Uciteljska sfanovanja Sn stanarina »Vprašanje pravice stanarine poročenih učiteljc ne bo pravilno rešeno s predvideno izmenjavo § 84. zakona o narodnih šolah v finančnem zakonu za leto 1933./34. Edino pravilno je, da ima poročena učiteljica pravico na stanarino, ako njen mož ne uživa stanovanja 'n kuriva v naravi.« Iz spomenice izvršnega odbora, predloženc g. ministru prosvete. Prcdsedniški zbor sekcije JUU za dravsko banovino jc na svojem zborovanju dne b. novcmbra pr. 1. v Mariboru v svoji spomcnici v zadevi stanarine učteljstvu ugotovil nastopno:. »Ugotavljamo, da trosi učiteljski stan izredno visoke izdatke za sredstva kot pripravo za šolo in pouik, za sodobno izpopolnjevanje, za kulurne in strokovne publkacije ter za sodelovanje in udeležbo pri prireditvah raznih društev. Zaradi tega smatramo za nujno potrcbno, da se tudi prejemki učitcljskega stanu temu prmerno urcde in je zato vsako spodtikanje ;n osporavanjc scdanjih prcjemkov neumestno« Ni ga učitclja in učiteljice v dravski ba novini, ki bi nc dokazal lahko na svojcm primeru upravičcnost n resničnost gornjih be sed. Od učiteljstva se zahteva več, kaikor od ostalega uradništva. Že zakon o narodnih šolah mu nalaga mnogo poslov. ki za ostalo državno uradništvo niso prcdvidcni. Zato je povscm neumestno načenjati vprašanjc učitcljskih stanarin, pa bodis: iz katerekoli strani, 'ker so ti prejcmki dovolj utemuljeni. Način dajatev in izplačevanja pa bi bilo treba že davno preurediti, saj je b lo učiteljstvo prvo, ki je tozadevno stavilo konkretne predloge in nasvete. Čcprav so bili ti predlogi izvcdljivi, se niso izvrš li, dočim sc hoče rešiti to vprašanje sedaj na škodo učiteljstva. Z vso cdločnostjo moramo tudi zavrniti poizkus, da bi se hotelo pri tem vprašanju deliti učiteljstvo v dve skupin', t. j. v upravitelje in učitelje. Povedali smo v tem pogledu tudi že javno svoje mišljenje. Upraviteljsko vprašanje je treba rešiti na drug način, ki je tudi predviden v spomcnic' izvršnega odbora JUU in s katerim sc bomo bavili ob posebni priliH. Zanimivo jc stališče, k' ga v pogledu stanarine iznaša »Nar. prosveta« in ki osvctljuje razvoj in poglede na vprašanje učiteljskih stanovanj in stanarine z ozirom na dolgoletne pravice. k'\ jih uživa bratski srbski del jugoslovenskega učiteljstva šc izza predvojne dobe. »Narodna prosveta« izvaja sledeče: 2e od početka zidanja narodnih šol so stali odločujoči na povsem pravilnem stališču v pogledu razmerja med učiteljstvom in šolo. Učitelj jc nerazdvojno zvezan s šolo, on jc poleg uradnika-učtelja in vzgojitelja tudi gospodar šole, v pravem pomenu te besede. On je upravitelj šole in odgovarja za šolo ne samo glede vzgoje in pouika, temveč tudi v materalnem oziru. Učitelj je gospodar in oskrbnik šole, kakor je na.jstarejši in najboljši član zadruge njen gospodar in vrhovn' oskrbnik. Istovetne so vlogc gospodarja v družini in zadrugi ter vloga učitelja v šoli. Dobro sc zavedamo, da si je nemogočc misliti dobrega gospodarja, ki bva izven svoje hiše ali zadruge. Nc moremo si predstavljati da starešina hiše nima stanovanja v zgradbi ¦ • - - ¦ " • lahko dobil zelo dobro stanovanjc in plaual tud: kurivo. Ako primerjamo predvojne cene z današnjimi, tedaj moramo ugotoviti, da so današnje cene 15krat večje od predvojnih. To znači, da bi napram današnjim cenam stanovanj moral učitelj na podcželskih šolah prejemati po 420 Din stanarinc mesečno n nc po 140 Din. V prestolici in v vseh drugih mestih in krajih se plačuje stanarina v denarju. Redko obstojajo v teh krajih stanovanja za učiteljstvo, izvzemši za upravitelja. četudi odgovarja za milijonsko vrcdnost šolskih prcmičnin in ncpremičnin. Ti dobivajo v Beogradu po 400, v drugih mestih po 300 Din in manj stanarne. Po dosedanjih zakonitih predpisih prejemajo tudi žene učiteljev stanarino. Tako dobita mož in žena v Beogradu po 800, v drugih ikrajih po 600 Din stanarinc mesečno. Ako se ta vsota vzporeja s stvarno ceno stanovanj v teh krajih, tcdaj ona niti približno ne doseže stanovanjsk:h cen, kaj šele ako priključimo temu še razsvetljavo, vodo in kurivo. V primeru s predvojno stanarino v Bcogradu bi moral vsak učitelj prcjemati najmanj 1200 Din mcsečne stanarine, kar bi nstrezalo sedanjim cenam stanovanj in kuriva. Znano je, da imajo ueteljske rodbine številno družino, da so učitelji Ijudje, ki