši to zatiranje našega živija v znamenju tiste že ogabno hvalisane italijanske kulture? Ako so sadovi take kulture divjaška požiganja Narodnih domov, pobijanje mirnih ljudi, zatiranje našega jezika in neprestano preganjanje naših ljudi, potem se za vso njihovo dvatisočietno kulturo naši rojaki lepo zahvaljujejo. Žalostno je, da ta dvatisočletna kultura ni oplemenitila duševnosti italijanskega naroda, kajti ogromna večina italijanskega prebivalstva odobrava vse to početje. In pripomniti moramo, da je naš narod v tako zvani Julijski Krajini mnogo prosvitljenejši, nego je italijansko prebivalstvo širom stare Italije. V nedeljo in ponedeljek so se po vsej Sloveniji vršile veličastne orotestne mani- festacije proti italijanskim nasilstvom. Kot en mož brez razlike strank je slovenski narod povedal Italijanom, da pazno zasleduje vse to njihovo početje, za katero bo prišel dan povračila. Z nami so Hrvati in Srbi. Narodna skupščina je brez razlike strank in plemen manifestirala prošlo soboto za naše rojake. Ves troedini narod protestira pred vso Evropo proti italijanskemu barbarstvu. Bera m se raarsiical (Razmišljanje naprednega kmeta.) Minuli so letošnji krasni dnevi trgatve, Utihnila je po vinskih goricah vesela pesem, kmet je pospravil letino in čaka Šmartina, d. mu prekrsti pagana v \l.:o. Letošnja trgatev je prekosila pričakovanja, ki so do zadnjih dni bila prav malo povoljna. Letina ni baš izredna, toda v splošnem zadovoljuje. In najsi je ta vinogradnik pridelal več, oni manj kakor lani, ta boljšega, sosed slabšega kakor lani, oba pač sklepata svoje račune in kalkulirata o svojem pridelku, zakaj v naših vinorodnih krajih pomeni vinska gorica kmetom glavni gospodarski kapital, njihov glavni pogoj eksistence. In glej. kmet, ko takole računaš, kako boš pro-l-tl letošnji pridelek, kako z izkupičkom poravnal svoje potrebe — koga moraš vsako leto šteti med prvega terjalca? Nikogar drugega kakor fajmoštra, nato prvega in malega kaplana ter končno še inežnarja in organista po vrhu. To so prvi, ki se ti vsako leto, pa brez ozira, ali ti je narava poklonila polno klet ali pa toča pobila pol trsja, javijo pred hramom in ti s prijaznim nasmeškom razoelenejo svojo terjatev. In moraš dati vsakemu vsaj ve-drico svežega mošta, sicer se zameriš «go-sr>odu» in se te spomnijo nemara s prižnice ali pa ti vsaj ob prvi spovedi povedo hude besede. To je torej vsakoletna bera, ki pri nas še najbolj spominja na tiste tlačanske čase, ko je brezpravni kmet-tlačan moral dajati graščaku in duhovni gosposki desetino svojega pridelka. Graščinskim valptom je že pred davnimi leti odklenkalo, naša duhov-ska gosposka pa še nadalje vzdržuje to srednjeveško navado in terja bero od vsakoletnega pridelka, predvsem od žita in vina. Terja pa bero pod pretvezo povračila za razne cerkvene usluge, ki jih duhovnik tekom leta izvrši za svoje ovčice, najbolj pa zato, ker ji pobiranja nobena oblast ne brani in ker je ponekod naše kmetsko ljudstvo še vedno dobrih rok: «Eli, par vrčev mošta sem ali tja!...» Toda tu gre za načelo. Nova demokrat cija zahteva, da pomedemo z vsemi tlačan-* skimi ostanki, ki spominjajo na stare čase. duševne in gospodarske podložnosti. Akof, bi v naših duhovnikih bilo količkaj napred-? ne zavednosti in vživetja v nove čase, br morali sami iz svojega vzvišenega stanov*; skega ponosa odkloniti vsakoletno beračenje. To posebno še tudi zato, ker za svoje opravke (krsti, maše, poroke, pogrebi) itak zahtevajo primerno plačilo in se torej zavedajo, da je bera le letni privržek, ki ga morda poedini kmet res lahko pogreši, duhovniku pa skupno zgromadi letno lep kapital. Nič ne rečemo, denarni prejemki posameznih kaplanov na deželi morda res niso sijajni, toda v primeri s plačami državnih uradnikov izhaja vsak kaplan mnogo boljše kakor vsak drug duševni delavec. Resnično, težki časi so pod sedanjim režimom in posebno inteligenca je v najhujši borbi za dnevni obstanek. Toda noben drug stan nima toliko prilike, da si svoje zaslužene dohodke poveča kakor baš duhovnik na deželi. Vrh vsega pa nima niti žene z otroci. In če že pobirajo bero, bi si jo morali res zaslužiti, to pa ne s političnim hujskanjem in telebanjenjem nepoučenega ljudstva, temveč s smotrenim širjenjem modernih gospodarskih naukov in ljudske prosvete. Preobilo imajo časa, ki ga namesto proučevanja ljudskih potreb na vseli popriščih raje potratijo z lenobo ali pa z nezmiselno ter zlobno politično gonjo. Današnji duhovniki po ogromni večini nimajo pojma niti o pravi trezni gospodarski in splošni ljudski prosveti. Mesto da bi ob prostem času, ki ga imajo preko mere, študirali prepotrebne kmetijske vede, nji* hove nauke pa širili med kmetskim ljud-f stvom ter tako gojili napredek našega kmetijstva, se raje izčrpujejo v besnem hujskanju in neizprosni osebni gonji proti političnim nasprotnikom. Zato jim je po volji in edino prav, da naš kmet ostane nezaveden, da jim žene vodo na mlin, da jim daje bero in kar še terjajo od njega. Duhovnikom — le redke so izjeme — smrdi napredek in prosvetljenost našega kmet-skega ljudstva. Njim bi bilo najbolj po volji, da se vrnemo v srednji vek, kjer sta graščinski valpet in duhovska gosposka složno in neomejeno gospodovala nad kmeti-tla--čani. In ker se naša duhovska gosposka za-, veda. da do tega ne bo nikoli več prišlo, si je po prevratu želela, da se vrnejo vsaj se časi, ki so bili pod «katoliško» habsburško monarhijo. In ker je tekom teh let uvidela, da ji je tudi liabsburgovstvo odklenkalo za. vekomaj, si ie zdaj v svobodni državi zet* vladali večno. Prišel pa bo konce ludi za nje, ker jih je ljudstvo pričelo spoznavati tudi v Srbiji, kjer so radikalci najmočnejši. Pretekla nedelja in ponedeljek sta bila na Slovenskem posvečena našim zasužnjenim bratom ki morajo pod nasilno laško vlado trpeti veliko bolj, kot so trpeli pod Avstrijo, kjer se jc vendar kolikor toliko spoštoval naš jezik. Italijanske oblasti pa odpravljajo slovenščino iz uradov, šol in cerkev. Po vseh slovenskih mestih so sc vršila preteklo nedeljo protestna zborovanja, na katerega so prišli pristaši vseh strank. Povsod se je protestiralo proti nasiljem italijanskih oblasti nad našimi zasužnjenimi brati. Posebno veličastno je bilo zborovanje v Ljubljani, ki se ga je udeležilo na tisoče in tisoče ljudi, ogorčenih radi italijanskih divjaštev. Z Bolgarsko sc naša država še vedno pogaja radi raznih nerešenih vprašanj, preostalih iz svetovne vojne. Po mirovni pogodbi mora med drugim plačati Bolgarska naši državi tudi vse rekvizicijc na med vojno od Bolgarov zasedenem ozemlju Srbije. Naša država zahteva od Bolgarske 500 milijonov dinarjev. Bolgarska pa ji ponuja sanio nekaj več kot polovico tega zneska, namreč 300 milijonov dinarjev! O tem sc bo šc govorilo in Bolgari bodo morali odnehati v tem vprašanju, kakor tudi v vseh drugih vprašanjih, ki še niso rešena. Preveč popustljivi ne smemo biti proti Bolgarski, ki še vedno ni dovolj spravljivo razpoložena proti nam. V našem južnem sosedstvu pa stalno vre. Na Grškem so vedne revolucije in tudi vojaštvo se razdeli vedno v dva nasprotna tabora. Taka država, kjer niti vojaštvo ni pokorno, je nesrečna, ker ni nobenih pogojev za mir, ki jc prvi pogoj za gospodarski napredek in blagostanje v državi. V revoluciji, ki jc te dni končala, jc i vlada še zmagala in razgiiala svoje na- sprotnike. Kdo ve, ako se ti nasprotniki zopet ne zberejo, pridobijo na svojo stran par polkov in udarijo vnovič na vlado! Na Grškem