Poštnina plačana v gotovini. Štev. 33«	U Ljubljani, dne 23. avgusta 1922.	Leto XXX¥■
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
z m@s@£no prilogo „QbčSnska uprava".
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Ceaa mu je 10 Din. na leto. S Spisi in dopiii se pošiljajo; Uredništvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 30 Din.	X Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pat
Poiamtzne S te v it k e se prodajajo po 50 par.	8	Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Za kmeta!
Kako ljubezen ima sedanja vlada za kmeta se kaže posebno v teh časih, Slovenijo je slaba senena letina zadela strašno. Z veliko skrbjo gleda kmet v zimo, Iko ima komaj do adventa krme s slamo yred. Vsak hlev bo moral oddati skoro po pol dosedanje živine. In potem I Ne bo gnoja, ne bo mleka, ne bo dovolj vožnje živine, ne bo zabele toliko več se bo porabilo špeha in masti- Kmet mora odprodati 'živino za vsako ceno, čim dalj drži, tem težje bo shajal. Vse raste, živina pa pada. Naši poslanci so od početka opozarjali •vlado, naj pravočasno oskrbi pomoč, pa ne v denarju, marveč cenejšega sena naj x Slovenijo oskrbi. Poslanec Škulj je sam hodil p c. Vojvodini in Srbiji, ter ogledoval, kje bi se dobilo poceni sctio. V Pančevem je slame pšenične ogromne zaloge, — V Smederoven so seljaki sami priznali, da dajo seno po 3 groše kg, lo je 2 K 40 v. Poslanec Škulj je ponovno govoril pri ministru železnic, naj dovoli brezplačen pre-rvoz sena iz Belgrada v Slovenijo, Isti poslanec je govoril dvakrat o tem v zbornici in sicer ob priliki razprave o proračunu za železnice in o ministrstvu soc. politike, Obenem so poslanci JK predložili spomenico ministrskemu svetu, a vse zaman. Cele vlake je vlada dala za prevoz Sokolov iz Srbije v Ljubljano za znižano ceno, cele milijone je šlo državnega denarja za sokolsko prireditev y Ljubljani, a za pomoč kmetu, da se mu nabavi krme, tega yladp ne smatra niti potrebno, da bi o tem razpravljala. Poslanec Škulj je na to inter-peliral ministra za soc. politiko, ki pa pošilja odgovor, da iščie podatkov. Kdor gre enkrat na kmete, pa bo videl podatke, to jc na svislih — gole di!e in pa rebra sestradane živine! Da! Za vse je denar, a za kmeta ga ni I To naj izuči one kmete, ki take ljudi na vlado rinejo. Koliko milijonov gre v razne namene brez potrebe, a za pomoč naši živinoreji in našemu kmetu je vse škoda. Ko bi bila vlada hitro dovolila podporo, bi se bilo seno pokupilo, sedaj pa so skočili vmes razni kapitalisti, ki bodo vlekli visoke dobičke, ko bodo prodajali seno izven države in po visoki ceni. medtem ko bi naš jemet ga dobil lah-
ko po 4 krone, ko bi vlada hotela dovoliti brezplačen prevoz. Koliko tisoč ljudi se vozi brezplačno ali pa po znižani ceni po državi, a ko kmet potrka, zanj je škoda premoga in mašine. Poslanci Jugosl. kluba vztrajajo na svoji zahtevi naprej, Kmetske zveze pa pošiljajte spomenice na vlado, morda se zbudi do sv. Martina.	Š.
Orlovska slavnost v Brnu,
Takih slavnosti češka Morava še ni doživela, češkoslovaška država, ki je pred dvema letoma napovedala boj Rimu in Cerkvi, je s strahom zrla na desettisoče orlovskih vrst, svobodomiselci, ki so ba-hali, da bo v par letih konec katoličanov na Češkem, so z začudenjem gledali silen razmah katoliške misli v Husovi deželi.
V Brno je na II. slovanski orlovski tabor poslalo 11 narodov svoja obilna zastopstva, Cehi in Slovaki pa so prihiteli v stotisočih.
O veličastnem sprejemu 1200 Jugoslovanov, izmed teh 400 Orlov in 200 Orlic v Brnu smo že poročali. Dodajemo še to, da je bil že na meji v Breslavi sprejem silno prisrčen. Čehi so Jugoslovane pogostili s pecivom in pivom, kolikor je kdo hotel.
Velikanska pozornost in napetost je vladala za nedeljski sprevod. Prekosil je vsa pričakovanja.
Po deževnih preddneh je v soboto in nedeljo nastopilo prekrasno vreme. Točno ob 8. zjutraj se je pričel pomikati sprevod. Ulice, koder se je sprevod pomikal, so bile natlačeno polne ljudstva, ki je v nepopisnem navcb'v iiu pozdravljalo udeležnike. Cenijo, da gledalo sprevod nad 200.000 ljudi'.
