$s* rovoru. biti franklraal Uredništvo in oprava: Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6/11. ^rtv3V'A *',8ani' ter OP’*™1!6"1 -po *■J ’ - atamp. dotične organizacija. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije sa poštnine proste. Glasilo Strokovne komisije za Slovenilo. (Pobalinski odbor GDSJ.) Kovačem! (H kongresu kovinarjev Jugoslavije.) V uedeljo 25. novembra se bo vršil v Brodu n. S. skupni kongres »Osrednjega društva kovinarjev« in »Saveza metalskih (kovinarskih) radnikov Jugoslavije«. Delegatom bo predložena resolucija za zedinjenje obeh organizacij v eno veliko kovinarsko organizacijo vse Jugoslavije. Delovanje obeh organizacij je našim či ta tel jeni že več ali manj znano. Zlasti Osrednje društvo kovinarjev, ki je delovalo izključno v Sloveniji, si je v po vojui dobi pridobilo za delavski pokret takih zaslug, da bo njegovo ime še dolgo živelo v dušah našega članstva. Sa-vez metalskih radnikov je pa po drugi strani tradicionalna organizacija, ki je že pred vojno v Srbiji korakala na čelu delavskega pokreta. Ne bomo opisovali slavnib dni, ki sta jih obe organizaciji preživeli, ker bi bilo treba za tako opisovanje debele knjige. Pokazati hočemo le na neko izrazito lastnost, ki jo posedujete obe organizaciji. Tu mislimo na tisto izrazito borbenost, ki daje kovinarskim organizacijam njihovo izrazito obiležje. Povojna doba, ki je prinesla v delavski pokret celo vrsto novih problemov, katere je bilo treba rešiti. Marsikatera organizacija in marsikateri stro-kovničar si je v teh časih zamašil ušesa, da ne bi slišal neljubih novotarij. Kovinarska organizacija ni tega storila nikoli. Vsak problem je vzela pogumno v pretres, šla mu do dna in skušala izkoristiti, kar je na njem dobrega. Veliki spor med Amsterdamom in Moskvo sta obe kovinarski organizaciji rešili strogo načelno in z železno doslednostjo. V kovinarskih organizacijah j,, pri tem vprašanju pričela debata in se vršila toliko časa, da je bila stvar popolnoma razčiščena. Marsikatera organizacija je rešila to vprašanje s tem, da je to najvažnejše vprašanje — spravila z dnevnega reda. Mogoče ima danes tisto prednost, da je ostala popolnoma enotna — ali na drugi strani se pa ne more pohvaliti, da je njeno članstvo tudi o tem vprašanju na jasni liniji. Kovinarji take polovičarske rešitve niso trpeli. Debatirali so o obeh stališčih toliko časa, da se je jasno pokazalo, kdo ima prav. In ko je zmagala teorija Amsterdama, takrat so se kovinarji možato odločili, delati z vsemi mišicami za to smer. Sicer je resnica, da so zgubili nekaj nezavednežev, ali organizacija lahko s ponosom reče, da je dala odgovor na najtežavnejše vprašanje povojne dobe. In če zaključimo to razmotrivanje, potem lahko rečemo: kovinarji so se pri plavanju zmočili, ali reko so preplavali, dočim marsikateri drugi še tavajo na nasprotnem bregu in premišljujejo, kako priti preko reke, ne da bi si zmočili svojih oblek. Obe kovinarski organizaciji, združeni v en savez bosta že sedaj predstavljali moč, s katero bodo morali lastniki kovinarskih tovaren računati. Gotovo pa je, da bo ujedinjevanjc tudi zelo ugodno vplivalo na one kovinarske delavce, ki so dosedaj stali apatično ob strani. S tem bo pridobil novi savez tudi številčno moč, kar mu bo dajalo one sile, ki jih bo organizacija v tej težki dobi potrebovala. Kovinarski delavci so si s svojini dosedanjim delom zaslužili, da postane njihov savez mogočen faktor v tej novi državi. Mi jim kličemo v imenu vseh oslalih strok: Živel Savez metalskih delavcev Jugoslavije! Železničarji in est&flo delavstvo. Z današnjo številko sta se združila »Delavec« in »Železničar: tako, da bo- do dobivali od sedaj naprej člani želez- ničarske organizacije »Delavca« kot obvezno glasilo. S tem korakom so se železničarji tesneje pridružili ostalemu delavskemu pokretu in šele bodočnost bo mogla eovolj* jasno prikazati kakšne velike važnosti za napredek železničarjev in ostalih strok je ta združitev. Razkol 1. 1919. je železničarje nekako odtujil od ostalih delavskih organizacij ter jih gnal po nekih novih potih. Nato je prišla velika železničarska stavka, ki je zdrobila železničarski organizaciji hrbtenico. K tej stavki lahko mir-bo rečemo, da jo je napravilo taktratno vodstvo železničarske organizacije na svojo roko, ne da bi prej obvestilo ostale delavske organizacije. Odborniki naše Strokovne komisije so na primer za stavko' zvedeli šele na shodu pred Mest-»im domom, kjer je bila stavka že p reklamirana. Dogodki po tej stavki so se pa potem s tako naglico vrstili, da ostale delavske organizacije niso mogle tako krepko nastopiti v obrambo železničarjev, kakor bi bilo to treba. To pa samo vsled tega, ker o nameravani stavki niso bile pravočasno obveščene, da bi se nanjo zadostno pripravile, ter izdale svojim zaupnikom natančne direktive, kako iniajo med stavko postopali. S tem činom je vodstvo takratne železničarske organizacije zadalo železničarjem še zadnji sunek v rebra, ker je preprečilo, da bi za obrambo železničarskih pravic tudi ostale delavsl-.e organizacije uspešno vrgle svoj vpliv na tehtnico. ?,e takrat se je marsikomu posvetilo v glavi, kakšno usodno napako so napravili tisti, ki sq odtujili železničarsko organizacijo od ostalega delavskega pokreta. Pa čkode niso utrpeli le železničarji, temveč tudi druge stroke. Kajti danes, ko so železničarji med vsemi strokami najslabše plačani, to nizko plačo občutijo tudi ostale stroke na svojih plečih. Skoro se ne vrši nobena mezdna razprava, kjer bi kapitalisti našim zaupnikom ne očitali, da so stavili pretirane zahteve. Tn pri tem se kapitalisti sklicujejo na železničarje, češ, oni izhajajo s^ J do 4 tisoč kronami mesečno, vi pa >e s fi ali 8 tisoči niste zadovoljni. Po teh dejstvih vidimo, da je razdvojenost med železničarsko in med ostalimi delavskimi organizacijami vsem skupaj zelo škodovala. In če smo danes na tem, da z združitvijo »Železničarja« in -Delavca« to napako končnoveljav-no pokopljemo, potem je treba izreči le častilke sodrugom, ki so na tej združitvi tako vztrajno delali. Naš list prevzema s tem nalogo, da