je to že navada in zato ta država ne bo imela reda, dokler se ljudstvo ne spametuje in ne postane toliko politično zrelo, da bo samo onemogočilo večne notranje nemire. Vedno žalostnejši dogodki se vršijo v Nemčiji. Prišlo je že tako daleč, da jc za- Nemčija razpadati, da se posamezne dežele proglašajo za samostojne, državna vlada pa nima moči, da bi to preprečila. Nemški narod je sicer žilav in morda se še reši popolnega propada. Denar je izgubii že skoro vsako vrednost in za en naš dinar se dobi že okrog 50 milijonov nemških mark! To pove več kot vse drugo. Tam, kjer je denar izgubil skoro vso svojo vrednost, je vrnitev v rednejše razmere še zelo daleč. Saj vidimo, kako težke so vojne posledice pri nas, ki nam ni treba plačati nobene vojne odškodnine, temveč jo šc dobivamo od Nemčije in Bolgarske! Dopisi DEVICA MARIJA V POLJU. Tukajšnje sokolsko društvo priredi dne 8. novembra časten večer svojemu članu br. Fr. Kavčiču pri starosti br. Kuharju v Vevčah povodom 401ctnicc njegovega prihoda. Ko je nemila smrt pobrala prvega »adučitelja na tamkajšnji šoli Blaža Kuharja, jc prišel iz prijazne Dolenjske Fr. Kavčič, mlad mož, a kremeni! značaj, ki si jc znal pridobiti takoj vsa srca učencev in istotako njihovih staršev. Vseobče spoštovanje sc je tekom let le povečalo. Da sc mu izrazi vsaj nekoliko ljubezni, ki jo jc on delil 40 let, je Sokol Pol.ie »a svoji seji sklenil prirediti mu časten večer, h kateremu sc vabijo člani Sokola, učiteljstvo ter prijatelji in učenci njegovi. VRHNIKA. Dovažanje Nemcev v kon-servno tovarno Globus sc po načrtu generalnega ravnatelja Del-Fabra dosledno izvaja. želela — avtonomijo, seveda avtonomno po svojem kopitu. Z avtonomijo hoče naše du*:ov;iištvo rešili svojo pohlepno gospodovahiost. Vsak trezen mož si lahko iz teh razlogov predstavijo, kako bi izgledalo v slovenski duhovniški »avtonomiji.-?. Ne le tlačanska bera, temveč tudi neomejeno srednjeveško gospostvo bi se vrnilo nad telesno in duševno svobodo slovenskega ljudstva... Kmet slovenski, zdaj ko te duhovniki obletavajo z brentami, premisli in presodi, preden daš delec onega, kar si pridelal s skeiečinii žulji! Ako si potreboval kako cerkveno opravilo, plačaj duhovniku sproti v denarju. Nikakor ti pa kot naprednemu gospodarja ne sme dopustiti stanovski ponos, da bi z dajanjem bere gojil spomin in ostanek iz nekdanje črne tlačanske dobe svojih prednikov. Zato zahtevamo, da se mora bera odpraviti! Poiifiini pregled Viada se slabo počuti v narodni skupščini, kjer ima prav majhno večino. Zato jc zopet „af0t)j,s skupščina odgocfeiia, ne da bi se točno povedalo za koliko časa. iVlada se izgovarja s tem, da nima narodna skupščina kaj delati. O, dela bi bilo dosti, ampak vlada, katere dolžnost je pripravljati zakonske predloge, ni pripravila ničesar. Tako vladanje jc res lahko in nič čudnega ni, ako ljudstvo taki vladi ne zaupa. Sicer pa, čeprav radikalska vlada dela, ni to delo za koristi ljudstva in države, ker vlada izmišija vedno nove in krivične davke, kakor jc novi davek o trošarini (užitnini), ki jc že zato krivičen, ker jc naperjen v prvi vrsti proti revnejšim ljudem. Vemo, da so davki potrebni, ker javna uprava stane denar, ali ti davki naj bi bili taki, da bi bili najbolj obremenjeni oni krogi., ki imajo največ. Pa radikalccm je zastonj govoriti, oni gredo svojo pet naprej, ker mislijo, da bodo Haiovlev Joie (Iz zgodb Jurija Šišmiša.) II. Ffajovčev Jože sc jc vrnil od vojakov domov in postal pravi šaljivi lovski ptič. iVsa fara ga jc poznala. Pa je tudi znal povedati svoje lovske modrosti, da so vsakomur, ki so mu bile namenjene, ostale za ušesom. Vročina je bila tisto leto neznosna, V.emlja razpokana in vsi poljski sadeži ter rastline, vse jc v vročih dneh venelo. Ljudje so oddaleč morali dobavljati pitno vodo zase, za kuho in za živino, na nebesnem svodu pa sc ni pokazalo nikakršno, znamenje v napoved prepotrebnega dežja. Pa so šli farani k župniku in ga naprosili, da priredi procesijo za priprošnjo moče z neba, da jim ;ne propade ves pridelek in živina v hlevu. 'Župnik oznani procesijo in obenem še dostavi: «Udelcžite se procesije v obilnem števiiu, pobožno molite, in dobri Bog ne bo zavrgel vaše prošnje!» Procesije se je ljudstvo res udeležilo v največjem številu, ljudstvo je molilo pobožno in izbrano kakor že zdavnaj ne v naši fari. Sila pač kola lomi. j Minulo je že par dni po proccsiji, toda j zaželjeni dež sc nikakor ni hotel javiti niti z drobnim oblačkom. Zdelo se je, ko da je ljubi Bog odmaknil svoje oči od naše fare in da je zatisnil eno uho, ko ga je procesija po dolgih ietih zopet enkrat v sili prosila za naklonjenost, liotcl je menda vzbuditi nekaj pokore ob pravi priliki. Na dan po Malem šmarnu jc v Lukovici običajni letni živinski sejem. Kmetje so tistikrat prignali obilo živine, kajti krme so imeli malo, saj jc bilo po travnikih vse rjavo in ožgano,- le divje korenje se je bohotno šopirilo mesto slastne otave... Mesarji pa so veseli hodili po sejmišču, ogledovali, izbirali in vredno plačevali. Njim je zorela pšenica, kakor redkokdaj, oziroma ne vselej tako izredno ugodno kakor tistikrat. Bi i je soparen dan. «Če Bog da, danes pa bo pljusnilo z nebab je vzdiimii ta in oni sejmar, opazujoč oblake, ki so se vedno gosteje in temneje zbirali na nebu. Tudi liajovčev Jože je bil na sejmu in si z drugimi vred želel dežja, dejal pa ni ničesar. Proti poldnevu se je storilo: nebo jc zatemnelo čez in čez, kar na mali močno zagrmi kakor bi se 1 stresla nebeška streha in par trenutkov nato začne iiti kakor bi vlival iz škafa. Vsi ljudje zbežijo pod streho, kjer se je koli dalo najti zasilno zatočišče. Le Hajovče-vemu Jožetu sc ni mudilo nikamor. Počasi je stopal s ceste in se ustavil baš pod kapom Smrkolove hiše. Seveda je bil nagio premočen do kože, toda vztrajal je pod nalivom. ni se ganil z mesta kakor bi stal na vojaški straži. Ljudje sc mu začnejo posmehovati, delati nezabeljene dovtipe in ga vpraševati, zakaj si jc izvolil «zavttišce» ravno pod kapom. Tedaj se Jože, moker do kosti, raz-korači in začne glasno razodevati po svoji lovski šaljivi filozofiji: »Ljudje božji, če ste res božji, pa ste vseeno vsi skupaj hinavci. Pred dnevi ste v procesiji prosili za dež in se skoro skisali kakor kumare od same vdanosti v božjo pomoč. Danes, ko vam hoče Bog ustreči in vam pošlje moče za celo nebeško kopel, se pa poskrijete že pred prvimi kapljami. Povejte, ljudje hinavski, aii n: to norčevanje z ljubim Bogom? Pa če me poslušate, vam šc tole povem, da boste spoznali, kaki ste v resnici: V Očenašu sleherni dan molite k nebeškemu Očetu, naj vam odpusti vaše dolge, kakor jih tudi vi odpuščate svojim ' dolžnikom. Kje iih odpuščate, komu jih od- sedaj je pripeljal z Dunaja zopet novega doktorja za pisarja v pisarni, kjer jih je sedaj že sedem. Seveda vsi brihtne glave avstrijskih [»iicirjev. Novi doktor se širokousti, da bo odslovil polagoma vse Slovence iz tovarne. Čudimo se potrpežljivosti domačih delavccv. Nikogar ni, da bi potegnil za ušesa od polnih korit te gospode, posebno generalnega ravnatelja Dei-Fabra. Ali se nihče več ne spominja, kako je bičal med vojno ta gospod ruske begunce, a je takoj po prevratu, v najhujših dneh za Nemcc, užival slovensko gostoljubnost in prišel radi svoje pretkanosti do ko-ita takrat še nezidanc konservne tovarne, katere se drži še sedaj z vso silo? H koncu naj povemo še to-le za vrhniške magnatc karakteristično dejstvo. Je na Vrhniki upokojen orožnik z ženo in