Sprevod je bil vzorno urejen in se je deloma v osmero- deloma v dvanajstero-stopih poldrugo uro pomikal mimo navdušenih gledavcev. Shod so otvorili Orli le-gionarji in Orli vojaki, nato je sledila mogočna orlovska konjenica in vrsta kolesarjev na okrašenih kolesih. Za njimi so šle češke in slovaške narodne noše o nepopisno živih in prijetnih barvah. Nato šte-
vilna mladina, dijaštvo in za njimi tujci: Anglija, Belgija (300 udeležencev), Francozi, Rusi, Poljaki, in potem v nepregledno dolgi vrsti Jugoslovani, na čelu dr. Korošec in predsedstvo Jugoslovanske Orlovske zveze. Občinstvo je Jugoslovane nad vse navdušeno pozdravljalo.
Za Jugoslovani se je peljal v avtomobilu železniški minister dr. Šramek, starosta češkoslovaškega Orla, minister dr. Dolanski kot zastopnik vlade, papežev poslanik Micara, olomuški nadškof dr. Stojan in drugi dostojanstveniki. Nato so prišli češki Orli.
Skupaj je korakalo v sprevodu 11.778 Orlov v polnem orlovskem kroju, 30.000 pa v polkrojili ali pa v civilni obleki z orlovskimi odznaki, ker revnim kmetskim in delavskim fantom ni lahko nabaviti si kroj. Vseh udeležnikov sprevoda je bilo nad 50.000, v sprevodu je korakalo poleg fanfar 24 godb in 203 orlovske zastave. Sprevod in sv. maša je bila pravo zmagoslavje katoliške in orlovske misli. Sprevod se je valil kot mogočna reka po brn-
skih ulicah.	■ v-
f1
Sv. maša. — Orlovska prisega. —.
Blagoslov praporov.	.
Na telovadišču veličasten pogled! Vi godbenem paviljonu je prirojen oltar; v v njem služi po nagovoru olomuškcga nadškofa dr. S t o j a n a sv. mašo papežev nuncij Micara. Spodaj pa se zgrinja Orlovsho vseh narodov s prapori. Pfi-bramski rudarji s prižganimi jamskimi svetilkami prisostvujejo sv. maši, pri povzdigovanju zvone zvonovi, done fanfara francoskih gimnastov, rogovi Orlov, gozd praporov se skloni stotlsoče vernikov pada na kolena na tribunah in spodaj in kliče: sEjlile, altaf Hospodinitv zaril.<c
Po sv. maši je blagoslovil nuncij skupni prapor češkoslovaškega Orla; dalje skupni prapor jugoslovanskega Orla, ki ga je češkoslovaški Orel podaril jugoslovanskemu, prapor Orlov-legionarjev ter krasni ameriški prapor, ki so ga Američani podarili češkoslovaškemu Orlu.
Nastopi nadškof dr. Stojan, ki poziv-lje Orle, naj podajo slovesno obljubo, ki se glasi med drugim:
Obljubujemo Bogu in domovini, _ da bomo vero po očetih podedovano ljubili in
lo branili proti vsakoniu, svoje orlovske dolžnosti Izpolnjevali itd.
Orli so glasno, možato ponavljali vsako besedo prisege. Na vprašanje: >0b-Ijubljate?« je zagrinelo k nebu: »Obljubljamo Ic Tisoče in tisoče rok se dviga k nebesom v prisegi, prapori se sklonijo, oči se solze.
Nad 120.000 oseb pri telovadbi. — Telovadba 5000 Orlov in 3000 Orlic.
' Popoldne je bila javna telovadba. 2e pred tretjo uro so bile zasedene vse tribune in vsi sedeži ter stojišča in ni bi!o mogoče dobiti nobenih vstopnic več. Z mirnim srcem se lahko trdi, da je gledalo telovadbo nad 120.000 ljudi.
Najprej« so nastopile Orlice. 3104 Orlice so izvajale lepe proste vaje, na kar so nastopili Jugoslovani s prostimi in nato s simboličnimi vajami, ki so vzbudile splošno pozornost ln so slovenski in hrvatski Orli in Orlice žele velikansko odobravanje.
Nato je nastopil oddelek Orlov-voja-kov in izvajal t veliko spretnostjo in si-pirnostjo težke vaje s puškami.
Kot naslednji so nastopili Francozi, Belgijci, Švicarji, Amerikancl ln dragi >osti v skupinah ln so za svoje vaje želi vihar ploskanja.
Za tujimi ^o«tf so kot zadnji nastopili Orli ■ prostimi vajami. Nepopisen je bil »ogled na 5000 telovadcev, ki so mojstrsko zvajali vse vaje ln bili od občinstva burno pozdravljeni.
V gostih vrstah so se vsipali telovadci \a telovadišče, t popolnoma kritih in izravnanih vrstah; prihajali so kakor iz tu-tela ter se na telovadiščn rarproetirali v lastop. Telovadba je na vse napravila ne-zbrisen vtis ter vse prepričala o moči >rlovskih armad. . t«.. .
v' njMflarodnfk tekmah' ima^ali slovenski Orli.
' Kakor so t telovadnih tekmah v soboto, ko je tekmovalo 14 slovanskih orlovskih vrst. zmagal® jugoslovanske orlovske Tste in sicer si je priborila pno mesto in mgrado vrsta Ljubljana-Sv. Peter, drago « vrsta s Jesenic, tako si je pri medna-■odnlh tekmah za prvenstvo v ponedeljek, co je tekmovalo 5 narodov (Cehi, Švicarji, ^raneori, Belgijci tn Jugoslovani) priboril yvo mesto in nagrado slovenski Orel, na-ebik Orlovske podzveze Ivo Kermavner.