zveže usodo železničarjev čim bolj z usodo ostalega delavstva. Sedaj ko imamo skupni list, ta naloga ne bo težka. Iz lista bodo zvedeli železničarji ne samo za svoje težave, temveč tudi za težave ostalega delavstva, nasprotno bo pa ostalo delavstvo čim natančneje zvedelo za muke, ki jih morajo prestajati železničarji in gotove je, da se ne bo vršila nobena akcija za zboljšanje železničarskega položaja, pri kateri ne bi ostale stroke sodelovale. Pa še eno dejstvo je, ki ga pri tej Priliki ne smemo pozabiti. Naše strokovne organizacije so kri- zo, ki je po vojni v delavskem pokretu nastala, že prebolele. In kakor po nevihti, preveva naše organizacije svež borben duh. Železničarska organizacija pa, katero je kriza najbolj zadela, se pa še vedno zvija v preporodnih krčih. — Gotovo je, da bo sveža sila in borben duh naših organizacij pomagal tudi železničarjem čim prej preboleti dobljene rane. H koncu lahko rečemo: Zopet se nam je posrečilo združiti dve sili v še eno večjo silo. In to je naš program! Konferenca delavskega osobja, Po železniški pragmatiki je g. minister saobračaja pooblaščen, da uredi z naredbo službeno razmerje delavskega osobja na železnici. Naš Savez je ukrenil vse, da ne bo izdelana ta naredba zopet brez nas. Naše organizacije so podale pravočasno tozadevne predloge in želje železničarjev. Zagrebška podružnica je prevzela tozadevno iniciativo: Sklicala je član- sko zborovanje, ki je sprejelo predlog, ki vsebuje vse ono, kar bi moralo priti po njenem mnenju v to naredbo. Ti predlogi so bili poslani vsem podružnicam Saveza, da jih proučijo in od svoje strani izpopolnijo. Nj>h glavna vsebina je sledeča: Delavci nad 21 leti naj dobijo stalnost, nko so zaposleni na železnici vsaj eno leto. Stalne delavce se more odpustiti le na podlagi sklepa disciplinarne komisije, v koji je polovica članov od delavstva izvoljena. Stalen delavec naj ima za sebe in rodbino pravico do penzije. Pravica do polne penzije se zado-bi po 80 letih dela in znaša toliko, kolikor je znašala zadnja polna plača delavcev. M penzijski fond plača delavec 3, a delodajalec 6 odstotkov. Penzijski fond upravljajo delavci. ^ delavnicah naj se priznajo delavski zaupniki in naj se "jim odredi delokrog. Kavno tako naj se prizna njih organizacija. Plače naj se določajo sporazumno med predstavniki podjetnikov in delavskih organizacij, v sorazmerju z gibanjem draginje in z ozirom na plače v privatnih podjetjih. Delavni čas naj traja za vse delavce po 8 ur. Nadurno še more delati samo po pristanku dveh tretjin delavcev in to največ 12 ur na mesec. Te nadure se plačajo z dvakratnim normalnim urnim zaslužkom. O teh predlogih je sklepala 4. novembra državna konferenca železničarjev v Zagrebu. Na tej konferenci so bila zastopana vsa važnejša mesta v državi. Skupno se je udeležilo konference 49 delegatov. Na tej konferenci se je sklenilo po obširni razpravi sledeče: !. V zadevi poviška delavskih plač. I>a se pozove enketo delavskih zbornic in Glavnega Iiadničkega Saveza Jugoslavije, ki je zasedala istega dne v Brodu, da posreduje na merodajnih mestih, da bi se odobrili krediti za delavske plače. Sprejela se je ostra resolucija, proti brezbrižnosti vlade in ministrstva saobračaja za delavske plače. To resolucijo je predložil še istega dne so-drug Krekič enketi v Brodu, kjer je bila odobrena. Delavske zbornice in Glavni Itadnički Savez so se zavezali izvršiti intervencijo, ki jo je državna konferenca železničarjev od njih zahtevala. 2. V zadevi službenega pravilnika za delavsko osobje. Na osnovi zgoraj omenjenega načrta se je razvila živahna debata, ki so se je udeležili sodrugi iz Niša, Maribora, Sarajeva in Ormoža. Na podlagi te debate se je vzela v prvotni načrt še zahteva po obleki in obutvi, po nabavi kuriva (premoga in drv) po režijskih cenah m za ugodnost pri vožnji. Spremenil se je prvi predlog v toliko, da daje že 251etno službovanje pravico do penzije. Spomenico o tem bo ponesla posebna delavska deputacija na vsa merodajna mesta v Beogradu. Na lej konferenci so bite slovenske železničarske organizacije še zadosti dobro zastopane. Žal, da smo še vedno pogrešati delegatov od ljubljanske južne železnice. Upamo, da bo tudi pri njih prodrla zavest, da se s separatno akcijo nikamor ne pride. Razredno zavedni železničarji morajo najti pot v svojo enotno staro organizacijo. Vsi, ki ste naveličani večnih medsebojnih bojev in večnega cepljenja ter praznega kričanja, poiščite stik s Save-zom železničarjev, ki je vaša stara razredna organizacija, ki stoji ob pravem irenotku na pravem mestu. NaclaHiti k&raki za iileznliko osohfe. ali je na drugi strani dejstvo tudi to, da ministrstvo v svrho povečanja plač ni slavilo na razpolago niti ene pave, yi se zato plače niso premaknile z mrtve točke. Z ozirom na beden položaj delavskega osobja na železnici, kakor tudi z ozirom na produkcijo, ki trpi radi tako slabo plačanih delavcev, apelira državna konferenca delavskega osobja na Glavni Radnički Savez Jugoslavije in Delavske zbornice, da pod-vzamejo na merodajnem mestu intervencijo zn odobrenje kreditov za delavske plače.« Ta resolucija se je izročila v Brodu potom sodruga Krekiča enketi Delavskih zbornic in Glavnega Radničkega Saveza. Na državni konferenci, ki se je vršila 4. nov. v Zagrebu, se je sprejela v zadevi povišanja plač ia predlog sodr. Biliča ta-le resolucija: »Državna konferenco delavskega osobja tia železnicah ugotavlja z obžalovanjem, da so plače delavskega osobja na državnih železnicah še vedno tako male, da zaostajajo za polovico za plačami delavcev v privatnih podjetjih. Če tudi se je dala že več kot pred enim mesecem obljuba, da se bodo plače izboljšale, se ti obeti še vedno niso izpolnili. Ministrstvo saobračaja je res ukinilo čl. 7 začasnega pravilnika in omogočilo povečevanje plač potom svobodne pogodbe, Preko posebne delegacije st« jo predala Glavni RadniOki Savez in delavska zbornica beograjska Generalni direkciji ministrstva saobračaja s tem-le spremnim pismom: Ko predaja generalni direkciji prednjo resolucijo, prosi uprava (1 lavnega Radiiič. kega Saveza Jugoslavije direkcijo, da ugodi upravifenini zahtevam delavstva, in da stvarno poviša delavske plače in omogoči delavcem solidno delo in človeško življenje. Istočasno opozarja podpisana uprava, da se z novo regulacijo plač z ukinitvijo 51. 