otroci, sedaj nastavljen v tovarni. Po dolgi borbi mu je najbogatejši vrhniški gospod milostno dal stanovanje, in sicer dve sobi v prvem nadstropju, kuhinjo v pritličju iste hiše. Za to zahteva 200 Din mesečne najemnine in to na kmetih. Poznamo v Ljub Ijaiti rodbino, ki stanuje sredi mesta in plača za elegatno stanovanje 2000 Din letno. Uboga para naj pa plača bogatinu 2400 Din letno — na kmetih. Živela radikalija! GORNJI LOGATEČ. Za predstoječe občinske volitve jc bila na volilnem shodu demokratske stranke z duc 28. oktobra 1.1. soglasno sprejeta nastopna kandidatna lista. Odborniki: Miroslav Puppis, Ivan Rihar, Ivan Marinko, Ivan Petek (Gorenja vas), Fran Tavzes, Franc Dolenc, Alojzij Gostiša, Ivan Petek (Gornji Logatec) in Alojzij Moljk. Namestniki: Jernej Isteuič, Franc Klavžar, Jakob Nagode ml. ter Valentin Leskovec ml. Lista je skrbno sestavljena. V njej so zastopana vsa tri v našo občino spadajoča sela kakor tudi iVSi stanovi. Imena kandidatov nam jamčijo za dobro gospodarstvo v občini. Nosilec klerikalne liste le Franc Istenič, oni, ki jc med vojno rekviriral živino, čc so klerikalci na to pozabiti, pa naprednjaki niso! In na tako listo je dal svoj podpis dosiej nevtralni Andrej Mo-dic? Žalostno izpričevalo zanj! Po tej poti ne bn prišel do častnih mest, ker napredna zrna ga jc gotova. PLANINA PRI RAKEKU. Na pridigo našega župnika v odgovor nastopno: Po dolgem času sem zopet priromal v Planino. Koj ko ogovorim prvo ženico: «No, mati, kako vam kaj gre?* ml reče ona: «Bi že bilo, ko bi nas, 0 Bog nas varuj, g. župnik malo bolj pri miru pustili in nas ne pestili tako hudo. Saj se tudi g. župnik ne brigajo posebno za božje postave, zlasti za ono, ki pravi, da moramo revežem miloščino dajati. Veste, bilo jc pred nekaj leti meseca maja, ko sem se odpravljala k šmarnicam. Ko sem prispela pred župnišče, sem videla nekega reveža, ki je trkal na vrata. Župnik mu jih je res odprl in ga vprašat, kaj hoče. «Gospod, prosim jih vbogajme», jc poprosil siromak. «Ne dam nič,» se je za-režal župnik nad njim. Berač zopet: »Gospod, lepo prosim za majhen dar, saj veste, da sem od tam doma kakor oni, saj me poznate.« A župnik: «Ne dam nič, poberi se.» A ko ga berač še nadaije prosi, ga župnik zagrabi ter ga porine preko praga. Nato pa se je župnik pri čel hudovati, da sem kar zbežala v cerkev, loj, joj, pa še to sem vam pozabila povedati, da so ustanovili Orle. Ne veni, če bo kaj z njimi, ker ni Orlic, a Orli so pa premladi, da bi znali sami leteti. Radovedna sem pa le, če ne bo zanje premajhen celo stari grad, ki ima toliko lukenj. No, čedni so pa res Orliči, to sc vidi po gostilnah, kjer manjka šip iti odkoder morajo ljudje Oric na vlak voziti.* Bog živil Popotnik. MENGEŠ. V nedeljo se je vršil pri nas občni zbor krajevne organizacije JDS v go stilni g. Grcgorca. Ob lepi udeležbi (29 čla nov) jc poteklo zborovanje nadvse prisrčno in sc je navdušenje za demokratsko stvar po uvodnem poročilu dr. Rapcta ter izvajanjih gg. Gregorca in dr. Potokarja še stopnjevalo. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik g. Fr Ropret, podpredsednik g. Tine Gregorc, tajnik g. Jože Mrak, blagajnik g. Tone Nanut, odbornika pa gg. Ivan Žnidar in Ant. Omersa. Za zaupnika sta bila izvoljena gg. Gregorc Tine in Ropert Franc. Prosvetni referent za Mengeš je g. Jože Mrak. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta resolucija v prid našim pri 1 morskim bratom, na kar jc sledil razgovor o raznih lokalnih vprašanjih. Lepo uspelo zborovanje je zaključil gosp. Ropret, zahvaljujoč se za udeležbo in obenem pozival vse brez ozira na dosedanje prepire med naprednimi strankami za skupno delo pod zastavo jugosloven-ske demokracije. POLJANSKA DOLINA. Na Martinovo nedeljo napravi naš Sokol v domu v Gorenji vasi večjo prireditev s predstavo in veselico. Vsi napredno misleči ter Sokoli in Sokolicc ste ta dan vabljeni. Vaša dolžnost je, da sc udeležite prireditve. Vsak posetnik Sokoiskcga doma se mora tudi zavedati, kje se nahaja, posebno pa še člani, med katerimi mora vladati najlepše bratsko prijateljstvo iii ponos, da jc Sokol. — Naša cesta kakor prej, tako tudi po vojni veliko trpi. Ne samo, da sc veliko prevozi po težkih vozeh, temveč sc kvari tudi stalno po težkih tovornih avtomobilih. Zadnji čas sc veliko zvozi za električno centralo na Fužinah, ki jo delajo Žirovci. Pri cestnini aH cestnih dokladah bi bilo le pravilno in pravično, da bi se vožnja z avtom tudi primerno taksirala in z dohodki tudi res cesta vzdrževala in popravljala. — Kakor drugod imamo tudi tu prav lepo iti milo jesen. Naš kmet bo svoje pridelke letos lahko lepo spravil in tudi še precej obilno jih bo imel. PODNART. Dramski odsek tukajšnje podružnice Jugoslovanske Matice jc uprizoril 21. okt. dramo «Dana Petrovič«. Kot prva v, sezoni se je proizvajala veseloigra cNebcsa na zemlji*. Igralke in igralci so igrali brezhibno in pokazali, da je možno tudi na manjših odrih uprizoriti večja dela. Kdor se peča s prireditvami diletantskih predstav v našiti trgih in mestih, bo lahko presodil in cenil pogum in odločnost igralcev, pokazati v mali vasi «Dano Petrovič*. S to predstavo je dramski odsek pokril vse stroške, ki jiii je imel z graditvijo odra, kulis, klopi i. dr. in bo odslej nakazoval čisti dobiček predstav podružnici. Kakor vse predstave, sta biii tudi zadnji dve dobro obiskani. RAKA PRI KRŠKEM. Pod naslovom «Prt pobožnih ljudeh je vedno kaj ekstra* nam pišejo: Članica Marijine družbe se je letos množila. Pa glej ga spaka, dobila je že po šfiršli puščate? Za vsak groš se tožarite in redite advokate, med seboj se zmerjate, Bogu pa lažete z lepimi besedami. Tudi sedmo božjo zapoved znate na pamet. Ne kradi! Pa goljufate. in kradete čast drug drugemu. Hinavci !» Na Jožetove besede ni vedel nihče odgovora. Le kmet Migovec je pogodrnjal: fLej ga, hudirja, Jožeta pere dež, Jože pa is!» «Zato pa,» ga hitro Jože prime za besedo, »komur jc ljubše, da ga opere božja dobrota kakor moja beseda in kdor ni hinavec, naj kar korajžno stopi semkaj pod kap, pa bo spoznal, kako to dobro stori!» Jožetova beseda je imela hud učinek. Možje pridejo v zadrego. Par mlajših, ki jim je bila Jožetova objestnost po volji, skoči iz zavetja, pa naravnost k Jožetu pod kap. Za njimi so korakali še ostali možakarji in končno še ženice, ki se tudi niso hotele dati osramotiti. In curki s kapa so jih prali, prali skoz in skoz ..«. Ko je bila večina sejmarjev pod kapom, tleskne Hajovčev Jože ob dlan in se glasno zasmeje, rekoč: «No, ovce božje, saj sem vedel, da bo tako. Niste le hinavski, temveč tudi zaverovani. Sicer sta si pa neumnost iti hinavstvo v stari žlahti!... Bog vas blagoslovi!