Slovenske narodne so?e dobile drug« m nerado.
Tretji dan }e bil določen za ras top na-T>dnih noš ln tekmo nož. V tri četrt ure lojgem sprevodu »o se vrstile narodne ' ioše Iz vseh krajev Češkoslovaške in je »Ho prisejeno prvo darilo narodnim nošam ! s jučne Moravske. Splošno potornost so -zbujale jugoslovanske nan>.ine noše. med >mi prav posebno slovenske, ki jim Je >Ho prisojeno drugo mesto. Jugoslovanskih »rodnih noš j« bilo okrog 120, med njimi 4ovenska svatba, ki je vzbujala največjo xssoraost.
Bilo je ■ temi največjimi slavnostnimi .^kaiui združenih Je mnogo drugih slav-K»ti, o katerih ^or-vati nam ne dovoljuje Tostor.
Seveda se niso vršile samo slavnostl, temveč tudi važna zborovanja vseh Čeških organizacij: delavskih, kmetskih, dijaških, političnih, cerkvenih, gospodarskih.
Češki katoličani so z II. slovanskim orlovskim taboromo stopili ogromen korak naprej v boju za svoje pravice, češki svobodomiselci pa so spoznali, da preko katoličanov ne bo mogoče v Češkoslovaški vladati.
Bog daj, da bi tudi pri nas orlovska misel tako prekvasila vse ljudstvo, da bi mu postala mogočna obramba v boju za pravice slovenskega ljudstva.
g Mariborske trtne cene. Goveje meso 13 do 17 Din, telečje 15 do 16, svinjsko 22-50 Klobase 19 do 85, konjsko meso 7 do 8 Din 1 ke, perutnina 1(5 do 30 z.a komad, ribe 10 do 15 za kg. Mleko po 8 do S50 liter, različni sir po 80 do 125 Din kilogram. Vino po 10 do 14 liter, pivo 4-75 do 5-25, icanje 25 do 30 Din liter. Kruh beli 7 50, frni 6-50 kg. ienilja 0-30. Jabolka 2 do 2-50, hruške 4 do 5 Din k«. Sladkor v kristalu 19, v kiH-kah 21-50 Din. Moka St. 0 7-50. št. 1 7, št. 6 flSO Din za kg. Seno 200 do 260. ovsena slama 187-50 do 162*60 Din za 100 k?. Drva tr.la 112 S0, mehka 100 Din »a ni'. Premog trbovel ski SITO, velenjski 25 za 100 kg. Cene dragim mlevskim izdelkom in zelenjavam so ostale kakor so bile do sedaj.
To nedeljo v Celje!
V nedeljo, dne 27. t. m. se bo vršil v Celju orlovski tabor štajerskih orlovskih okrožij.
Naj bi naši ljudje pokazali, da znajo ceniti ogromen pomen orlovske organiza-ri e, ki vzgaja našo mladino po krščanskih načelih in jo tako varuje pred pogubnim vplivom brezverskega sokolstva in mladostne podivjanosti- Zato naj bi se prireditve vsi v čim večjem številu udeležili. Iz okolice zlasti naj se pripeljejo na okrašenih vozovih, v narodnih nošah in z zastavami. Prireditev mora biti veličastna manifestacija orlovske misli na Štajerskem,
Spored bo sledeči: Od pol 8 do pol 9 zbirališče pred glavnim kolodvorom, nato sprevod po mestu, med katerim igra vojaška godba dravske divizi e pod vodstvom kapelnika g- dr. Čerina. Ob 9- uri sv. maša na Glavnem trgu, na to tabor na Dečkovem trgu. Popoldan ob pol 3 javna telovadba, pri kateri tudi nastopi zmagovita braska vrsta. Po telovadbi ljudska veselica s srečolovom.
Rudarska stavka. Prošnja.
Glad, kruti glad, preti 40 000 radar-iem, ženam in nedolžnim otrokom. Šestmesečne prošne iivih podzemskih okost-nlakov, da nai se njihove plače, ki znašajo danes povprečno 70 K, pov-.šaio, vse trkanj aa vrata trbovel ske družbe je bilo brezuspešno. Trboveljski kapitalist ie naše vnebovpijoče pro!n:e, iokan e naših žena in otrok spreiel le z krutim posmehom.
Vsa sredstva so izčrpana, zato j« prisiljeno delavstvo, da stopi v stavko-
Vi občani najbolj poznate bedno fiv-ljen'e nas trpinov, vi naibolj občutite našo • trasno bedo, ker ni skoro enega od vas, aa katerega dobro srce ni ubogi, izmozgani rudar potrkal in tudi našel odprto src« in odprte rok«. Vi, ki imate sami le toliko, da
živite, ste vendar vedno pokazali za nas
sestradance usmiljenost in potrpežljivost. Prepričanj smo, da nas tudi sedaj ne boste zapustili, ko nas je izročilo 50 judovskih kapitalistov smrti od gladu.