se na vsc načine trudijo, da izobraz:jo čim bolj svojo deco ter jo vzgoje, da na najboljši način služi kralju, državi in narodu. Pri tej draginji stanovanj so te družine primorane, da poleg stanarine, k- jo prejemajo, odtrgujejo od svojih ust tcr štedijo pri hrani, da lahko plačajo stanovanje, kakršno jim jc pri najskromnejših razmerah neobhodno potrebno. V predmestjih Beograda in Zagreba je nemogoče najti stanovanje dveh sob s pritiklinanv. izpod 1200 Din. O centrih mest niti ne govorimo. Ne samo, da je nedostojno, če učitelj stanujc v eni sobi in kuhinji, za kar bi plačal najmanj 400 Din mesečno, temveč je to tudi stvarro nemogoče, ko deca doraste. Iz tega je jasno razvidno, da stanarina, prcdvidena po § 84. zakona o narodriih šo- lah, ne ustreza glede svoje v šine niti tedaj, če jo prejemata oba zakonca-učitelja v denarju, saj niti višina dveh stanarin ne doscza vrednosti naturalnih stanovanj, ki j:h uživa učiteljstvo, ter faktični cen stanovanj v poedinih krajih. Iz tega razlofa je neizvedljivo in ncupravičljivo odtegniti zakonskim uč teljskim parom, stanarino, ako jo prejcmata v novcu ker niti obc stanarini ne dosezata ckvivalenta z naturalnirh stanovanjem in faktičnimi stanovanjskimi cenami. Zato je izvršni odbor napros 1 v svoji spomenici g. ministra prosvctc, naj se na no bcn način s finančnim zakonom za 1. 1933/34 ne izmcnja § 84. zak. o narodnih šolah. Edino piavično je, da prejema poročena učiteljca svojo stanarino, aiko njen mož ne uživa stanovanja in kuriva v naravi. Iz gornjega je jasno razvidno, zato zaključujemo, da je upravičena učitcljska zahteva gledc neok-rnjenja stanarin poročcnim učiteljicam, t.j. onim, ki nosijo največjo odgovornost za svojo družino, k: so steber države, kcr gornjo zahtevo narckujc nujna potreba. Ako pa vzamemo v razmišljanjc tudi finančni efekt, ki bi se doscgcl v občins-kih. odnosno šolskih proračunih, je ta taiko majhen, da štcdnia pri tem nc bi bila v korst stvari. Taka štednja ne bi mnogo pripomogla občinskemu gospodarstvu, a bi jako prizadela učiteljske družine in najagilnejše delavce med narodom v zadružništvu, Sokolstvu n na polju narodnega izobražcvanja. Pričakujemo, da bodo upoštcvali na mcrodajnih mest:h argumente in bodo ugodili gornji zahtevi učiteljstva v intercsu države in prosvete naroda.« Tako »Narodna prosveta«. Končno pa moramo poudarti. da ni bila naloga zakonitih določb, dati učiteljstvu stanarino, temveč odpomoči percčcmu vprašanju nastanjenja učiteljstva ob nastopu službe ter uredtev tega vprašanja tako, da se učitelj nemoteno z vso svojo voljo posveti poklicu, t. j. sezidanju potrebnih učiteljskh stanovanj v vsch ikrajih, kjer so šole. Izgovor o krizi ne drži, ker je prehodnega značaja, da bi se s to motivacijo hotela znižati učitcljstvu žvljcnjsko potrcbna srcdstva. v kateri je on steber, iniciator, starešina in naredbodajalec. Tako se je že od početka glcdalo pravilno na to vprašanje, da mora imeti učitclj, posebno pa upravitelj šole, stanovanje v šolski zgradbi ali v njeni neposredni bliž;ni v šolskem dvorišču. To naziranje je bilo uvcljavljeno v vseh starih zakonih šolsike zakonodaje, to je postala tradicija, ki je v nerazdvojeni zvezi s šolo. Tudi sedanji zakon o narodnih šolah vsebujc odrcdbo, da se ne bo odobrila šolska zgradba, ako ni preskrbljeno v njej za toliko učiteljskih stanovanj, kolikor oddelkov ima šola. V teoriji je na ta način to vprašanje pravilno pojmovano, sajje uzakonjeno, da vs; ucenci in ucitelji iste sole tvorijo zajedni- co tudi v pogledu življenja izvenšolskih ur. S tem sc jc nameravalo doseči, da dcca, posebno v podcželsikih krajih, kjcr ostane v šoli ves dan, ostanc pod stalnim učitcljevim vplivom tudi v odmoru — kar jc nemogoče na šolah, kjer mOrajo učtelji prehoditi dnevno po vcč kilomctrov do šole. In hvala Bogu, dobro prosvečenemu in vzgojencmu narodu tcr uvidevnosti merodajnih faktorjev, da bomo skoro učakali dan, ko ho vsaka šolska zgradba imcla toliko stanovanj. kolikor jc učitcljcv na šoli! V nedostatku stanovanj so predvidene druge merc: naturalna stanovanja se začasno nadomcščajo s stanarino v denarju. Ta stanarina jc pred svetovno vojno znašala v vaseh po 30 D'n. a v Beogradu 80 dinarjev. Kur je prejemal učitelj - začetn'ik Pred vojno 60 Din plače. je stanarina dosezala polovico njegove plače. Za teh 30 Din je