* In Joža pohiti preko trga proti domu, za njim pa so počasi koracali premočeni sejmarji, ki jih je Joža s premeteno besedo spravit iz zavetja pod kap... * # * Omenili smo že zadnjič, da je bil Hajovčev Jože za logarja pri pokojnem pisatelju in brdskem graščaku Janku Kersniku. Kot takega se ga radi spominjajo starejši Lukovčani in pravijo: «Postaven fant je bil, lepo opravljen in z zbiksanimi škQrnjički... Dekleta so ga seveda prav rada videla. Ampak Jože jc imel samo eno izvo-ljenko. To jc bila lepa Nežika, doma z Dolenjskega, brhka sodnikova kuharica. Jože ji je povedal marsikaj lepega in šaljivega, in Nežika ga je imela čisto rada. V tistem času Jožetove ljubezni pa je prišel v Lu-kovico nov, mlad orožnik, po imenu Lovro Potiskač. Tudi on je bil postaven fant. Doma je bil s Štajerskega, nekod iz ptujske okolice, zato se je kaj rad postavljal s svojo prisiljeno nemščino; sovražil je vsako slovensko zavednost, skratka, bil je tipičen nemškutarski domišljavec. Edino izjemo je delal le z lukovškimi dekleti — teli ni sovražil, če je le katera hotela z njim «plav-< šati»... No, stara izkušnjava pravi, da je žensko srce najbolj nestalna reč na svetu. Ta slabost se je v posebni meri izkazala tudi pri brhki Nežiki. Ni trajalo dolgo, in Nežiki je žandar Lovro po nekaterih razgovorih pri-rastel k srcu. Hajovčev Jože jc takoj opazil to izpremembo. Ni si storil hudega iz te izkušnje, le v srcu je sklenil: opustim Nežiko, čc je taka kakor aprilsko vreme. Toda tudi žandar se ne bo smukal okrog r:je!» Na pustno nedeljo so se fantje kakor sleherno leto zbrali v Slaparjevi gostilni. Tudi dekleta so prišia in plesalo sc je veselo, saj se po starem reku «na pustno ne-« deljo zamakajo velikonočni piruhi...» Po sebi se razume, da je med fanti bil tudi Hajovčev Jože. Zvečer pa pride v gostilno tudi orožnik Lovro in — kmalu za njim še Nežika. Jožeta je to precej pogrelo. Ne toliko baš radi Nežike kakor to. da nemškutarski žandar s slovenskim dekletom oholo pri-lomasti v čisto slovensko družbo. Toda po-trpel je pri plesu, bil je toliko šamsvoj, da Nežike ni prosil za ples, temveč vse veselje prepustil Lovretu. «Kakor hitro pa črhne p mesecih zdravega sinčka. To ni nič čudnega, saj sc ie isto zgodilo neki gospe v Zagrebu. Stvar jc šc tem bolj razumljiva, čc se pomisli, da je od časa do časa nosila kot članica Marijine dnižbe baudero pri procesijah in se je zato mogoče zgodil čudež. Lahko se smeje v pest in prepeva: «Sem žilicr vesela, k' bo jutri nedelja, -k' bom v cckvico šla, pa bom vidla cn'ga, ki bo svečke prižigal, bo meni pomigal, bo svečke nažgal in se men' nasmejal.* Narodna. IZPOD SV. PLANINE. Kadar ima naš stari Javor sivo kapo, pravimo, da bo slabo vreme. In malokdaj se motimo. Zdaj imamo pa še druga zanesljiva znamenja za hudo uro: črnega vrana in zelenega papagaja. Kadar ta dva tiča letata tam okoli Podmeje, tedaj se nikoli ne zgodi kaj prida. Zadnje tedne smo ju pogosto videli, ko sta v temi pritavala iz doline. Stari ljudje se kar križajo in pravijo: «Kaj bo, kaj bo!» In res, v dolini imamo pet duhovnikov ter sedem naglavnih grehov. Da Kljukec laže, ni nič novega, a naslednje presega vse meje, da namreč njegovi trabanti lovijo med nerazsodnim ljudstvom denar za farovške konzume, v katerih se jim potem samim dobro godi, da se šolske ure za verouk zlorabljajo za mučenje takih otrok, ki so pri isokolskem naraščaju ali ne hodijo ob nedeljah Iv cerkev, ker je predaleč ali pa se starši bojijo mežnarja, da se v Društvenem domu na »katoliški« podlagi popiva često pozno v noč, da blagoslovljeni katoliški konzumar meče pridne rokodelce na cesto, da pošilja šolske otroke od hiše do hiše nabirat naročnikov za ♦Domoljuba«, «Orliča» in podobne za mladino skrajno strupene in škodljive liste, da kaznuje revno dekletce, ker se ji je hostija na nebu v ustih prijela in je ni moglo pogoltniti. To presega že vse meje. Čudimo se prizadetim trgovcem, gostilničarjem, staršem, šolskemu ravnateljstvu in oblastvu, da vse to trpi. Ali morda ta dejstva niso vsem znana? Ako ne, jih naznanjamo s tem dopisom. Ako se vse to ne zabrani, bomo napeli 'druge strune. Predi leti bi si nihče ne bil upal uganjati v Trbovljah polovico tega, kar se uganja zdaj. Kje ste napredne Trbovlje? Ni čuda, da se delavcem, obrtnikom ih kmetom slabo godi, odkar zahajajo v Društveni dom in so jim naložili rde-čelični gospodje v zahvalo že tlako na rame. Tisti ubogi zapeljanci, ki so dne 18. marca 1.1. tako pridno metali kroglice v skrinjico, na kateri je bil v zasmeh narisan križ, in upali na obljubljena nebesa na zemlji, se praskajo zdaj za ušesi, ker vidijo, da imajo izvoljeni klerikalni poslanci in duhovniki — kakor vedno — nebesa, kmetje pa tlako ali kuluk in petkratni davek! Menda boste, ljudje božji, vendar že enkrat prišli do pameti in se ne dali tako neusmiljeno za nos voditi, ko je vse strašenje s peklom in vragom le preračunana zloraba, črna stranka vas bo že na zemlji spravila v pekel, kakor je vsako deželo, kjer je imela moč. To si zapomnite! PODLEHNIK PRI PTUJU. Tukaj imamo nekega mladega možaka, ki je poročen z 72 let staro ženico. Nič bi nas to ne brigalo, ali mož je napram ženi sirov, da se zgraža vsa občina. Mladi možak se je priženil k hiši seveda Ie za to, da je prišel do kruha in sladkega vinčka. Toda, čujte in strmite, kak o mož opravičuje svojo sirovost. On pravi, da baje silijo mladi fantje za njegovo ženo. Možak se obnaša tudi napram nam občanom dokaj nevljudno, dasi je njegov «kšeft» od nas odvisen. V imenu več prizadetih. ORMOŽ. Pri nas je bil te dni pokopan 85 let stari Franc Puntigam, ki je bil v lastnem stanovanju obstreljen in smrtnonevarno ranjen. Puntigam je živel v Lahoncih na posestvu, ki mu ga je zapustila njegova pokojna žena. Nameraval se je oženiti ter je dal pred kratkim prepisati posestvo na neko 221etno dekle, ki mu je vodilo gospodinjstvo. Njegova dva sinova pa sta morala praznih rok po svetu za kruhom. V petek, dne 19. t. m., je bil stari mož v hiši, ki jo je dal prepisati, smrtno-obstreljen od omenjenega dekleta in njenega ljubimca. Moža so prepeljali v ormoško bolnico, kjer je še mogel podati pred sodnikom zahtevana pojasnila o napadu, na kar je potl- i legel ranam. Oba zločinca in dekletova mati so že pod ključem. PRI BERI SE NEHA LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA. (Dopis z dežele.) Lepa, lahko rečemo, najlepša vseh človeških čednosti in kreposti je ljubezen do bližnjega. Ko bi jo svet prav in res srčno čutil ter se sleherni po nji ravnal, posebno pa še ta, ki ima vsega dosti, bi bilo odpravljeno s tega sveta marsikako gorje. Naš največji učenik in učitelj, Kristus sam, ie zapoved o ljubezni do bližnjega postavil med prve in največje zapovedi. Tudi naši duhovniki veliko govore o tej zapovedi, katero pa zahtevajo le od drugih, a sami se ne ravnajo po nji. Tako je imel neki župnik na deželi pridigo o tej ljubezni ter rotil vernike, kako se morajo ljubiti med seboj, drug drugemu pomagati in vse odpustiti. Naj ti napravi bližnji še tako škodo, ti jemlje tvoje dobro ime, mu moraš odpustiti, ker to zahteva ljubezen do bližnjega. Njegova pridiga bi ne bila ostala več ali manj brez učinka, da ni pripovedujoči župnik krenil sam koncem pridige ravno na nasprotno stran. Na koncu pridige je namreč oznanil, da se bo ta teden pobirala bera po teh in teh vaseh ter s poudarkom pristavil: Kdor mi ne bo dal bere, ga pa izročim sodišču! Ljudje so se takoj spogledali ter po maši razmotrivali ter obsojali to grožnjo in to celo najbolj verni župljani. Slišati je bilo: Najprej sam priporoča ljubezen, a sam pa ravno narobe dela. Učinek njegove pridige je bil pri mnogih! Od teh se ne bomo učili krščanske ljubezni do bližnjega. Po vseh krajih se dobe kmetje, ki se upirajo tej starodavni navadi, ki je čez vse krivična. Tako je tudi tukaj v fari tega župnika več kmetov, ki nočejo dati bere. To opravičujejo še tembolj s tem, da ima župnik v kraju eno največjih in najlepših posestev. Ta župnik grozi sedaj s tožbo. No, ali so duhovniki res tisti, ki drže med narodom vse lepe čednosti in kreposti? Pri veliki večini duhovščine se ravno pri beri in denarju vse neha, tudi ljubezen do bližnjega. nemško, ga naučim maternega jezika!