Naš boj proti izkoriščevalcu ni politi-Cen, on je strogo gospodarskega značaja. Zato se jc združilo vse delavstvo brez raz-like strank, da kot en mož izbojuje svojo pravico do živl enja. Mi se hočemo v boju za najprimitivnejše življenjske pravice strogo držati vseh zakonov in predpisov. Mi garantiramo za red in miren potek našega obupnega boja. Mi smo navezani na vas, ker ste tudi vi na nas.
Naša zmaga je vaša zmagal
Mi smo trdo preoričani, da nas boste v našem obupnem ali opravičenem boju podpirali tako gmo'no in potom kredita kakor tudi moralno. Bodite prepričani, da vam bo delavstvo za to globoko hvaležno in strnile sč bodo še ožje vezi našega med-stbojnega prijateljstva.
Živela solidarnost občanov z delavcil
Trbovlje, dne 21. avgusta 1922.
Prepričani smo, da bo naša javnost delavstvo v pravičnem boju podpirala z vsemi močmi.
Župan Josip Gale.
Deželno sodišče ln volilni imeniki.
Župani litijskega glavarstva smo bili povabljeni na glavarstvo radi sestave vo-livnih imenikov. Jaz sem jih sestavil natančno po navodilih glavarstva. Dež sodišče jih vrne z ukazom: tekoče štsvilke mora o biti na vsakem imeniku zase, vsako selo, ki ima r sebi zaključene h. št. mora imeti poseben imenik v štirih izvodih, vsak imenik posebej mora biti od župana in tajnika podpisan, indeksi se morajo popraviti. Tiskovin na glavarstvu nisem dobil nič več kot. kar jih je moralo biti: namreč neki kataster pri glavarstvu predvideva 12 sel v občini, v resnici jih je pa 21. Za 12 sel sem spisal 48 imenikov in 4 indekse-Hišne številke so se nedavno uredile ifl ukaz ie velel: za vsako selo nove 4 imenike torej za 9 vasi še 36 vol. imenikov. Hitim na glavarstvo, pove se mi, da je pravilno sestavljeno, zahtevam za 36 imenikom tiskovine, a tam jih niso imeli- Kaj storiti?
Da se izognem kazni sem moral nove hišne številke črtati in stare napisati tu iskati cel dan v indeksih, da sem mogel vse urediti.
Prej sem bil potrdil ia podpisal imenike in sicer cilctne 12. za obl. volitve ter štiri indeksel, sedaj sem moral vseh 48 imenikov. Tn sem moral storiti, kar več dragim županom ni bilo treba.
Ker sem imenike opremil s tekočimi številkami od ene do 424 (toliko \* volivcev) je sodišče zahtevalo za vsak imenik začeti z štev. 1 in tudi strani sem opremil na vse štiri celotne imenike od ene naprej* Zahtevalo »e j« tudi strani mesto 4 krat z 1., 48 krat z eno začeti. Na glavarstvu se mi j« svetovalo, da naj tek. it- in št. strani, ostanejo nespremenjene, ker če s« to popravlja bo c«l aparat uničen in P**
volitvah zmede gotove. To sem sodišču pojasnil s prošnjo naj se ne muči županov ampak imeniki vrnejo glavarstvu z direktivo, da isto uredi, kar je treba. Čez 3 dni dobim imenike nazaj, tekoče štev. črtan« in ukaz: v 5 dneh vse popravljene poslati nazaj, sicer me zadenejo posledice člena 4 zakona o sestavi imenikov. En cel dan sem se mučil z iskanjem volivcev v abecednem indeksu ter na ukaz sodišča moral tudi v opombo vseh indeksov pisati bivališče vsakega volivca. Pribijem: deželno sodišče je z ukazom prisililo, da sem delal
Gospodarski obzornik
nekaj, kar zakon ne predpisuje samo, da je v imeniku zmeda, katere zakon ne predpisuje. Ob volitvah bo sedaj kak zagrizen liberalni komisar lahko zavrnil kakega volivca, ker ne bo brž našel istega, kot bo navzoč, ker jih je več pod enako tek. številko vpisanih in z enakimi imeni in to po krivdi sodišča.
Takega ravnanja ne morem trpeti, zato sem zaprosil glavarstvo, naj me ščiti, ker sem se uprl strani imenikov zmešati ter sem obenem zaprosil naj me razreši županskega posla.
Gospodarska obvestita. DENAR.
£ Nesrečno ameriško posojilo. Ko je parlament odobril posojilo z Blerovo skupino, je bilo rečeno, da dobi naša vlada 25 milijonov dolarjev na roko v gotovini 1 ot prvi obrok. Od teb 25 milijonov se iih je prav hitro posušilo IC, ker so nedavno javili vladni listi, da je finančni minister že prejel 15 miliionov dolarjev. A tudi to ni istina. V Ameriki posojilo kar ne gre in ne gre, ker Amerikanci pravijo, da ie naša državna uprava preveč neurejena. Podpisali so le oet milijonov dolarjev. Sama Blerova skupina pa nima več kapitala kakor j 15 milijonov dolarjev, ki iih seveda ne bo kar tako zavalila v žep naši vladi. Zato bo morala naša slavna vlada že še nekoliko potrpeti za dolarje.
g Stanie papirnatega denarja v Jugoslaviji. Po izkazu Narodne banke z dne 8. avgusta smo imeli za 4.911 milijonov 115.176 Din papirnatega denarja v prometu. V dveh tednih se ie stanje papirnatega denarja pomnožilo za preko 100 milijonov dinarjev.
g Češka krona silno raste. Zato dobiva češka industrija vedno manj naročil iz inozemstva in mora tovarne zapirati ter j odpuščati delavstvo. Dosedaj je na Češkem te nad 380.000 ljudi brez posla, g Borza se ustanovi v Ljubljani, g BanKott« t*< 100.000 kron izda ▼ kratkem Avstrija.
g Madžarska dobi kovani denar. Madžarska vlada je naročila pri Krnooovih podjetjih novi kovani denar po 1. 5, 10 ln 20 kron.