7 začasnega pravilnika ni izvedlo zaželjeno povišanje plač, ker s tem, da je dobil mal del kvalificiranih delavcev dnevno poviške od pol do enega dinarja, ni za uje nič uči-njeno, a nekvalificirani delavci so izgubili v svojih plačah po 5 do 17 Din dnevno, tako da imajo največ po 18.25 Din plače. Radi toga je nujno, da bi se izposlovalo v svrho rešitve povišanja sklep za izplačilo novih kreditov, da se morejo povišanja izplačati, ker vsi predstojniki delavnic izjavljajo, da morejo samo v lej izmeri povišati plače, kakor so dobili sredstev /. ukinitvijo plač drugim delavcem. Ta uprava se nadeja, da bo našla ta prošnja tako pri direkciji, kakor pri g. ministru saobračaja pravično oceno in zadovoljenje. Beogradu, dne 7. novembra 1923. Vestnik Saveza železničarjev Jugoslavije. v Luka Pavicevič. Tajnik: M. Cvetkovič. Predsednik: Nepolitično društvo strojevodij. uupolitische Organisationen nenuen, in VVirklichkeit aber nehr intensive Politik betreiben, allerdings nur im Interesse ihrer Auftraggeber. Zum Gltlck sind diese zur Ohnmacht verurteilt, denn die Mehrheit der Angestellten geht ihnen mit Veracli-tung aus dem VVege, wohl vvissend, dass diese Verrfiterorganisationen nur geschaf-fen wurden, um die \vahrhatt vvirksame Ge-vverkschaftstatigkeit zu lfihmen, Zersplitte-rug unter die Arbeiterschaft zu bringen, und dass die Macher dieser gelben Banden in feiger Liebesdienerei iiach oben bloss ihre lumpigen, rein personlichen Interres-sen im A a ge haben.t Enako, kakor pri uas, so osnovali tudi v Avstriji nekateri strojevodje svoje lastno društvo in se ločili od strokovne organizacije. Enako, kakor pri nas, se je izkazalo, da so ta društva v resnici politična in organizacije vladnih priganjačev. Enako, kakor pri nas, se je izkaza- lo, da ta društva ne donašajo članom niti pričakovanih osebnih koristi. »Ar-beitervville« prinaša na naslov takega društva strojevodij tele značilne besede: »Es war seli jelier das Bestreben der Arbeiter und Angestellten Feinde, unter ihren Sklaven selbsl Helfer gegen ihre Opfer zu finden. Diesem Zwecke dienen die verschiedenen von den Unternehmeru ins Leben gerufenen bezahlten und gefOr-derten Vereinchen, die slcb jetzt gerne V Avstriji so s takimi poskusi obračunali. Ali bomo tudi mi? Draginja In iivljenske potrebe. Eksistenčni minimum za mesee november 1928 (15. novembra) za 5-član-sko druino (mož, žena in 3 otroci, stari 12 let, 7 let, in iyL> leto.) Predmet Mesečna Za enotno Skupaj potreba Din Din moka 0 15 — kg 6 50 9760 moka za kuho to — » b — 60 — kruSna moka 10- » 575 57 c0 koruza 20- » 3 — 60 — krompir 70- H 1 - 70- fižol 3- 8-50 25 50 meso 1. vrste 11 — » 26 — 286 - »2 » 10- > 25- 250*— mast 3 — 40- 120 — sol 1-— » * — 4 — olje V5 > 27-- 40 50 riž 1. vi ste 25 • 14 — 35- »2 » 2-5 » 10' — 25 — sladkor kocke 2-- >* 20'— 40'— » kristalni 2'- » 19- 38'- kava Santos 07 » 46 — 32 20 » Rio 07 » 40 — 28 — frank o-i » 25-— 2 50 Predmet: Mesečna potreba Za enotno Din Skupaj D n milo 1— » 19-- 19 - kis 05 » 2 - 1'— caj 0'1 » 75 - 7-50 mleko 26— » 4 — 80- rum 0-5 » 32 - 16- drva 1 ms 200 - 200- premog 2 q 47 50 95 — čevlji pol para 300 — 150 — kam ga n 1 m 300 — 300 — ševiot I m 160 — 160- maiinos 2 m 20- 40’- Skupaj 2340-20 Opomba: Računamo, da odpade od tega zneska 82% za težkega delavca, 25% za ženo, 20% za otroka nad 12 let, 17% za otroka v šolski dobi, 8% za malega otroka. Pri samcih, ki ne žive v skupnem gospodinjstvu J računamo, da je treba pribiti k zgornji vsoti 50 do 70%. Naše organizacije. Pomnile I Delavske plače znašajo komaj V3 predvojnih dejanskih plači Ene tretjino konfisclrajo nafti gospodarski krogi — v svrho obnovitve mrtvega kapitala in vpostave industrije! — Vkljub temu hočejo gospodarski krogi ie večji trlbut, — In ga hočejo vzeti — bolnemu In onemoglemu delavstvu! To je jedro boja gospodarskih krogov proti delavskim socialnim zavodom! Za delavsko osobje na /eioznicnii. Svoj čas se je smatrala uržavua služba za dragocen kapital. Danes po-menja državna služba beračijo in lakoto. Ta sprememba ne bo ostala brez tfc'U>ih posledic za državo .it državna podjetja, med katere spadajo tudi železnice in železniške delavnice. Mislimo, da se z vsemi bajoneti ne bo dalo doseči, da bi še silili najboljši ljudje k železnici, kakor so nekdaj. A tudi dobri stari uslužbenci bodo vztrajali na železnici pač le v toliko, v kolikor človek ne more spreminjati službe in eksistence, kakor berač suknjo. Najprej bo občutila država slabe posledice svojega postopanja proti železničarjem v železniških delavnicah. Zakaj dobri delavci zapuščajo tani že sedaj trumoma železniško službo in gredo v privatna podjetja. To se godi v taki meri, da je smatral minister saobračaja za potrebno, da se proti temu nekaj ukrene. Zato je razveljavil čl. 7 začasueg;> pravilnika za reguliranje položaja de lavskega osobja na železnici in odredil, da se plača to osobje tako, kakor v privatnih podjetjih. Ta ukrep je vzbudil v vrstah delavskega osobja nu Železnicah veliko veselje. Ako bi se izvedel, bi se morale plačni temu osobju znatno zvišati, najmanj pa za 100 odstotkov. G. minister saobračaja je zastavil svojo besedo, da se bodo plače res izenačile, t. j. tako zvišale. A na žalost — delavci teh obečanih plač še vedno niso dobili. Minister saobračaja hoče — če povemo to po domače, — sicer da bi bil volk sit, — a to bi rad tako dosegel, da bi ostala tudi koza cela. On je naročil železniškim direkcijam, naj povišajo delavske plače na višino, na koji so plače v privatnih podjetjih. Zato pa ni dal nobenih kreditov. Direkcije bi morale torej tako povišati plače, — da bi se za plače nič več ne izdalo, kakor dosedaj, in da bi se tudi produkcija ne zmanjšala. Naš Savez je podvzel preko Glavnega Radničkega Saveza in Delavske zbornice v Beogradu pri Generalni direkciji železnic, ministrstvu financ akcijo, da se odobrijo krediti za