« sklene Jože s seboj. Ni mu bilo treba dolgo čakati. Komaj se ples konča, sede Lovro z Ne-'žiko za rnizo in domišljavo naroči natakarici: «Halben Liter Wein!» Tedaj je prišel Jožetov trenutek. Jože skoči na klop za pečjo in začne z močnim glasom: «Fantje meji slovenski! Mi, ki smo prave in zdrave slovenske krvi, slavimo danes Kurenta, svetnika šaljivosti in zabave. Lahko pa praznujemo tudi apostoia 'Judeža Iškarijota, ki ga poznamo po svetem pismu. Jezus ga je postavil, da je nosil jdenar. Jezusu se je hlinil, skrivaj pa goljufal vse skupaj in končno iz lakomnosti iizdal svojega učenika s poljubom. Fantje, Jmislite, da Iškarjot nima svojih naslednikov? Njegove vrste so vsi tisti, ki svoj ■materin jezik izdajo, pa slovenska dekleta sleparijo!« Vsi so razumeli, kam Joža meri. Tudi Lovru bruhne kri v lice in razjarjen skoči pokonci: «Koga pa izzivaš?« •Tebe, Judež nemčurski,» odseka Jože, *in tebe, Nežika, ki se s takim pajdašiš!« Lovro potegne sabljo in zamahne, toda urni Jože prestreže sabljo, jo iztrga iz žan-darjevih rok — in ga začne učiti Dozbalje- nega maternega jezika. Ko je bilo ostrega nauka dovolj in Lovro že ves spokorjen, se Jože v svoji lovski prekanjenosti domisli še tega, da zapove žandarju: «Hej, prijatelj, da se ne boš k nam zastonj hodil učit, nam izmoli Očenaš v lepem slovenskem jeziku, ki si ga gotovo že pozabil.« Žandar Lovro se je čutil popolnoma v Jožetovi oblasti, zato je brez obotavljanja pokleknil in zmolil kakor mu je bilo zapovedano ... «Zdaj pa spat!» zapove Jože, «domača molitev je za tebe, ne pa nemčursko izzivanje v slovenski hiši in družbi...« Ta huda zgodba se je končala tako, da so vsi trije trpeli nekaj posledic, pa tudi malo izkušnje: Jože je moral nekaj časa «študirati» na Žabjeku pri Ljubljani, Lovro, ki je prišel brez sablje domov, je moral iz službe in je popustil v svojem nemškutar-stvu; Nežika pa je tudi kmalu nato odšla iz Lukovice in je s seboj odnesla dognanje, da «dekle, ki ljubi fanta dva, — počasi izgubi oba ...» Dandanes nemara že vsi trije počivajo v hladni žemljici. Zavisal: Anton Stražar. ¥ino 1917 (Šaljiva, pa resnična zgodba.) Takega vina kakor je bil v letu 1917., menda ne bo kmalu zopet. Imamo že par let povprečno letino, tudi letošnji mošt ni najbolji. Če hoče zdaj poznavalec vina navesti primer izvrstnega vina, vselej poreče: «Ja, takega kampelca kakor je bil sedemnajšček da ljubi Bog le vsako večno kvatro.« Pa je bil sedemnajšček res «kampelc», kar bo povedala nastopna zabavna zgodba, ki sem jo onikrat čul v vinskem hramu na Ptičjem brdu: Sosed Blaž Komar iz Rogoznice se je neko nedeljo pred božičem leta 1917. od-pravil k deseti maši. Po opravilu se mu ni mudilo domov. Potreben okrepčila, še bolji pa željan novega mošta, je krenil v trška gostilno. Našel je tam par svojih znancev, prisedel k njim, in kmalu so bili pri petem litru. Družba je bila vedno zabavnejša irf Komar je obsedel za mizo do prvega mraka. ; Bil je že do dobra okajen, ko se je poslovil in se počasi zibajoče odpravil proti: domu. Toda seotoma mu ni dalo miru in, Kmetiiski glasnik SLABA TRAVNIŠKA RUŠA. Pri poljedelstvu smo že v marsikaterem oziru napredovali. O tem nam pričajo naše njive in naši pridelki. Seveda treba še mnogo storiti, da se popnemo višje. Primeroma smo veliko bolj zaostali glede našega travništva. Na travnikih je zaznati prav malo napredka. Naši travniki rode po svoji volji, kolikor jim pri tem narava in letina pomagata. Kake izdatne pomoči od naše strani ne poznajo. To pa zaradi tega, ker se za zboljšanje travniške ruše še zmeraj premalo zanimamo. Ne rečem, da imamo že lepe izjeme, vobče pa moram trditi, da se travniki vse preveč prepuščajo naravni rodovitosti. Na travnikih poznamo le košnjo in spravljanje, le koso in grablje. Skrbnega obdelovanja, ki bi merilo na izboljšanje ruše, pa poznamo premalo. Odtod tudi slaba ruša, ki jo imamo skoraj povsod, koder manjka travnikom naravne rodovitosti. Mah in različen plevel se šopirita po naših travnikih, dočim izginjajo čim dalje bolj dobre trave in detelje. Mah in plevel! In vendar bi morala biti ruša sestavljena poglavitno iz trav in detelj! Tri četrtine (3/4) travniške ruše bi morale zavzemati različne visoke in nizke trave, eno četrtino (V4) pa različne detelje in travniška zelišča. Tako bi morala izgledati ruša. Brez mahu in plevela! Sedaj pa poglejte na naše travnike in primerjajte, kaj vse, po njih raste! To se mora obrniti na bolje, če hočemo sami sebi dobro in če hočemo našo živinorejo dvigniti. Tudi travnike je treba obdelovati in zboljšavati! Naše travnike je treba gnojiti, pomladiti in, če treba, obnoviti! Travniške lege so v splošnem dobre, zemlja sama je tudi dobra. Ali ni škoda, da nam raste zaradi zanemarjenja plevel in mah, namesto dobrih trav in detelj?! Iz naših travnikov bi lahko dobivali še enkrat toliko pridelka, ali treba je poleg naravne rodovitosti tudi tiste rodovitosti, ki jo prinaša naše delo in naša skrb! Sedaj jeseni je prva zlata prilika, da se jih spomnimo in da jim pomagamo z domačimi ali pa z umetnimi gnojili! Pomagati jim 'je; pa tudi na vse druge načine, da se dvig-j nejo v rodovitosti. PREGOSTA RAST IN POMANJKLJIVO OBDELOVANJE. Dve napaki opazujem pri naših korenskih rastlinah, in sicer pri pesi, pri repi in pri korenju. Prva napaka je to, da mi te «okopavine» premalo okopujemo. To velja zlasti za peso, pa tudi za korenje. Pri teh sadežih ne velja samo gnojenje in pa ugodna letina, ampak predvsem zadostno okopavanje. Odtod tudi ime, ki ga nosijo. Te rastline potrebujejo rahljo zemljo, da se korenine lahko debelijo. V težki, slabo obdelani ilovnati zemlji ne moremo dobiti debele pese. In take zemlje imamo veliko po naših krajih. Naj se pesi povrh še listje obira, kakor se pri nas navadno godi, potem mora ostati drobna. Za te rastline je treba močne in delovne zemlje! To pa dosežemo, če jo primerno gnojimo in če jo vrh tega skrbno obdelujemo, čistimo od plevela in rahljamo. Vse to delamo s ponovnim okopavanjem. Le zemlja, ki je dosti zračna, ki se lahko greje in moči, je delovna in rodovitna za okopavine. Peso je treba po tri- do štirikrat okopati, da bo debela. S pomočjo motike in okopalnika se debelita tudi repa in korenje. Pri nas pa tega dela rado manjka pri vseh teh «okopavinah». Druga velika napaka je pa to, da puščamo korenske rastline pregosto rasti. Ljudem se smili, da bi te rastline zadosti prepukali (izredčili). Pregosto korenje pa ne bo nikdar debelo, pa tudi pregosta repa in pesa ne. Take rastline se med seboj zatirajo in duše. Pregosto stoječih rastlin pa tudi obdelavah ne moremo. Škoda je tem večja, čim kesneje smo se lotili redčenja. Od prve mladosti naprej potrebujejo te rastline neoviranega razvoja. Okopavine so v tem pogledu zelo občutljive in jim vsaka stiska škoduje. Letos se vidi na mnogih njivah dosti pregosto repo in korenje. To je škoda! Veliko več bi dosegli po takih njivah, ako bi imele posamezne rastline dosti prostora za svoj razvoj. Mali posestnik skuša z gostejšimi sadeži kaj več pridelati, v resnici ima pa več škode kakor koristi, ker mu pregosti sadeži ne morejo dati popolnih pridelkov. Imejmo to v čislih in dajmo korenskim rastlinam toliko prostora in toliko dela, kolikor ga potrebujejo, da se nam dobro zde-belijo. ko je dospel do prve gostilne ob cesti, jo je zavil notri. Pivcev je bilo polno, vsi že nasekani, gostilna pa zakajena od tobačnega dima in plesanja. Blaž Komar je šel za mizo k peči, samo en fant je sedel tam, pa Blaž ga ni spoznal, voščil pa mu je »dober večer», prisedel k njemu in naročil pol litra «novega». Ker se mu je zdelo pusto zdeti brez besede, se je spustil s fantom v razgovor. «Odkod si pa, odkod?» vpraša Blaž fanta. «Nekam znan se mi zdiš.» «Iz Rogoznice« odvrne fant, kimajoč z glavo, ki so mu jo že tudi obsedli vinski duhovi. «Ni hudir,» pravi Blaž Komar, «saj sem jaz tudi iz Rogoznice. Čigav si pa?» :«Komarjev Blaže.» «Pojdi se solit,» se razhudi BM saj sem vendar jaz Blaž Komarjev!