CENB. "
g Cene pivu hi moki so v Mariboru zopet poskočile. Cena za pivo je zvišana za 48 kron za hektoliter — gostilničarji oa ga ne prodajajo po tej ceni, temveč ga točijo liter po 22 kron, pol litra 11 kron in četrt litra po 8 kron, da ne bi imeli »izgube«. Kilogram moke stane 32 kron.
g Lesni trg. Cene so bile pretečenl teden: hrastovi hlodi I. 3000 do 4500 kron, II. 1600 do 2400 kron, hrastovi hlodi za furnirje 4000 do 4500 kron. fin hrastov les 10 do 12.000 K, doge za sode 180 do 220 kron. francoske do-ge za sode 1000 komadov 4080 do 6000 kron, bukovi hlodi 1. 800 do 1000 kron. jesenov! hlodi 1600 do 2400 kron. javorjev! hlodi 1800 do 2500 kron, hrastovi brzojavni d rodi 1060 do 2000 kron, bukovi pragi 90 do 110 kron, bukov les za kurjavo L 7000 do 9000 kron. 11. 6500 do 7000 kron, oglje 30.000 do 40.000 kron za vagon.
g Svinjski sejem v Mariborn. Na svinjski sejem dne 18. avgusta so prignali 252 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 550 do 6S0 kron. 7 do 9 tednov stari 820 do 1000 kron, 3 do 4 mesece stari 1200 do 1500 kron, 4 do 6 mesecev stari 1600 do 1900 kron, 8 do 10 mesecev stari 2500 do 3000 kron, 1 ln pol leta stari 3500 do 4000 kron žive tei« po 66 kron.
g Dalmatinska vina prodajajo v Belgradu po 22 do 24 kron za liter.
g Cene danes in pred enim letom. »Jugoslovanski Lloyd* navaja sledeče cene najnujnejših življenskih potrebščin v Za-|rebu lani in letos: Govedina lani 24—28 ron, letos 70—80 kron, svinjsko meso 24—28 (100—120) kron, slanina 40—46 (120—140) kron, moka 15—20 (20—30 K, mleko 6—8 (15—16) kron in drva 1200— 1300 (2500—3000) kron za klaftro. Približno iste cene veljajo tudi za Ljubljano.
ŽIVINA.
g Živina Iz Jugoslavije za Avstrijo, Nameravana izvozna prepoved za žito iz Jugoslavije po vesteh dunajskih listov avstrijskim I krogom ne prizadeva nobenih skrbi, ker ie prvič neka izvozna količina žita pogodbeno omejeno, drugič pa ie žito iz Amerike na Dunaju cenejše kakor žito i« Jugoslavije.
g Ovce iz Nemčije na račun vojne odškodnine. Pretekli teden je odpotovala v Nemčijo komisija, obstoieča iz treh članov, da prevzame ovce na račun vojne odškodni- ! ne. Prevzeti ima doslel največjo partijo in sicer 57 tisoč ovac.
PROMET.
d Zgradba železnico Ljutomer—Ormož. — Uspeh naših poslancev. 19. avgusta je ministrstvo za promet odredilo, da se ima takoj pričeti z zgradbo železniške proge Ljutomer—Ormož. Zgradbo t« proge je ž« dalje časa zahteval Jugoslovanski klub. Potrebno odobrenje za graditev je ministrski svet že izdal,
g Gradba železnico Kočevje—Brod Mo-ravice. Dne 10. i. m. »e '»e vršila v Kcčeviu seja akcijskega odbora za zgradbo železnice Kočevje—Brod Moravice, Zastopane so bile tudi vse interesirane občine. Soglasno je bilo sklenjeno, da se akcija za zgradbo, te Sloveniji prepotrebne železnice, krepko nadaliuie, g Vagoni ln lokomotive na račun vojne odškodnine. Do 6. avgusta smo dobili iz Nemčije na račun vojne odškodnine 3349 in 2710 odprtih vagoeov. Razen tega smo dobili 25 cistern, 20 sanitetnih voz in 114 lokomotiv. Po pogodbi z Nemčijo nam mora Nemčija izročiti tekom meseca februarja 1923 1110 osebnih vagonov,
g Večje število vagonov ii bivše Srbije , našli na Mažarskem. Te vagone nam mora ažarska takoi vrniti
g Električni tok Iz Fale napeljejo preko Celja v Trbovlje. Ti stroški so proračunani na 150 milijonov kron.
g Vagoni za prevoz svežega mesa. Ministrstvo za promet je naročilo v Nemčiji na račun vojne odškodnine 500 vagonov, za prev<w svežega mesa.