povišanje plač delavstva na železnici. Tajnik Saveza železničarjev s. Krekič je poslal na ministrstvo v imenu Saveza v zadevi izenačenja plač obširno spomenico. V tej spomenici je razložil vse, kar smo zgoraj povedali in se je dotaknil s temi-le globoko občutenimi besedami položaja delavcev na železnici: »V imenu delavskega osobja, organiziranega v tem Savezu, vlagamo protest, ker je ostalo delavsko osobje, ■ na pragu bližajoče se zime — brez poviškov, ki jih neprestano zahteva, in za koje je stopilo, proti svoji volji, pod pritiskom obupa deloma že v stavko. V imenu tisočev venečih, neoblečenih in bolnih žen in otrok teh delavcev, ki so jih ti tolažili, pričakujoč poviška, ne vedoč, da jih s tem varajo, vlagamo poseben protest, ker pomenja njih beda izzivanje in žalitev. Ker je tudi v interesu železnic in vsega narodnega gospodarstva, da se osobje v delavnicah in na progi zadovolji, —■ upamo, da bo imela ta Intervencija uspeh. Če se izboljša enkrat položaj delavskega osobja na železnici, potem upamo, da se bo s časom tudi položaj ua-stavljenstva zboljšal. Saj mora biti udarec na avtoriteto države, ako bo oblačila država svoje nastavljence ne v kraljevo, — ampak v beraško suknjo. K izenačenju članarine. Na zadnji seji Osrednjega odljora Saveza Železničarjev se je sklenilo izenačiti članarino od 7.50 Din na 10 Din. Ta korak je bil nujno potreben. Ako hoče ostati naša organizacija boja sposobna enota, mora imeti tudi sredstva za boj. Da tudi zgornja vsota ni visoka, raz-vidite iz tega, da se da kupiti danes za 10 Din to, kar se je pred vojno za 00 vinarjev. Naš sedanji prispevek znaša to raj tedensko okrog 15 vinarjev, — med lem ko je znašal pred vojno 45 vinarjev, to je trikrat toliko. Seveda — boste opravičeno rekli — če bi bile tudi naše plače takšne, kakor so bile pred vojno, potem bi radi tudi toliko za organizacijo prispevali, kakor smo pred vojno! Gotovo je, da morajo računati tudi naše organizacije z gmotnim stanjem, v katerem se članstvo nahaja. Če določajo prispevek z eno tretjiuo predvojnega prispevka, so to gotovo storile. So pa meje, preko katerih ne gre: še hujše štedenje bi pomenilo nevarnost za sam obstoj organizacije. To premislite in poučite o tem tudi druge. Neobhodno je potrebno, da naša organizacija živi in da je močna: Kolikor bo imela ona moči, toliko bomo imeli člani pravic. Mali prispevki. So organizacije, ki izhajajo /. manjšimi prispevki, kakor naše. So organizacije, ki nudijo članom zastonj vse mogoče. Toda, ali verujete, da je mogoče dajati v izgubo in zastonj in — da ni za tem nikogar, ki daje? Danes — se čudeži nič več ne gode! Organizacije z malimi prispevki in brez prispevkov so — v službi tistih, ki jih vdržujejo. To so žolte organizacije ali protide-lavske organizacije. Eden njihov znak so — čudežno mali prispevki. Tatigkeitsberieht des Savez. Der liisenbahnerverband Jugoslaviens ver-anstaltete am 4. November eine Reichs-konferenz in Zagreb. Hier vvurde eine Protestresolution betreffend die Ge-haltsehohungen an das Personal in den Werkstatten und Entvvurf der Dienst-ordnung fur dieses Personal angenom-men. Beides vvurde im Wege des Glavni Radnički Savez an die kompetenteu Stellen geleitet. Um aueh die deutsch-sprechenden Eisenbahnarbeiter iiber Podlistek. Delavski koledar 1924. POPIS IN OCENA NJEGOVE VSEBINE. Če je kdaj katera knjižica zaslužila ime mali vsevede*, potem gotovo zasluži to ime naš letošnji koledar. Da ne bomo na dolgo in široko hvalili vsebine, je najboljše, če jo kar kratko navedemo, ker bo ta vsebina sama najbolj povedala, da je letošnji koledar res nekaj, česar naše organizacije še niso imele. 2e prya Btr&n, na kateri je naslikan oficielni znak amsterdamske internacionale, nam kaže, da ga je izdala Strokovna komisija. Na drugi strani je priobčena pesem »Delavski pozdrave, ki je gotovo ena najlepših delavskih pesem. Potem so pa priobčene notice: »Letni časi«, »Nebesne spremembe«, »Solnčni in lunini mrki« in znamenja za lunine spremembe Nato je razvrščen letni koledar in zraven ličen prostor za beleške. Poleg koledarja se nahaja prostor asa dnevni račun dohodkov in stroškov. POUČNI DEL. Zakon 1154 b se marsikje t Volkstiuiniec eine Uebersetzung dieses Lntvvurfes besor-gen. MonopolsKa stroka. Pravilnik za delavsko osobje v mo-uopolskih delavnicah. Odbor podružnic« monopolskih delavcev v Ljubljani se je bavil z vprašanjem pravilnika za delavsko osobje v monopolskih delavnicah. Tak pravilnik se v monopolski direkciji baje že izdeluje, delavstvo pa ga še ni dobilo na vpogled. '1 u je na vsak način potreba, da se delavstvo za to pravočasno pobriga, da ne bo postavljeno pred dovršena dejstva. Odbor pričakuje tozadevne iniciative od svoje sa-vezne centrale, zlasti pa od (I lasnega Radničkega Saveza, ki je pokazal v podobnih slučajih rudarjev in železničarjev svoj smisel za potrebe včlanjenih organizacij. (Monopolsko delavstvo bo našlo v pravilniku, kakor so ga izdelali železničarji in ki ga priobčujemo, marsikaj, kar se bo dalo tudi za tnonopol-ske delavce vporabiti. Op. ur.) Stavblnska stroka. Celje. Te dni je bila izvršena stavba Jadranske banke, katera se je sezidala pod vodstvom tvrdke Karol Jezernik. Pri navedeni stavbi so se vršile razne kapitalistične manipulacije, katere so ostale delavstvu tajne. Delavstvu je le to znano, da banka sicer stoji, mesto je za eno palačo bogatejše, a delavstvo je bogatejše na izkušnjah, ki si jih je na omenjeni stavbi pridobilo. Kapitalist ^graditelj« ima gotovo svoj profit že v žepu, a delavstvo je odšlo s trebuhom za kruhom, katero je ’ga™l° skoraj ves čas po 10 ur na dan brez odstotkov za nadure. > Preko zmote do spoznanja*, pravi pregovor, ki velja tudi za tiste, ki so bili kapitalistično orodje brez svoje stanovske organizacije. Pomagala je ta šola delavstvu stavbinske stroke že mnogo. To se vidi v tem, da si delavstvo odslej naprej postavlja svoje organizacije na vsaki stavbi. Tako se je vpostavilo tudi svojo organizacijo na stavbi banke >Hrvatske štedionice< v Celju. Tudi na tej stavbi se je nemoteno pričelo delati po 10 ur brez odstotkov' in to do tedaj, ko