390
Politični pregled.
Delegaciji sta končali svoje delo. V avstrijski delegaciji so bile letos tudi plenarne seje precej živahne. Mladočehi so k temu največ pripomogli zlasti hudo kritikujoc upravo vnanjih stvarij, potem vojaško in pa bosensko upravo. Njih govori bi pa bili napravili tem večji vtis, da niso povsod vlekli v debato čeških stvarij in njih državnega prava. Baš letošnje delegacijsko zasedanje jih je pa lahko prepričalo, da sedaj za češko državno pravo še ni ugoden čas. Po pravici so se pritoževali, da se v vojni premalo ozira na češki jezik. Celo vojni minister ni mogel tajiti, da bi se češkim častnikom ne bilo zaukazovalo, da imajo mej seboj le nemški občevati, naj se je to tudi zgodilo v milejši obleki. Nemščino v voj^i je posebno zagovarjal Promber, češ, da se ne smejo narodni razpori nositi v vojno. Pritrjeval mu je vojni minister. Baš pri letošnjih delegacijah imeli smo najlepšo priložnost se prepričati, da pod sedanjim vojnim ministrom veje v vojni upravi vse bolj nemški duh nego pod Baurom. Pri budgetu o vojni upravi se je več govornikov pritoževalo zaradi mučenja vojakov, ali vojni minister bi bil rad vse tako mučenje vojakov kar utajil. Videlo se mu je sploh, da mu ni kaj po volji, da se narodni zastopniki predrznejo kaj grajati, kar spada k vojni.
Pri bo«enski upravi je Mladočeh Slama posebno grajai, da se še ni odpravila desetina. Odgovori ministra Kallaya nikakor niso posebno dobrega obetali. Pri vnanji politiki, so Miado-Čehi letos posebno napadali trodržavno zvezo. Posebno se je opazilo, da letos Poljaki niso zagovarjali trodržavne zveze. Grrof Badeni se je proti cesarju pri delegacijskem obedu izgovarjal, da Poljaki le zaradi tega niso zagovarjali trodržavne zveze, ker se položaj zadnje leta ni nič premenil. To je pa pač le izgovor. Pravi povod je to, da Poljaki niso vež tako naudušeni za Nemčijo, od kar začenjajo v Poznanji grje postopati s poljskim narodom Naravnost proti trodržavni zvezi se pa Poljaki iz raznih političnih ozirov ne marajo postaviti, posebno ker niso za kako zbližanje z Rusijo, ki bi bilo potem potrebno Obe delegaciji sta dovolili vkupni vladi vse, kar je zahtevala, niti krajcarja jej nista odbili in izrekli skupnim ministrom zaupanje.
Krajevna imena v tržaškem mestnem zboru. — Tržaški mestni zbor je sklenil, da se ne smejo v slovenskih okoličanskih šolah več rabiti zemljevidi, na katerih so slovenska imena primorskih krajev Ti zemljevidi se morajo za-meniti z zemljevidi z italijanskimi krajevnimi imeni. Gospodje so pri debati seveda govorili o poslovenjen u italijanskih imen in več tacih stvarij. Namestništvo je pa sedaj zaustavilo sklep mestnega zbora. Seveda se bode mestni zastop najbrž pritožil na ministerstvo, kar mu pa najbrž ne bode dosti pomagalo, kajti utajiti se ne bode dalo, da so dotična imena prvotno slovanska
Učno ministerstvo. — Več prememb se bode zgodilo v učnem ministerstvu Sedanji predsednik prezidijalne pisarne sekcijski svetnik dr. Rihard baron Bienerth prevzame referat visokih šol, izimši vseučilišča. Dosedanji tajnik v učnem ministerstvu dr Evgen baron Hauenschield Przerol postane načelnik prezidijalne pisarne. Ministerski svetnik dr. Artur pl. Bylandt-Bheidt prevzame referat ljudskih šol. Dosedaj je imel referat visokih šol izimši vseučilišča. Novoimenovani ministerski svetnik Stiirgh bode referent o srednjih šolah in ministerski svetnik dr. Karol Zeiler, pa prevzame referat o bogočastvenih stavbenih zadevah. Stiirgh, ki ostane tudi še poslanec, bode službo nastopil še le drugi mesec. Slovenci pač nič dobrega ne pričakujemo od njega.