R
g Novi vagoni. Naša vlada ie naročila ^ Nemčiji na račun vojne odškodnine zopet 2280 vagonov, največ za ozkotirne železnice v Srbiji. kjer vlada veliko pomanjkanje vagonov,
IZVOZ IN UVOZ.
g Izvoz vseh živežnih potrebščin ie iz naše države prepovedan. Na ta način hoče vlada draginjo omejiti. Sedaj pa pogleimo cene pri nas in drugod, V Hamburgu stane kilogram ameriške pšenice 16 K 50 v. v Trstu kilogram ameriške moke 22 kron 10 v. in sicer dobavljena šele koncem septembra t. 1. Pri nas pa je dnevna cena pšenici za kilogram 20 kron in če prištejemo k temu še stroške prevoza do meie in izvozno carino, potem mora inozemstvo plačati danes za našo pšenico, postavljeno v Špilje 25 K 50 v, za moko na, kateri ie danes tržna cena 30 kron za 1 kg pa 31 K 50 v. Kakor se vidi, ie inozemska pšenica za inozemstvo cenejša za 30 odstotkov od naše.
DAVKI.
g Zvišanje trošarin. Glasom razpisa minit strstva financ so se nekatere splošne trošarine z dnem 15. avgusta t. 1. povišale, in sicer: Na sladkor od sladkorne pese ali sladkornega trsa, na 100 kg od 400 do 500 Din. Na vse druge vrste sladkorja na 100 ktf od 80 do 200 Din. Na kavo: na 100 kg od 200 na 400 Din, Na pivo: izven Srbije in Črnegore od hI od 4 na 5 Din. Na fino vino: od 100 1 cxl 600 na 800 Din. Na bencin: na 100 1 od 10 na 300 dinar« jev. Imetniki trošarinskih predmetov, na kate« re je trošarina povišana, morajo količine pred« metov, ki se pri njih nahajajo dne 15. avgusta 1922, najkasneje do 19. avgusta 1922 prijaviti pri najbližjem , oddelku finančne kontrole ln plačati razliko na trošarini naidalie v rokti petih dni. Od plačevanja razlike na trošarini so oproščene one osebe, ki nimajo več kakot 10 kg sladkorja, 2 kg kave, 5 litrov finih vin« 10 litrov piva in 5 letrov bencina. Istotako je oproščen od plačevanja razlike na troiarini sladkor, ki se nahaja v skladiščih državnih podjetij in ustanov ter pri potrošnik zadrugah in oni bencin, ki je po točki 17 člena 118 tro« šarinskega pravilnika prost trošarine. Ako s« zatno zgoraj omenjenega dne te vrste predmeti v večjih količinah, nego jih navaja prejšnji odstavek, se mora plačati trošarinska razlika za vso zadeto količino. Prijave p količinah, ki niso oproščene, treba pismeno ali ustmeno oddati v dveh izvodih. PrijaviU se mora ime in priimek ter poklic prijavnika, vrsta in količina trošarinskih predmetov, kj so zavezani razliki trošarine, med časom, ko se morajo ti predmeti prijavljati, na potu fprevozul, jih mora oni, ki jih prejme, pravočasno prijaviti: če pa je prijavni rok že potekel, iih mora prijaviti najkasneje v 48 urah po prejemu blaga ter plačati razliko trošarine. Po uradni ugotovitvi zaloge trošarinskih predmetov izračuni kontrolni organ odpadajočo trošarino, izpolni poštno-čekovno položnico, glasečo se na poštno-čekovni račun delegacije ministrstva financ v Ljubljani št. 10.0LI in io izroči stranki z enim izvodom potrjene prijave. Odpadajoča vsota se plača pri najbližjem poštnem uradu. Opuščena ali netočna prijava tvori trošarin-skl fdohodarstvenil prestopek: poleg prikrajšane trošarine bi prestopnik moral plačati globo v višini štiri do osemkratne utajene trošarine. Netočna je prijava, ako znaša diferenca med prijavljeno in faktično zalogo več kakor 5 odst. Predmet izvršenega trošarinskega prestopka zapade brez odškodnine v korist države.
RAZNO.