se je delavstvo pridružilo > Uniji stavbinskih de- lavcev*. Takoj nato so se izvršile volitve obratnih zaupnikov in uredil se je delovni čas po določilih zakona o zaščiti delavcev. To g. inž. Čepinku, stavbenemu vodju in njegovemu pisarju Schoderbek-u ni bilo po volji. Začel je protežirati tuje delavce, dočim je naše domače delavce začel odpuščati z izgovorom, da nima dela. Ker odpuščanja ni hotelo biti konec, se je vložila ovadba na Okrajno glavarstvo v Celju. Od tam pa seveda obratni zaupniki niso dobili zaželjeuega uspeha; g. obrtni komisar se je lepo odrezal, da je pristojna oblast le inšpekcija dela in ne okr. glavarstvo za pomoč obratnim zaupnikom za vzdrževanje reda pri podjetju, s. Leskošek je nato peljal deputacijo k g. vladnemu svetniku dr. žužku, ta pa katerih strugarji, ključavničarji, livarji, mašinisti, mehaniki in drugi kovinarski delavci sploh izhajati ne morejo. * S tem so prav nakratko pregledali to bogato vsebino in k zaključku lahko mimo rečemo: Koledar bo delal čast Str okorni komisiji! Koledar je že dotiskau in ga je prižela Strokoma komisija ie razpošiljati, po rrstnem redu, kakor ga je kdo aa-rofil. Končnoveljavna ocena je: V platno vezan velja izv. 14 Din. V polplatno vezan velja izv. 12 Din. One podružnice in zaupniki, ki se obvežejo, da bodo prodali toliko koledarjev, kolikor so jih naročili, dobe popust. In sicer dobe sa vsakih 12 prodanih koledarjev po en iavod zastonj! N ar o ti te ga, dokler je Se čas, pri Strokovni komisiji v Ljubljani, Selen burgova ulica 6/II. Delavski koledar 1924 Je IzSel. je izjavil kratko: Napravite pismeno vlogo. Obratni zaupniki tudi ua pismeno vlogo niso dobili nikake rešitve, nakar je tajnik s. Leskošek odšel na stavbo med delavstvo ter naročil, da naj knjige nihče ne vzame, in da se nihče ne odstrani tudi, če bi bil odpuščen, dokler se ne odstranijo >šmarocerji<, navdahnjeni od Radičeve seljačke republike, v kateri bodo delali radniki in seljaki po 16 ur ua dan, popje in druga gospoda s čifuti bo pa uživala sad in pasla lenobo. Šele to je imelo uspeh. V soboto dne 17. t. m. so pobrali šma-rocerji svoja šila in kopita ter odšli nazaj v »Radičevo deželo«. Tako naj bi napravili delavci, ki imajo razredno zavednost povsod z bedaki, če ne marajo sebi in svojim sotrpinom dobro, da se jih enostavno spodi tja, kamor spadajo, da se onemogoči delati suženjstvo tam, kjer se je potoni zavednosti delavcev že odpravila. Rudarska stroka. »v zločin. Ni dovolj, da je Trboveljska premogokopna družba v dvu-inesečni stavki oropala rudarje njih boljšega koščka kruha. Ni dovolj, da je vrgla stotine revnih rudarjev na cesto, da tavajo sedaj brez dela in kruha. Šla je še dalje: kot članica >Zveze indu-strijcev« je prepovedala vsem odpuščenim rudarjem, da ne sme noben podjetnik sprejeti v delo odpuščenih rudarjev. In da doseže višek svojega socialnega čuta je sedaj sodnijskim potom odpovedala stanovanje vsem odpuščenim rudarjem in njih rodbinam. Kaj na sedaj store ti reveži? Preganjani brez vseh sredstev, ne dobe nikjer dela, sedaj jim je Trboveljska premogokopna družba odpovedala še borno stanovanje in jih izsilila na cesto. Beda in obup odseva vedno bolj z obrazov teh nesrečnežev. Domovina, pravica, svoboda, kje si? Ali se ne sramuješ, da dopuščaš, in da li pred tvojimi očmi umirajo gladu ter jih siliš v zločin? Za tiste, ki te vzdržujejo z delom svojih rok nimaš kruha, ne pravice in ne svobode! Zganite se vsi tisti, ki imale vedno na ustih blagor naroda. Povejte Trboveljski družbi do kam sme nje zločinsko delo. Da, ona nima pravice biti sodnik, ki obsoja nedolžne žrtve na smrt ali zločinsko življenje! Delavstvo, ti pa spreglej in spoznaj kdo so tvoji krvosesi, spoznaj tudi. kam privede nepravilno razumevanje razrednega boja. — Prizadeti. Vestnik „Svobod«“. DELEGACI.TSKI ZBOR. Osrednji odbor Spl. del. izobr. zveze »Svobode--, sklicuje v dnevih 8. in 9. decembra t. 1. izredno delegacijsko zborovanje po sledečem redu: 8. decembra ob 2. uri popoldne se vrše zborovanja telovadne, dramatične in glasbene pod-zveze; prva zboruje v osrednjem tajništvu »Svobode« v Židovski ulici, drugi dve pa v Prešernova sobi in salonu restavracije »Novi Svete, Gosposvetska cesta. 9. decembra v nedeljo ob pol 9. Osnutek za aaredbo, s kojo naj se regulira položaj delavskega osobja, zaposlenega na državnih železnic kraljevine SHS., sprejete na državni konlerenci delavskega osobja, ki se j« vršila v Zagrebu 4. novembra 1928. I. Delavsko »sobje. 1. Delavsko osobje se deli na kvalifi-eirane in na nekvalificirane delavce. 2. Kvalificirani delavci so oni, ki so se izučili kake obrti in delajo kot obrtniki, a nekvalificirani so oni, ki se niso izučili obrti in ne morejo samostojno delati, raz-ven pomočniki poleg kvalificiranih delavcev ali pri navadnih delih. 3. Nekvalificiran delavec, ki se ni izučil in nima učnega spričevala ali knjige, ki pa je delal poleg kvalificiranih delavcev in se je s časom vaposobil za samostalno vršenje kake obrti ali določenega v to obrt spadajočega posla, se more proglasiti za kvalificiranega ali polukvalificiranega, ako položi pred komisijo, v koji bodo zastopani delavci, izpit in dokaje strokovno vsposob-ljenost. Tak delavec se smatra od dne, ko je položil izpit. *a kvalificiranega ali pol-kvaliflclranega la uliva po tem vse pravice. uri zjutraj pa se vrši izredni delegacij- s ki kongres v salonu restavracije pri »Levu«, istotako na Gosposvetski cesti, s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev delegacijskega kongresa in overovljenje mandatov. 2. Poročilo centralnega odbora: a) poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; b) poročilo. nadzorstva. 8. Poročila podzvez. 4. Sprememba pravil. 5. Nadomestna volitev. 