« «Pa nič, če ne verjamete,« odvrne fam, plača in se odmaje skozi vrata proti domu. Blaž Komar stori enako. Plača in od-krevlja za fantom po cesti. Gresta drug za drugim, zaziblje se eden sem, drugi tja, ne izpregovorita pa nič. Tako se počasi primajeta v Rogoznico. Pa glej šmenta, fant jo zavije naravnost na Komarjevo, sam Blaž Komar pa za njim. Tedaj se odpro hišna vrata in na pragu se pojavi gospodinja s svečo: «Uh, mrcini, sta žc zopet oba nakresana?!« Blaž Komar in fant se ob svitu sveče spoglcdata — in se Spoznata: bila sta oče in sin. Gospodinja je oba pošteno izpovedala. Če je kaj zaleglo, se ne vc. Tisti nedeljski večer si pa gotovo oba obdržita v spominu; a enako tudi sedemnajšček, ki je bil tak «kampelc», da :ii dal spoznati očeta sinu in sina očetu. Zapisal: Mate z Goljdte. Sam Bog ve, zakaj potrebujejo ženske toliko denarja. Pijejo ne, kadijo ne — za ženskami jim pa tudi ni treba letati. Kmalu bo prišlo tako daleč, da ženske ne bodo imelo drugega na sebi kakor prijazen in vabljiv nasmeh. H« Tudi Ožbovt ve, da mora biti človek dostojen v besedah. Zato je nekoč, ko je hotel opisati gospodično z bujnimi prsi in suhimi boki, dejal: «Ta ženska ima veliko bodočnost in nič preteklosti.* ODKOD SE JEMLJE PREDENICA? Tako se večkrat vprašamo, če se jezimo nad predenico, ki se je vgnezdila med deteljo. Sejali smo zajamčeno čisto seme in vendar se je predenica pojavila. Odkod je prišla?, Navadno se v takih slučajih zvrača vsa krivda na slabo očiščeno seme in na prodajalca takega semena. V mnogih slučajih je bilo seme res premalo očiščeno. Toda večkrat se pripeti, da pride predenica tudi na drug način na njivo. Ni treba, da bi jo sami sejali s slabim semenom. Saj se prikažejo tudi razne druge ple-velne rastline po njivah, ne da bi jih bili sejali s semenom dotične rastline. Opozarjam n. pr. le na deteljnega pojalnika, ki se v gotovih letih pokaže med deteljo, pa ga tudi nismo sami sejali. In tako je z različnim drugim plevelom. Predenico lahko zanesemo z gnojem na njivo, bodisi da je prišla po krmi v gnoj ali pa po nastilju. Če dobi žival predenično deteljo ali pa tako krmo s travnika (po travniku raste tudi predenica) in če je vmes kaj predeničnega semena, tudi če je le napol dozorelo, potem prepotuje to seme brez vse škode živalski želodec in pride v gnoj, z gnojem pa na njivo, kjer nam o prvi ugodni priliki izkali in raste. Tako seme vzdrži tudi po več let v zemlji in kali, kadar nastopijo vse potrebne ugodnosti. Tako si razlagamo tudi skrivnostno nastopanje pojalnikovih in drugih ple-elnih rastlin, ki se prikažejo ob gotovih letih in le pri gotovih rastlinah, potem pa zopet izginejo za več let. S predenico je treba zaradi tega vse bolj previdno ravnati, da jo z gnojeni in steljo sami ne spravljamo na njive. Bodi povedano, da je tudi napol zrelo predenično seme zmožno kalenja. Pri predenici je tudi to mogoče, da jo zanašajo ptiči po svojih odpadkih. Na to se je že večkrat opozarjalo. Tudi ptičji želodec ne uniči predenične kaljivosti. Največ pa grešimo sami, če predenice ne uničujemo o pravem času, ampak odlašamo toliko časa, da nam ocvete in nastavi seme. Na ta način nam dela predenica v tistem letu veliko škodo, potem pa še pozneje, ko nam izpadlo seme čez toliko časa zopet izkali in dela nova gnezda po detelji. Kakor vidimo, je poleg nas tudi narava sama sejalec, ki seje po svoji volji. Tako si lahko razlagamo marsikaj, kar nam je bilo do sedaj uganka. Največ predenice se pa brez vsega dvoma zanese na njive s pomočjo slabo očiščenega deteljnega semena in zato bodi naša skrb, da sejemo zmeraj le zanesljivo čisto deteljno seme. KMETIJSKI POUK PO DEŽELI. Oddelek za kmetijstvo priredi nastop-i na predavanja: V četrtek 1. novembra: Begunje pri Lescah, o kmetijstvu. V nedeljo 4. novembra: Št. Vid pri Stičini, o izboljšanju kmetijstva : Zaaradec, o krmljenju in o sadjarstvu; Kokra, o živinoreji; Zg. Berfiiki pri Cerkljah, o vzgoji molzne krave in o mlekarstvu; Stara cerkev (okraj Kočevje), o gnojenju; Hotedr-šica, o sadjarstvu; Taičji vrh (Bela Krajina), o kmetijstvu; Vodice, o gnojenju; Št. Vid pri Ptuju, o bolezni rastlin; Konjice, o kmetijstvu. V nedeljo 11. novembra: Podgrad, o živinoreji; Jevnica pri Kresnicah ob Savi, o poljedelstvu in živinoreji; Bušeča vas, o gnojenju; Ribno pri Bledu, o vzgoji molzne krave in o mlekarskem zadružništvu; Planina (okraj Logatec), o travništvu; Semič, o gnojenju; Kaplja, -»živinoreji in sadjarstvu; Sv. Lovrenc (oS'raj Ptuj), o rastlinskih boleznih; Kostrivnica, o kletarstvu in sadjarstvu. RAZSTAVA SADJARSKEGA iN VRTNARSKEGA DRUŠTVA V TRŽIČU. I)nc 13. in 14. oktobra jc priredila podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Tržiču svojo prvo razstavo v meščanski soli, ki jc vzbudila mnogo zanimanja. Nad 80 posestnikov, bližnjih in daljnjih, je razstavilo po 1 do 24 vrst sadja, rastlin, sadnih, vrtnarskih in čebelarskih izdelkov. Razstava je bila zelo lepo urejena, za kar gre hvala g. Jerali, g. Bračku in g. Novaku, ki so z ljubeznijo pričeli in izvršili težko, a hvaležno nalogo. Razstavljeni predmeti so bili kras dvorane. Na čelu je stal kip našega vladarja, obdan od cvetic, ki jih jc razstavil kranjski vrtnar g. Sršitik. Najlepše sadje jc bilo iz Begunj (g Sinner), Kovorja (g. Dcu); vsaka vas, cclo gorske vasico so pokazale zanimanje z razstavljenim sadjem. Razstavili so tudi šolski voditelji (g. Lovše, g. Jczeršck). navdušeni pospeševatelji sadjarstva in vrtnarstva. Izmed čebelarjev sta razstavila g. Voglar in g. Engelsbcrser, ki je imel različno, lepo vkuhano sadje. Višji sadjarski nadzornik g. Humck in višji kletarski nadzornik g. Gombač sta prhedila z razstavo spojeno poučno predavanje. Pr; debati je priporočil g. Cvenkel sušilnico in gojitev malo, toda dobrih, kraju primernih vrst sadja. Razstava je bila oba dni prav dobro obiskana, posetila jo jc pod vodstvom učitclj-stva tudi šolska mladina. Želimo, da bi sc tc vrste razstav od leia do leta ponavljale in povzdignil; naše sadne in vrtne pridelke in izdelke. Poleg tega bi bilo želeti, da priredi podružnica ob časti cvetja tudi posebej razstavo cvctlic in rastlin, posebno onih, ki dobro uspevajo v sobah, da sc s tem povzdigne smisel za krašenjc stanovanj in oken. TRŽNI PREGLED. ŽITO: Na novosadski borzi so bile 29. ok fobra nastopne cene na debelo: pšenica 335 do 342 Din, oves 220 Din, turščica 210 do 245 Din, moka «0» 550 Din, otrobi 130 Din. FIŽOL se jc tržil v Bački po 545 Din. ŽIVINA: Na zagrebškem sejmu v ponedeljek se je tržil kilogram žive teže: voli, prvovrstni 13 Din 75 par do 14 Din 50 par, drugovrstni 12 do 13 Din, tretjevrstni 10 do 10 in pol Din, biki 12 Din 50 par do 14 Din, krave, prvovrstne 12 do 13 Din, drugovrstne 10 do 11 Din, tretje vrstne 7 Din 50 par do 8 Din, mlada živina 13 do 15 Din, teleta 20 do 20 in pol Din, svinje, debele 25 do 28 Din, mesnate 22 Din 50 par do 23 Din 75 par. — Konji (par): za težke- tovore 10.000 do 20.000 dinarjev, za lahke tovore 8500 do 17.000 Din, f Lutkarski 5000 do 10.000 Diti, enoletno