g Obvezni polletni tečaj na državni
podkovski šoli v Ljubljani se prične dn«
1.	oktobra 1922. Za vstop v tečaj je vložiti na vodstvo državne podkovske šole r Ljubljani do 15. septembra 1922 proš« njo ter ji priložiti: 1. rojstni in krstni list,
2.	domovinski list, 3, zadnje iolsko izpričevalo, 4, učno izpričevalo, 5, ubožni list, 6. nravstveno izpričevalo. Pouk o podkovski šoli j« brezplačen) učenci dobivaj«
redno državne podpore ter imajo prosto Btanovanje v zavodu, skrbeti pa morajo sami za hrano in potrebne učne knjige. Poleg podkovstva se poučuje ogledovanj
klavne živine in mesa,
e Vabilo na 25. redno letno skupščino Čebelarskega društva za Slovenijo, ki bo v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne v Marijanišču v Ljubljani. Dnevni red; 1 Pozdrav in otvoritev skupščine. 2. lajniško poročilo. 3. Blagajniško poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Društveni dom. 6. Predlogi m nasveti. 7. Otvoritev iubileine čebelarske raz-
SUVg Vabilo na I. kongres iugoslov. čebelarjev, ki bo v Ljubljani, dne 4. in 5. septembra t. 1. Dnevni red: 4. septembra. Od 10. do 13. delegatska skupščina Saveza jugoslavenskih pčelarskih društava. (Pristop imajo samo delegati Saveza.l Ob. 15. otvoritev kongresa. 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Organizacija delovanja Saveza iugoslavenskih oče.-larskih društava. Poroča Miloš Ljubič, tajnik Hrvat.-slavon. pčelarskega društva v Osieku. 3, Ob 17. Skupni ogled jubilejne čebelarske razstave. 5. sept. se zborovanje nadaljuje. Začetek ob 9. uri. 4. Ustroj čebele z ozirom na njeno nalogo. Govori entomolog vseučiliščni profesor dr. Avgust Langhoffer iz 'Zagreba. 5, Osnova čebelarskega zakona za kraljevino SHS. Referent dr. Dragan Safar. pravnik in Čebelar v Zagrebu. 6. Čebelarska revija za Jugoslavijo, Referent Jos. P. Jovanovič. urednik sSrpskega Pčelara« iz Beograda. 7. Predlogi glede kongresa 1. 1923. Kdor se namerava udeležiti kongresa, naj na dopisnici prijavi svojo udeležbo na naslov: Savez jugoslavenskih pčelarskih društava v Ljubljani. Vsak priglašenec bo dobil nato legitimacijo, s ifate-ro se bo izkazal na svoji postaji za znižano vožnio v Ljubljano in nazai. (Nadejamo se. da bo dovolila iužna železnica polovično, državna pa eno četrtinsko vozovnico.1 Legitimaciia bo služita tudi kot brezplačna vstopnica k vsem prireditvam in na čebelarsko razstavo. Legitimacije brez saveznega žiga so neveljavne. Člani, ki bivajo v bližini Ljubljane, 'in ljubljanski čebelarji nai prideio po legitimacije do 20. avgusta k tajništvu v Marijanišče.
g Jnbileina čebelarska razstava. Od 3. do 10. septembra bo v ljubljanskem Marijanišču jubilejna čebelarska razstava, ki bo odločilnega pomena za razvoj vsega jugoslovanskega čebelarstva. Razstava bo imela v glavnem šest sledečih skupin: 1. Žive čebele v posameznih panjih, vzgojevalnice za matice, opazovalne postaje itd. — 2. Prazni panii vseh selavov. — 3. Čebelarsko orodie in sicer najstarejše kot najnovejše priprave, ki se uporabljajo v čebelarstvu. — 4. Izdelki iz medu in voska 5, — Čebelni proizvodi — med in vosek. 6. Čebelarska književnost in narodno-zgodovinske zanimivosti in umetnine.
g Pogajanja za trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Poljsko. Polivki poslanik ie odpotoval v Varšavo. Niegovo potovanje ie v zvezi s pripravami za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Polisko. Pogajanja so se pričeta dne 15. avgusta.
g Tobak za noslanie prično izdelovati v tobačni tovarni v Liubliani. Tozadevne stroje so naročili v Nemčiji, To ie prva tobačna tovarna v naši državi, ki bo izdelovala tobak za noslanje.
g Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru se bo vršila od 8. do 17. septembra,
Politične.
i Zmaga SLS na Vito. Na Viču so se .ršiie volitve župana in občinskih svetovalcev, SLS je dobila župana in vseh lest svetovalcev
p v Osilnici smo imeli 15. avgusta zelo številno obiskan političen shod. G, po-slancc Stanovnik nam je zelo jedrnato govoril o gospodarstvu »državotvornih < demokratov in »samos!o,'nih«. Shod je bil mnogoštevilno obiskan tudi od sosedov Hrvatov. Lc škoda, da ni bilo govornika od Hrv. pučke stranke, kakor je bi! napovedan, — Razšli smo sc mnenja, da jc treba tabor samostojnih do zadnjega kotička izprazniti,
p Konferenca v Londonu sc je razbila. Gre za nemško vojno odškodnino. Francoska ne mara nič odnehati, zakaj če Nemčija ne plača, Francija bankrotira, na drugi strani pa se Nemčija ouiči, kar p e za oslabele Francoze silno nevarno. Anglija pa bi sc rada Nemčiji približala, ker se je tudi boji in zato se zanjo poteguje, na drugi strani pa se bo i velike vojaške moči, ki jo ima Francija in bi jo Anglija rada nekoliko ponižala. Zato se Angleži in Francozi nc morejo sporazumeti, medtem pa Nemčija hiti se obnavljati. Konec zna biti za celo Evropo zelo žalosten.
p Princ Jurij kaznovan. Kraljev brat Jurij je zahteval od dvora, naj se mu izplačuje letno 1 milijon frankov iz kraljeve plače- Vlada pa je sklenila, da mu daje 365.000 frankov, če pa se bo držal v Jugoslaviji, pa 6000 dinarjev. Ker Jurij s tem ni bil zadovoljen, ga je kralj začasno izključil od kraljevega dvora.
domače novfc?.