6. Slučajnosti. — Udeležbo na konferencah podzvez in na občnem zboru imajo vsi odseki in podružnice, ki so izpolnile vse obveznosti do zveze. Na vsak odsek in na vsakih 100 članov pride en delegat. Začeto število se smatra za polno. Za delegiranje je merodajno število članstva, za katero so posamezne podružnice poravnale pri zvezi vse obveznosti do 1. novembra t. 1. — Osrednji odbor. Podružnica v Trbovljah k izrednemu kongresu. Ker se zadnji delegacijski zbor ni mogel soglasno izreči za spremembo pravil, smatramo za nujno dolžnost delovati na to, da se skliče ponovni občni zbor, ki ima že začrtano delo izvršiti: V tem delegacijskem zboru vidimo izhodišče iz našega meglenega ozračja, ki hoče preplaviti naše mladinsko gibanje. Drugič je pa tudi živ-ljenska potreba prememba sedanjih pravi!, oziroma naj se uvede centralni pravilnik, ker dosedanja pravila ne odgovarjajo organizacijskim potrebam. Jasno je, kakor pravi okrožnica št. 3, da je kulturna organizacija brez kulturnega lista nenasajeno kladivo. Če kdo pogreša kulturnega lista, ga pogreša trboveljska »Svoboda«. Da je list tako malo razširjen med delavstvom, v dimo krivdo v tem, da je bil »Kres« dosedaj preučeno pisan in vsled tega nedostopen večini našega delavstva. Kar je bilo delavstva naročenega na »Kres«, je bilo skoro vse naročeno iz solidarnosti ^do svoje organizacije. Članski zbor v Trbovljah se je s to točko mnogo bavil ter našel za razširjenje »Kresa« edino sledeč izhod: List »Kres« naj se opusti v sedanji obliki in vsebini, ter naj se spremeni na sledeče: a) List naj izhaja v obliki časopisa. b) List naj prinaša poučne or- ganizacijske Članke (p telovadbi, športu, dramatiki). Prinaša naj poročila o gibanju socialistične mladine po drugih državah in doma. Romane, kakor Zoša, MariSka i. t. d. pozdravljamo, ki naj bi se pa prinašali, kolikor dopušča prostor v podlistkih. c) List naj bo obiigatoričen, t. j. nanj mora biti naročen vsak član »Svobode«. Če bomo zadostili v tej meri, moremo gotovo računati, da razširimo list med naše mlado delavstvo. Samostojne predloge posameznih podružnic za izredni kongres »Svobode« je poslati najkasneje do 25. novembra centrali. Poznejših predlogov se ne bo upoštevalo. Jesenice. Da se poda vsa statistika o delu in meči »Svobode« morajo vse podružnice oziroma odseki poslati do kongresa centrali ves razpoložljiv material. Statistika in bilanica zveze naj se pozneje izda v posebni brošuri D T. J. naj pošljejo natančno statistiko svojih nastopov in delovanja po telovadnicah. Oblave. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem sodrugom in tovarišem, ki so me podprli v dobi moje bolezni z zneskom 410 75 Din, zbranim v livarnah KID na Savi. Izrekam darovalcem ua teni mestu najtoplejšo zahvalo in sodružni pozdrav. — Ivan Dagarin. Zahvala. Spodaj podpisana sodružica se iskreno zahvaljujem vsemu delavstvu tovarne za klej v Ljubljani za podarjeni venec in ostali znesek ob priliki smrti mojega soproga. — Anica Hoholin-ova, vdova. Zahvala. Podpisani se vsem rudarjem v Heleni prisrčno zahvaljujem za nabrano in darovano mi svolo Din 480.60, kar mi je zelo koristilo v času inoje • bolezni. — .lakob Bisternik, rudniška bolnica v črni. Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem sodrugom tovarne »Splošna stavbena družba« Tezno pri Mariboru za darovano tni vsoto Din 224.25 in vsoto Din 152.50, katero so mi darovali v času moje bolezni. — Jernej Ačko. Zadružništvo. Zadružni tečaji. Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani priredi meseca decembra 1923 ter januarja 1924 več celodnevnih zadružnih tečajev v vseh večjih delavskih krajih Slovenije. Tečaji se bodo vršili ob nedeljah in praznikih in sicer od 9. zjutraj do pol 1. popoldne. Od 2. do 4. pop. se bo nato vršila prosta diskusija. Določili smo zaenkrat naslednje kraje: Ljubljana (priglase sprejema sodr. Dražil); v Trbovljah (priglasiti se pri načelniku ondotnega Delavskega doma); na Jesenicah (pri revizorju Cugvicu); v Tržiču (pri Jakobu Vehovcu); v Celju (pri sodr. Korenu), v Mariboru (pri revizorju Kranjcu); v Ptuju (pri prodajalui Konsumnega društva za Slovenijo in v Mežiški dolini (pri zadružnem revizorju Topolovcu). Na teh zadružnih tečajih se bo obravnavalo: a) zgodovina zadružništva s posebnim ozirom na Jugoslavijo; b) načela zadružništva in njih pomen za delavsko in kmečko ljudstvo; c) varčevanje in starostno zavarovanje (problem posojilnic in živi jenskega zavarovanja). Predavatelje določi Zveza gospodarskih zadrug. Vse člane zadrug in odbornike ter sploh vse prijatelje zadružništva vabimo, da se v čim večjem številu udeleže teh aktuelnih in potrebnih tečajev, ter da se pravočasno prijavijo pri omenjenih zadružnikih. Zveza gospodarskih zadrug za Slovenijo. II. Sprejem v sluibo in stalnost. 4. Za delavca na železnici se more sprejeti vsaka oseba, ki je sposobna za določeno delo na železnici: a) ako je dovršila 18. leto; b) ako ni v konkurzu ali pod kuratelo in ako ni bila kaznovana za zločine ali prestopke iz dobičkaželjnosti. 5. Do dovršenega 21. leta je vsak delavec v provizorični službi in poslovno razmerje se more ukiniti s 14dnevno odpovedjo. Po letu dni provizorične službe postane vsaki delavec, ki je dovršil 21. leto, na železnici stalen, ter se mu ne more odpovedati brez komisijsko obojestransko ugotovljene krivde. III. Delavni čas. 6. Za vse delavce, kvalificirane Ln nekvalificirane, bodisi da delajo na prostem ali v zaprtih prostorih, velja osemurni delavni čas. 7. To osemurno delo se vrši v dveh presledkih, tako da je med njimi najmanj dveurna pavza, rnven v soboto, ko traja delo nepretrgano do treh popoldne. 8. Za slučaj potrebe, se more podaljšati to delo na 10 ur na dan, ali samo, ako dve tretjini delavcev vsakega oddelka potom glasovanja na to pristaneta, a v tem slučaju se podaljšanje ne sme raztezati na dalje, nego 6 dni v mesecu. 9. V slučajih nesreče, kjer se delo ene skupine delavcev ne more končati v 16tih urah nepretrganega dela, se vporabijo dve partiji delavcev, od kojih dela vsaka največ 12 ur dnevno. V slučajih nesreč imajo delavci pravieo, potem ko so se vrnili z dela, » na dvakrat toliki plačan odmor. 10. Pri sekcijskem in ostalem delavskem osobju, ki dela na progi, se računa v efektivni delavni čas, ki se rabi za pot od kraja, kjer se VBtopi v delo do kraja, kjer se delo vrši in nazaj. 11. Vse osobje, ki vrši ob nedeljah tn praznikih inšpekcijo, ko drugi delavci ne delajo, kakor tudi osobje, ki dela pri nesrečnih slučajih, ima naslednjega dne pravico na plačani dopust. 