žrebe 2500 do 4000 Din. Cene so padle, KRMA sc je tržila v Zagrebu: seno po 75 do 100 Din, detelja po 100 do 1l2Ys Din, o tava po 100 do 110 Din za 100 kg. = Vrednost našega denarja. Dne 29. oktobra sc jc dobilo na zagrebški borzi (v devizah): 100 avstrijskih kron za okrog 11 par in tri četrtine pate, 100 madžarskih kron za 46 do 48 par, 100 italijanskih lir za 378 do 3S0 Din, 1 dolar za 83 Din 75 par do 84 Din 50 par, 100 češkoslovaških kron za 248 do 249 Din, — Za olajšanje izvoza našega vina v Avstrijo. Sedaj, ko sc bo pogajala naša država z Avstrijo glede sklenitve trgovinske pogodbe, jc prilika, da naša delegacija doseže čim največ ugodnosti za izvoz rasih vin v Avstrijo. Na shodu demokratske stranke, ki sc jc vršil dne 28. oktobra v Ljutomeru, se je sprožilo tudi to vprašanje. G. Lovro Petovar ie poročal o korakih, ki so bili storjeni doslej od strokovnih organizacij glede tega, da se napoti naša delcgaciia, da čini najodločnejšc zahteva od Avstrije znižanje carine za naša vina, ako žcii ia še nadalje uživati možnost izvoza mnogobrojnih svojih industrijskih izdelkov v našo državo. Shod se jc soglasno izjavil, liaj se v vetu pogledu store še nadaljnji koraki, ker preti mnogim našim vinogradnikom spričo malega razpecavanja vin propast. — Možnost izvoza hmelja v Belgijo. Belgija uvaža vsako leto veliko množino hmelja za svoje pivovarne. Opozorjeni na to, da jc pridelek hmelja v Jugoslaviji tako velik, da sc izvaža, želijo belgijski pivovarnarji stopiti v stik z našimi hmeljarji. Vsi hmeljarji, ki imajo na tem interes, naj pošljejo natančne ponudbe z navedbo cen, plačilnih kotidicij, dobavnega roka, natančnimi navedbami o krajevnem poreklu hmelja ter vzorci na belgijski konzulat v Ljubljani (v pisarniških prostorih vclescjma). -i- Velik demokratski shod v Sarajevu se je vršil prošlo nedeljo. Udeležilo se ga je nad 1000 ljudi. Glavni govornik je bil g.Svetozar Pribičevič, ki je poudarjal, da sc jc demokratska stranka od svojega postanka vedno držala svojega programa, ki zahteva politično edinstvo in široko samoupravo. Ako ni mogla demokratska stranka vseh svojih načel popolnoma izvesti, jc krivda v tem, ker ni bila nikdar sama v vladi. Shod v Sarajevu jc pokazal, da tudi v Bosni demokratska stranka napreduje. -f List za listom... Pišejo nam: Zadnjič ste prinesli notico pod gornjim naslovom. Ta naslov pa ni popolnoma ločen, saj se jc pri zadnjih volitvah listje kar vstdo. SKS. je izgubila toliko, kot se nam prej še sanjalo ni. Krivda za poraz SKS., ki se šteje tudi za napredno stranko, je pri njenih voditeljih, ki niso znaii orgnizirati svoje stranke v boju proti klerikalcem, ki so jim zato podrli celo glavne postojanke. Drugi vzrok propasti SKS. je ta, da niso njeni voditelji hoteli iti z našo demokratsko stranko, ki je hotela stvoritl blok naprednjakov in jc tako mnogo nevtralnih naprednjakov, ki se niso mogli odločiti ne na eno nc na drugo stran, ostalo doma ia ni šlo volit. Ti bivši neodločneži prihajajo vedno v večjem številu v demokratsko stranko, ko vidijo, da je edino ta najodločnejša boriteljica za napredno stvar. Tako je tudi prav. Pod okriljem najodločnejšc in najnaprednejše izmed naprednih strank v Sloveniji se bo najuspešnejše vršila borba proti rimskemu kletikalizmu, ki ubija duševnost našega ljudstva. Kaj pa je danes potrebno, da imamo na Slovenskem stanovske politične stranke? Stanovi naj se organizirajo v nepolitičnih organizacijah, v politiki pa naj gredo svojo pot. Samostojni voditelji najbrž še ne uvidevajo svojega položaja, ker. se družijo s srbskimi zemljoradniki, katerih program jc za nas nesprejemljiv, mesto da bi se bližali nam demokratom, s katerimi imajo razen nekih izjem najbolj soroden program v političnih zadevah. Največ po krivdi SKS. so zmagali v Sloveniji klerikalci, ki so nas osrečili s samoradikalsko vlado, kulukom, povečanimi davki in drugimi takšnimi narobc-dobrotami. Nowosiš Današnja številka našega lista ja radi praznika Vseh svetnikov izšla en dan kesneje. * Peta obletnica našega narodnega osvo-bojenja je potekla 28. oktobra. Vsi se še spominjamo zadnjih dni oktobra L 1918., ko jc v nas bil lc cn občutek: Jugoslavija, Jugoslavija. Mnogo sc jc od takrat izpremenilo. Prišlo jc to ali ono razočaranje, toda, kdor je čutil takrat v resnici jugoslovansko, ta tu omahoval in ni zašel med one mračnjake, ki so sq spravili na to, da izpodkopljejo državo. Danes jc naša država že tako krepka, da nam je več nc morejo razbiti domači rovarji. Imamo siccr danes vlado, s katero nc moremo biti zadovoljni, toda država, naša Jugoslavija, je drugo. Naše države, naše narodne svobode si nc damo več vzeti. * Veličastno protestno /borov atije proti italijanskemu nasitstvu se jc vršilo v nedeljo v veliki dvorani «Uiiiona» v Ljubljani. Kot govorniki so nastopili zastopniki vseh strank v Sloveniji ter z ostrimi besedami obsojali italijansko barbarstvo, ki zatira naš živclj v zasužnjenem ozemlju in nasilotna meče slovenski jezik iz šol. Po shodu sc je razvila po, mestu velikanska povorka, ki je prepevala nacionalno pesmi in vzklikala ogorčeno prati Italiji. Naše oblasti so si dalo čudno izpričevalo s tem, da so zastražile ulicc s številna policijo in orožništvom. dasi demonstranti niso kazali nikakih izgrednih namenov. Žal, da jc postala množica ravno radi tc prevelike vneme oblasti ogorčena in je prišlo do neljubih spopadov s policijo, ki jc nekaj oseb aretirala. Pribiti moramo, da se danes po petih letih svobodne Jugoslavije vidi nastop oblasti proti najboljšim narodnjakom dokaj čuden. * Stojali Proiič "1". V nedeljo popoldne ji umrl v Beogradu eden slavnejših voditeljev radikalske stranke Stojan Protie, bivši ministrski predsednik. V njegovi politiki marsičesa ni odobravati, vendar ima pokojnik velike zasluge za našo državo šc iz prejšnjih' časov. Zato mu bodi časten spomin! * Slovesna prisega škofe Kurilna. Novi mariborski škof dr. Karlin sc jc dne 25. oktobru v slovesni avdijenci poklonil kralju Aleksandru ter položil prisego zvestobe. * Himen. V Celju sc je poročil g. dr. Jauko Hacin z gdč. Zoro Rebekovo, hčerko odličnega narodnega dclavca in zasluženega obrtniškega organizatorja gospoda Ivana Rebeka. Bilo srečno! * Beg naših državljanov iz Nemčije. V Nemčiji je bilo zaposlenih veliko število naših delavcev po rudnikih in raznih industrijskih pod- jetjih. Ker pa jc tu zavladala brezposelnost in silna draginja, naši državljani kar trumoma zapuščajo to nekoč tako mogočno državo. * Telesna vzgoja mladine. Ministrstvo vojske in mornarice je izdelalo zakonski načrt o teiesni vzgoji mladine. Po tem načrtu bi bila telesna vzgoja obvezna za vso šolsko deco, ki obiskuje državne ali take šole, ki sc nahajajo pod državnim nadzorstvom. Način telesne vzgoje v šoli bi odredila sporazumno vojni in prosvetni minister. Važnost tega načrta jc v tem, da se ugodi svojedobnemu predlogu zagrebške sokolske župe glede skrajšanja službenega roka v vojski. Po tem zakonskem načrtu bi imeli člani sokolskih društev, ki so najmanj štiri leta pred rekru-tiranjem bili redni telovadci, pravico do skrajšanega roka 14 mesecev. Vsem onim pa, ki so bili telovadci vsaj dve leti, bi se skrajšala vojaška služba za dva meseca. Te olajšave bi se priznale tudi nesokolskim društvom, a čim bi delovanje teh društev bilo škodljivo interesom države in narodnemu edinstvu, bi bilo razpuščeno. Z ozirom na ta skrajšani rok v armadi, ki bi ga uživali telovadci, izraža vojno ministrstvo željo, da se v društvih