Cerkvene predloge na Ogerskem postajajo nevarne za vlado. Mislila je, ko je zmagala s civilnim zakonom, da je premagala največje težave, ali se je motila. V zbornici ve-likašev jo je zapustila protestantska duhovščina in nekateri liberalni velikaši, kateri so dosedaj bili zanesljiva vladna opora. Opaža se pa tudi pri tem, da tukaj ne vplivajo le verski pomisleki, temveč tudi osebna mržnja do Wekerleta, ki ni pleme-nitaš. Za to pa ni izključeno, da magnatje še odjenjajo, ako bodo videli, da na višjem mestu še ne marajo žrtvati Wekerla, dokler ne bode vravnana valuta. Gospodska zbornica je zavrgla dosedai zakon o svobodnem bogoslužji, in pa zakon o židovski jednakopravnosti. Večina je posebno temu ugovarjala, da bi se na Ogerskem priznalo brezverstvo in pa komu dovolilo prestopiti iz krščanstva v židovstvo. Sedaj bode o teh predlogah razpravljala zbornica poslancev in jih nepremenjene vrnila gospodski zbornici. Če jih v drugič zbornica zavrže, pride pa do ministerske krize. Kako stvar izide, se danes še ne more nič vedeti. Bati se je vsekako, da bode naposled premagal madjarski šovinizem. To je gotovo, da se vlada, ki popusti proticerkveno politiko ne bode mogla držati, ako se ne začne opirati tudi na nemadjarske narodnosti. Imela bode boriti hud boj z židovstvom. Židje se ne bodo 'zadovoljili z lepimi besedami, kakeršne je zanje imel grof Zichy.
Rusija. — Zdravje ruskega carja je glasom raznih poročil vendar dokaj nevarno. Zadnji čas se javlja, da je carju moč ohraniti zdravje le z nevarno operacijo, kateri podvreči se je car tudi baje sklenil. Po Euskem povsodi se moli za bolnega carja.   Predsednik francoske republike Casimir Perier
391
le telegrafieno povabi] carja, da naj se priđe zdravit v milo podnebje ob francoski nvieri. Naša presv cesarica je povabila carja v svojo vilo na otok Krf. — Za časa odsotnosti carja iz Pe-terburga nadomeščal ga bo carević, katerega bo podpiral nalašč v to svrho imenovan sovet.
Rusija in Bolgarija. — Euskim listom poroča se iz Sofije, da se početkom novega šolskega leta uvede na Bolgarskem v vse srednje šole, semenišča in druge šole ruski jezik kot obligaten predmet. Dotična naredba naučnega inini-sterstva je baje že izšla. — Ta najnovejša uredba v Bolgarski jasno kaže jrijazno sapo, ki je tu začela veti napram Eusiji. — O volitvah v sobranje bolgarsko vedo povedati ruski listi, da se volitev ni vi šila svobodno, kakor trdijo vladni bolgarski listi, temveč, da se je od vlade na vso moč pritiskalo po ne katerih krajih na volilce. Po temtakem je lahko umevna sijajna amaga vlade.
Francija in Nemčija. — Pred kratkim vsprejel je nemški cesar nekega v Berolinu se mudečega Francoza v avdi-jenci. Mej drugim je cesar Francozu rekel, da ve, da so Francozi napram njemu nezaupljivi, da vidijo v njem barbarskega carja, ki teži po vojski. Če je bil moj oče vojskoželjen, nisem jaz in želim najiskreneje miru Povabil je cesar na to Francoza, da ga ob prihodnjem postanku v Berolinu zopet poseti. Francoz je rekel, da ne upa, da bi imel zopet kmalu čast govoriti ž njim. Na to je rekel cesar, vidimo se pa v Parizu Francoza je to presenetilo. Cesar to videvši je rekel: Da, da 1 1900 povodom francoske razstave; jaz poznam značaje Francozov in vem, kaj mi je storiti, da mi bo pohod pariške razstave mogoč. To vest prinaša neki francoski list. Z ozirom na to, da nemški cesar tudi sicer v marsičem kaže približevanje k Franciji, je ta vest verojetna.
Francija in Anglija. — Eazmere mej Francijo in Anglijo niso ravno najboljše. Prijateljski odnošaji mej tema dvema državama so vedno slabši. Te dve velevlasti imata, kakor znano, več skupnih interesov pri raznih pomorskih kolonijah. Francoski poslanik v Londonu, Decrais bil je precej popustljiv in vseskozi pomirljiv, zato je Anglija lahko shajala s Francijo. Novi poslanik pa je energičen mož, ki ostreje zastopa francoske koristi napram angleški. Vsled tega je nastal mej tema velevlastima konflikt, ki vedno bolj narašča. Poroča se, da sta si vladi zadnji čas pošiljali prav ostre note, ne da bi bilo kaj v javnost prišlo. Eaznim spornim točkam mej obema državama, pridružila se je zadnji čas še kitajsko-japonska vojska Francozom ni po\šeči, da se Angleži hočejo potegniti za Kitajce nasproti Japoncem. Mej tem, ko raste spor mej Francijo in Anglijo, pa pospešuje nemški cesar približanje Nemčije Franciji.