12. 2ene, brez razlike starosti in mladostni pod 18 leti se ne smejo zaposlovati po noči. Kot noč se smatra doba tl ur, v koje se mora všteti Sas od 10. ure zvečer do 5. ure zvečer. (Dalje prihodnjič.) Razgled po svetu. Tee rimski pregled. Ljubljana, 19. novembra 1923. V zadnjimi pregledu smo uvodoma govorili o izseljevanju v Ameriki in navajali ugodne vesti, ki se širijo po JBvropi o ugodnih izseljeniških razmerah v Braziliji. Kakor smo omenili, teli razmer ne moremo kontrolirati, ker smo si predvsem zemljepisno predaleč. Druge vidike nam pa nudi vlada republike Argentinije, ki potom svojih poslaništev in diplomatskih zastopništev svari evropske vlade, naj preprečijo izseljevanje v Argentinijo, kjer niti domačini ne morejo več dobiti dela, izseljenci pa sploh nimajo nade, da najdejo dela in zaslužka. Ako pogledamo globlje, je vzr-ok tej prepovedi isti kot svoj čas v' Severni Ameriki, ki je bila v prvi vrsti naperjena proti Japoncem. Domačinom je zrastla čez glavo konkurenca tujezem-skih delavcev, ki so cenejši in solid-nejši. Nastopajoča zima je v nekam ustavila vojne pripreme nasprotujočih si državnih in političnih skupin. Sedaj so v modi samo še revolucije, ki se ne boje niti zime. Revolucija na Bolgarskem, na Poljskem, na Nemškem, na Španskem in po ostalih delih sveta, da ne izvzamemo kolonij ozir. drugih delov sveta — to so pozitivna dejstva, ki jih moremo in moramo ugotoviti. Revolucija je pravzaprav za gnilo javno politično in kulturno življenje isto, kar veter za usiuradeue vode, vendar je preveč vetra odveč, in preveč revolucije znak, da je nekaj neozdravljivo nezdravega. Treba je novega leka. Kje naj ga najdemo? To nam pač morajo povedati novi osrečevatelji človeštva. Tak korak je namera ameriških bankirjev, ki nameravajo Nemčiji ponuditi posojilo v znesku 100 do 150 milijonov dolarjev. Seveda se bodo hoteli ž njim okoristiti, vendar pomenja posojilo za Nemčijo bilko, ki se je more oprijeti v največji sili, ki pa utegne biti tudi stopnica za dvig iz prepada. * Nemčija, ki so jo cesarjevei, gene-ralijci in vsenemčevei po lastni krivdi pogubili, leži sedaj popolnoma na tleh. Krupp, Stinnes in dragi veledenarniki pač niso Nemci, ker novci niso nemštvo in se narod ali ljudstvo nikakor ne označujeia s tem, koliko imata v blagajni ali žepu. Konstatirati moremo predvsem, da je veliko ljudstvo, ki ga Sven Hedin toliko proslavlja, propadlo po krivdi nacionalne prenapetosti in nadvse slabe vzgoje voditeljev, ki so imeli v rokah krmilo. Kar se tiče Anglije in Francije glede nastopa proti Nemčiji, je po kratkem, a nadvse ostreni sporu prišlo do delnega sporazuma. Francija je že pripravljala še nadaljno zasedbo nemškega ozemlja, ker je hotela na vsak način preprečiti povratek bivšega nemškega prestolonaslednika, proti kateremu je vsekakor tudi Anglija. Vendar se Anglija ni strinjala s tem, da bi Francija zopet nastopala z vojaško silo. Po posredovanju Lloyd Georga se je francoski ministrski predsednik Poin-care uklonil in obljubil, da Francija preneha z vsemi vojaškimi in teritorialnimi sankcijami proti Nemčiji in da se bo odslej posluževala le gospodarskih ukrepov. Ali bo to držalo, nam pokažejo že prihodnji dnevi. Med temi pogajanji je Francija lepo in mirnim potom zasedla Stinnesov rudnik Erin. Francozi pa niso vdrli v rudnik z orožjem in s surovo silo, tudi niso nikogar aretirali, temveč francoski inženirji so se v rokavicah in salonskih oblekah javili pri ravnateljstvu, ki jim je pri svečanem obedu izročil upravo rudnika. Gospod Stinnes ni protestiral, saj je dobil za lo »zasedbo* lepe pare. Kako bodo postopali francoski kavalirji odslej z delavci, je pa drugo vprašanje.-. • Najmočnejša delavska stranka v Angliji, takozr aha Labour Partv (laber pšrti).} to je delavska stranka, ki se povodom zadnjih dogodkov v Evropi zganila in ostro n asi opila .proti obstoječim razmeram. V obširnem, proglasu, ki era je jzdal.a. mednarodnemu delavstvu zahteva, da se zopet skliče mednarodna konferenca, ua kateri uaj s pomočjo zveze narodov pridejo do svojih pravic tudi dosedaj tlačene drža-e, n. pr. Nemčija, in se urede razmere z Rusijo. Zopet ugodna prilika Jugoslaviji, da uveljavi svoje inlerese, ki pa jo bo ta obljubljena dežela bržčas zamudila! Na Bolgarskem so se izvršile volitve v sobranje (parlament), pri katerih so dobili vladinovci v zvezi s socialisti večino mandatov. * Dne 19. t. m. se je sestal v Narodni skupščini plenum finančnega odbora. Ker sekcije tega odbora še niso dovršile svojega dela, je opozicija protestirala, da bi se končno veljavno razpravljalo o državnem proračunu za leto 1923-1924. Vendar se finančni minister ni oziral na proteste in kratkomalo olvoril sejo, tekom katere pa je doživel strahovit poraz svoje finančne politike. Pokazalo se je obtok bankovcev, namesto da bi padel, kakor je zagotavljal finančni minister, še narastel, tako da je v resnici ogrožena finančna politika v državi. Na popoldanski seji finančnega odbora so zahtevali poslanci opozicije, naj se v svrho štedenja ukine vsaj sedem ministrstev. Prihodnje seje bodo, kot vse kaže, zelo burne. Končni efekt bo seveda dokaz za popolno nezmožnost našega finančnega ministra. Podpisan je tudi že načrt državnega proračuna za leto 1924-1925. Izšel je zakon o novih pristojbinah in taksah, ki bo hudo prizadel vse sloje in ki je v formalnem oziru pravcato skrpucalo juridično kratkovidnih ljudi. Ostro se v javnosti kritizira tudi način proglašanja ne-le tega, temveč tudi drugih zakonov. Običajno je, da stopi zakon v veljavo takrat, ko ga prebivalstvo prečita ali spozna. Pri nas pa se zakon uveljavi, ko je podpisan. Nato je treba 14 dni, da se objavi v »Službenih Kovinah', zopet 14 dni, da je priobčen v »Uradnem Listu« in bogve koliko časa, da ga pristojne oblasti in privatniki vazvozljajo, kaj pravzaprav nalaga. Ker je zakon medtem v polni veljavi, slede neupravičene kazni, kar povzroča upravičeno nezadovoljstvo ljudstva. Rasno. Mali vsevedež. Nedavno se je mudil v Ljubljani po raznih opravkih član neke naše strok, organizacije na Gorenjskem. Kot star znanec se je zglasil tudi v pisarni Strokovne komisije. Tu so mu dali na ogled prve odtise »Delavskega koledarja za 1. 