prične s strelnimi vajami, da bi člani pridobili nujno predizobrazbo v orožju. * Porotno zasedanje v Ljubljani. Zadnje letošnje porotno zasedanje pri deželnem sodišču v Ljubljani prične dne 10. decembra, * Rusi se vračajo v svojo domovino. V zadnjem času sc vedno več Rusov vrača v svojo domovino. Po statistiki, ki jo vodi naše ministrstvo za notranje zadeve je bilo izdanih do 15. oktobra 2228 potnih listov za Rusijo, največ v septembru in oktobru. • * Srfrah dognati. Strah, o katerem so zadnjič poročali, da vznemirja Spodnjo Šiško in pripenja ljudi na križ, je prišel v roke pravici. Sedaj pa ni več tako strašen, kakor so pravili o njem ljudje, in je čisto z navadnimi človeškimi besedami povedal, da je na križ pripel le svojega konkurenta, ki mu jc hotel preslepiti ljubico. Med tem časom namreč, ko je bil dotični pekovski pomočnik S. P. «pribit» na križ, je strah šel lahko nemoteno k svoji iz-voljenki. * Dva velika požara v Ljubljani. Dno 25. oktobra je izbruhnil požar pri posestniku Ka-duncu na Ilovici. Ogenj se jc preccj hitro širil ter objel kozolce dvojnik, ki je bil poln krme, in se razširil tudi na skedenj, v katerem se je nahajalo gospodarsko orodje. Požar jc uničil okoli 40 vozov sena in skedenj s poljedelskim orodjem. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci iz Ljubljane, z Barja in z Lavcrce. Ogenj jc bil lokaliziran v dveh urah. — Okoli devete ure /.večer istega dne pa jc izbruhnil požar pri Anžiču (Rostoharju) pri dolenjskem mostu. Gasilci iz Ljubljane in okolice so z velikim naporom pogasili ogenj okoli 11. ure zvečer. Škoda se ceni na pol milijona kron. Domnevajo, da jc zažgala hišo hudobna roka. * Novorojenček z eno nogo. Žena nekega italijanskega ©gljarja, zaposlenega v gozdovih kneza Auersperga nad Stražo, je rodila dete ženskega spola brez leve noge. * Starec v divjem zakonu z 121etno deklico. Te dni je odkrila policija v Velikem Beč-kereku gnusen in strašen zločin, ki je razburil vse tamošnje prebivalstvo. Jovun Halabrin, fiOletni mizarski pomočnik, se je spoznal nedavno s 141etno malopridnico Pavlo Saraz, ki je bila znana, da je kljub svoji mladosti k vsemu zlu nagnjeno bitje, Starec, drugače krepak mož, je pregovoril dekle, da zapusti starše in sc preseli k njemu. Dekle jc na lepo obljube starca pristalo na divji zakon in vzelo s seboj i svojo 121etno sestrico Ireno. Starec je od istega dne smatral obe deklici kot svoji ženi ter ju je naučil raznih malopridnosti. Ko se je po-hotnež deklet naveličal, ju je pognal zopet iz hiše. Halabrina so zaprli, a deklici oddali v bolnico, ker jima je prizadejal težke rane. * Beli vrabci. V vaseh ob železniški progi Škofja Loka - Medvode sta sc pojavila letošnje poletje dva bela vrabca, ki sta vzbujala splošno pozornost. V velikih jatah so vrabci obirali na polju proso, med njimi vedno tudi omenjena beluha. Pred kiatkim se je posrečilo učitelju Vidicu enega izmed obeh redkih bratcev ustreliti. Vrabec jc lazcn glave, ki je od kljuna do temena siva, popolnoma bel. Drugi beluh se še vedno pojavlja v tamošnji okolici. Preti mu pa istotako nevarnost, da bo radi svoje zanimive beline nioral končati življenje. * Za vse, ki prihajajo v Ljubljano po zdravila, jc najpriporočnejša nova lekarna Ramor na Miklošičevi ccsti v neposrednji bližini glavnega kolodvora. Is rasniii krajev * V Spodnji Šiški jc po daljšem bolehanju umrl 291etni šofer gospod Mihael Zdolšek, ki zapušča ženo in enega otroka. N. v m. p.! * V Št. Vidu nad Ljubljano je bil posestniku Francu Pečarju v noči na 21. oktobra ukraden 40 kg težak prašič, vreden 1200 Din. V isti noči so neznani tatovi odpeljali iz -hleva posestniku Fr. Čebcju iz Loke 9 let staro kravo, vredno 6250 Din. " V Stražišču pri Kranju se jc vršil minulo soboto zvečer lepo obiskani ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske demokratske stranke. Član načelstva JDS g. Ribnikar je pojasnjeval naloge organizacije, program jugoslovenske demokracije ter podal poročilo o političnem položaju. Izvoljen jc bil odbor krajevne organizacije ter sprejeta resolucija proti Italijanom. Občni zbor jc tudi poslal pozdrav predsedniku oblastne organizacije dr. Žerjavu. * V Kropi na Gorenjskem sc je ustanovil odbor, kateremu jo poverjena naloga, da s pomočjo občine postavi spomenik padlim vojakom domačinom. Predsednik odbora je trgovec g. Hafner, tajnik pa zadružni obratovodja g. Šolar. * Na Bledu jc poncveril Franc Ost! iz Trbovelj Ivanki Ambrožičevi 6000 kron in neznano kam izginil. * V Višnji gori so našli pri potočku odloženo moško dete neznane matere. Vrši sc preiskava. * V Mokronogu se jc poročil vojaški avdi-tor g. .loško Kovačič z gdč. Vido Hef-.rle, tamkajšnjo učiteljico. * V Sodražici sc jc vršil minulo nedeljo občni zbor krajevne organizacije JDS. Udeležilo sc ga jc okoli 70 članov. O političnem položaju jc poročal g. dr. Klcpec Ljubljane. Sprejeta je bila na predlog g. Ivanca resolucija, ki protestira proti nasilstvom Italijanov nad našim narodom na Primorskem. Po poročilih funkcijonarjev jc bil izvoljen po večini prejšnji odbor s predsednikom g. Oberstarjcni na čelu. Poročila na zborovanju so pokazala, da je napredna demokratska misel v Sodražici krepko zasidrana. Naši tamkajšnji prijatelji zlasti z vzorno marljivostjo širijo demokratsko časopisje. * V Zavoglju pri Dobrunjah je našel posestnikov sin nekje nabito vojaško rstrof.c, po kateri jc začel nabijati s Kladivom, igrul sc je toliko časa z »io, da jc eksplodirala iu ga močno poškodovala po rokah in obrazu. * V Gabrovkl pri Zagradcu je izbruhnil predzadnji četrtek požar na skednju posestnika Franca Kisnerja. Ogenj sc je bliskoma razširil tudi na sosednja poslopja in uničil skupno 13 gospodarskih poslopij. Najbolj sta prizadeta posestnika Kristjan Fortuna in Fran Lekan. Ignacu Košaktt je pogorel kozolcc s krmo. Ognjegasci s Krke in Žužemberka so storili vse, da so preprečili šc večjo nesrečo. * V Zabukovci je bilo vlomljeno dne 21. oktobra pri posestniku Vinccncu Geršaku in odneseno več obleke in jestvin v vrednosti 2224 Din. * Na Lavi pri Celju so vlomili neznani tatovi v noči od 22. na 23. oktobra v stanovanje profesorja Ant. Jošta ter mu odnesli nekaj obleke in jestvin v vrednosti nad 3000 Din. * V Ločah pri Poljčanah je umrla za trebušnim lesarjem gospa Frida Pauscher. Po-kojnica je bila dobrega značaja in splošno priljubljena. Blag ji spomin! * V Traovljah pri Celju načeluje krajuemu šolskemu svetu posestnik Anton Mahen. Ko mu jc na seji 26. avgusta tamošnji nadučitelj, koroški begunec, prečital dnevni red, ga jc Mahcu nahrulil z besedami: «Vi niste sposobni za šolskega voditelja, glejte, da sc spravite iz Ljubečne. Kaj hoče tak Korošec!» Objestni načelnik je bil radi teh besed obsojen na 300 dinarjev denarne globe, oziroma 6 dni zapora. * V Ljutomeru jc umrl tamkajšnji dekan Josip Ozmcc na posledicah sladkorne bolezni. Pokojnik je bil svojedobno dežclnozborski poslanec na štajerskem. Star jc bil šele 57 let. N. v m. p.! » V Gornji Radgoni jc zasačila carinarnica ruskega begunca Vasilija Žukova pri tihotapljenju svile iz Avstrije v Jugoslavijo. Obsodila ga jc na 227 tisoč dinarjev globe, katerih Žu-kov nc more plačati. Zato so ga vtaknili v nadomestno kazen enoletnega zapora pri mariborskem sodišču. * V Hrastniku se jc te dni zvečer ponesrečil delavec v tovarni kemičnih izdelkov Karcl Žiindra, star 70 let. Najbrž je mož v temi zašel s cestc in padel v jarek potoka Boben, kjer so ga našit mrtvega. ŽENITE V JE LOTERIJA. «\b