1924«'. Ko je pazno pre-motril vse čtivo, tabele itd., je ves zavzet vskliknil: Letošnji koledar bomo lahko imenovali mali vsevedež, kajti vse je notri, kar potrebujem vsak dan. Osemurni delavnik za — konje. Francoski list: »Echo de Pariš« poroča, da se je zdravstveno stanje konj zboljšalo povsod tam, kjer je uveden 8 urni delavnik. Zlasti je prenehala bolezen po imenu kolika, o kateri se je dosedaj mislilo, da nastopi pri onih konjih, ki zavživajo preveč zelene krme. Izkazalo se pa je, da je ta bolezen izvor iz pretežkega in dolgotrajnega dela. Vlačenje težkih tovorov upliva na čreva v katerih se potem razvijejo razne bolezni, predvsem pa kolika. Razprava tega lista kaže, da bodo kapitalisti kmalu potom raznih parlamentov uzakonili Šumi delavnik za — konje, da si očuvajo svoj žep, ker so konji razmeroma zelo dragi. Za delavce bodo pa 8urnik odpravili, ker je za delavca, če se pretegne, lahko dobiti nadomestilo. Delavsko gibanje. .== Uspevanje Delavske banke v Ameriki. Prva delavska banka v New-yorku je povišala svoje denarne vire med prvimi šestimi meseci poslovanja od 747.000 na 2,514.000 dolarjev in število vložnikov je narastlo od 800 na 5813, kakor je razvidno iz poročila, ki ga je nedavno izdalo ravnateljstvo banke. — Neprestani napredek newyorške prve zadružne delavske banke, ki je last oblačilnih delavcev v Ameriki, se zrcali v številkah denarnih razmer v (Ivamesečnih presledkih: 14. aprila je znašalo vse denarno premoženje 747.000 dolarjev z 800 vložniki; 14. avgusta pa je znašalo premoženje 2,210.000 dolarjev s 5018 vložniki. Ravnatelji poročajo, da je imela banka od svojega početka sem v ruskem denarnem oddeku 38.135 strank, med katerimi je bilo na tisoče oblačilnih delavcev, ki so poslali ameriške dolarja svojim prijateljem in sorodnikom na vse kraje v Rusiji, Ukrajini in Sibiriji. = Razredni boj. Kaj je razredni boj? Na to vprašanje odgovarja pokojni francoski socialist Jean Jaures (Jan Jore): »Dokler čaka proletariat na nebeško in buržuazno vodstvo in osvoboditev, dokler ne smatra svoje osvoboditve kot delo svojih lastnih sil, marveč kot delo drugih faktorjev, toliko časa ni razrednega boja. Razredni boj je prišel v onem trenotku, ko se je proletariat v junijskih dneh 1. 1848. iz izkušnje naučil, da nosi edino v svoji moči in v svoji organizaciji upanje osvoboditve.« Listnica uprave. Odborom železničarskih organizacij. Glasom dogovora med upravo »Delavca« in »Savezom železničarjev« bodo poravnavale naročnino za »Delavca« direktno podružnice. Vsak izvod »Delavca« stane 60 par. Vsi blagajniki bodo dobili vsak mesec od uprave »Delavca« račun, ki ga morajo takoj poravnati, ker se list sicer ustavi. Železničarji dobivajo za sedaj »Delavca« redno vsakih 14 dni. Izdatke za te redne številke smejo blagajniki glasom dogovora s Savezom odtegovati od rednih prispevkov, ki jih obračunavajo Savezu. Železničarji, ki žele dobivati »Delavca« vsak teden, naj plačajo svojim blagajnikom poleg rednega prispevka še po 1.50 Din na mesec in dobivali ga bodo vsak teden. Ti blagajniki naj nam pa ‘sporoče, koliko članov želi dobivati lisi vsakih 14 dni in koliko vsak teden. Ako bi želela prejemati list nad polovica železničarjev vsak teden, bo prinašal »Delavec« v vsaki številki doneske za železničarsko stroko. V največjem interesu železničarjev je, da imajo tudi železničarji tedensko svoj strokovni list, zalo naj gredo zaupniki na delo, da bo imel vsak železničar svoj tedenski list. Uprava »Delavca«. Delavskim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorijo, ki je najboljška kavina primes. Posredovanje dela. V del. se sprejmejo : Pri Državni borzi dela r Ljubljani; 30 gozdnih delavcev, 15 rudarjev, 2 kotlarja, 5 strojnih ključavničarjev, 1 kovač, 1 autogenični varilec, 6 slavb. ključavničarjev, 1 mehanik pisalnih strojev, 8 mizarjev, 1 žagar, 1 čevljarski delovodja, 18 čevljarjev, 3 krojači, 1 ščetar, 2 pekovska delovodja, 2 peka, 1 soda-vičar, 2 Bagger-mojstra, 4 strojevodje, 2 avtomonterja, 8 tesarjev, 2 pleskarja, 1 majer, ki je izurjen v živinoreji, 1 sirar, 20 vajencev, 1 kuharica, 2 služkinji itd. Pri Dravni bžerzi dela v Mariber«: 72 hlapcev in dekel, 6 viničarjev, 1 Švicar, 5 drvarjev, 90 rudarjev, 1 vrtnar, 1 podkovski kovač, 1 železolivar, 4 žele-zostrugarji, 2 kleparja, i ključavničar, 1 mehanik (monter), 2 urarja, 1 mizar, 2 sodarja, 1 lesni strugar, 1 gaterist, 1 žagar, 4 krojači, 1 mlinar, 2 sluga, 20 vajenceo, 1 dojilja, 1 frizerka-maniker-ka, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 gospodinja, 20 kuharic, 31 služkinj, 3 sobarice, 20 šivilj za perilo, 4 natakarice, 2 postrežnici, 1 pisarniška moč (ženski) itd. Pri Državni borzi dela v Ptuju: 2 pristava 5 viničarjev, 6 hlapcev, 1 jer-menar, 4 rudarji, 1 vrtnar, 1 lončar, 2 mizarja, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 sedlar, 1 krojač, 3 hišni hlapci, 3 kmečke dekle, 1 gospodinja, 5 kuharic, 3 sobarice, 11 služkinj, 11 vajencev raznih •strok itd. Pri Državni borzi dela v Murski So hoti: 2 hlapca, 2 služkinji, 1 krojaški pomočnik, 1 kroja|ki vajenec itd. V Imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: Jele Berdajs. Tiska tlakama Makso Hrovatin. Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 fn Aleksandrova cesta Št. 1. mr žika je najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu: Pralarna »ŽIKA« d. z o. z. Ljubljana, Rožna dolina. lite te molster za modelno mizarstvo Sn modelni mizar za večje podjetje v Sloveniji. Ponudbe naj se pošiljajo na Osrednje društvo kovinarjev v Ljubljani, Šelenburgova 6/11. ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta stav. 5 sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkuiantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367. 1 Iščemo iflodelnego mizarja * ^ ki je vešč v izdelovanju modelov kovinskih armatur. Potne stroške se povrne. Ponudbe z mezdnimi pogoji naj se pošljejo ua naslov: HerarSk«? Sftolca sinov!, Movl Sad,