d Veličasten katoliški shod se je vršil v nedeljo, dne 20. avgusta v Cerknici na Notranjskem. Velike množice ljudstva iz najoddaljenejših krajev obširne cerkniške dekanije, pa tudi iz sosednjih dekanij so 20. t. m., v nedeljo, rano zjutraj peš in na vozovih prihajale v Cerknico. Razvrstil se je sprevod, v katerem jc korakalo do 5000 ljudi pod mnogoštevilnimi društvenimi prapori, med njimi četa Orlov in Orlic iz celega okraja; igrala je mengeška godba- Sv. maša se je darovala na prostem na trgu okoli cerkve, kjer se je tudi vršil shocl. Cerkveni govor je imel prior g- Valerijan Učak, ki je z vznesenimi besedami navdušil veliko množico za katoliške verske ideale. Shod je nato otvoril predsednik pripravljalnega odbora, g. dekan Juvancc, nakar se je za predsednika imenoval bivši deželni poslanec g. Drobnič, kateri je ljudstvo prisrčno nagovoril. Nato je govoril narodni poslanec g. prof. Sušnik o katoliški šoli ter o boju zanjo in g. Terseglav o pomenu ter nalogah vere v javnem življenju. Vse govore je ljudstvo spremljalo z navdušenim odobravanjem. Nato so se sklenile ostre resolucije zoper šolsko politiko sedanje vlade in njeno predpostavljanje enih kulturnih organizacij na škodo drugih, s čimer se kruto žali načelo enakopravnosti vseh državljanov in organizacij v državi, — Nič menj niso uspele popoldanske prireditve, to je zborovanje nabožnih organizacij v cerkvi ter zborovanje izobraževalnih organizacij v društvenem domu. Na obeh je bilo natlačeno polno ljudstvo. Govorniki iz domačega okraja so naglašali zlasti potrebo, da se katoličani dobro pripravijo na politične dogodke bližnje bodočnosti, da se uveljavi v dr-
žavi volja krščanskega ljudstva. — Zaklju. ček je tvorila lepo uspela javna telovadba Orlov, Orlic in naraščaja-
d Pokrajinski katoliški shod se jc Vr. Sil v Mariboru, Prihitelo je na shod nad 5000 udeležencev. Govorili so dr, Koro. šec, Krenržar, dr Leskovar in prof. Vese-njak,
d Krnski spomenik. Kakor je našim čitateljem znano, je bil spomenik, ki so ga postavili Italijani vrh Krna v spomin laške »zmage«, razdejan. Fašisti so obdolžili SIo-vencc ter se v velikih tolpah navalili na Kobarid in druge vasi ter povzročili ogromno škodo. Vlada pa je dala zapreti celo množico Slovencev. Sedaj pa je na licu mesta ugotovil neki dunajski inženir, da je spomenik razdejala — strela. Toda kljub tej strokovnjaški ugotovitvi vlada ne spusti zaprtih Slovencev iz ječ. Res, kri-žev pot hodijo naši neodrešeni rojaki.
d Z lastno močjo. Slovanski Orli so z lastno močjo in trudom priredili v Brnu slavlje, katero jc po svojem obsegu in sijaju daleko nad vsesokolskim izletom v. Ljubljani, V brnskem sprevodu je šlo do 12.000 Orlov v kroju in 30.000 v polkroju ozir. v znakih, na vsesokolskem zletu v Ljubljani 7767 Sokolov in Sokolic.
d Razlika. Ljubljančani ne izvzemši poštenih libcralccv so se zgražali nad tem, kar se je godilo v nočeh vsesokolskega zleta po ljubljanskih gostilnah in kavarnah, kjer so se videli prizori do brezzavesti pijanih Sokolov (v civilni obleki seveda), se vršili pretepi, in kjer je neskončen hrup, vpitje in pijano kričan,e po cestah trajalo do zgodnjega jutra. Zlasti pa se je gabili Ljubljančanom noč v Tivoli, kjer verodt-stojne priči (med njimi liberalne) pripovedujejo o grozni Sodomi in Gomori, ki sc jc te noči preselila v tivolske parke in trajala do zadnjega jutra, ko je ležalo po Tivoli še vse polno častilcev boga Baka in boginje Venere- — V Brnu so bile vse ceste ob pol enajstih kakor izumrle — nobenega glasu, nobenega kričanja, semter-tja kakšen zapoznel pešec, ki je hitel domov in pa patrulje katoliških skavtov, ki so patruljirale po ulicah in če so slučajno dobile zapoznelega Orla, so ga takoj spremili do doma,
d Toliko tisoč Sokolov je bilo v nedeljo in na praznik v Ljubljani, a nobenega slovenskega Sokola med njimi. Le nekaj dalmatinskih Sokolic je pobožno prisostvovalo službi božji,
d Okrog 18 milijonov kron izgube so naredili pri vsesokolskem zletu v Ljubljani. Dosedaj je vlada dala naravnost 2 milijona, primanjkljaj bo tudi pokrila vlada s tem, da bo kupila tribune za »primerna« ceno ter jih prestavila na Kosovsko polj«i kjer se bo drugo leto vršil sokolskt zlet.
d Lakota v Dalmaciji sc dan za dnem veča. Niti ljudje niti živina nima kaj jesti. Medtem pa vlada izdaja milijone za s"" kolstvo in hodi v Ljubljano na drage pojedine.
d Zborovanje invalidov iz vseh zavezniških držav se bo vršilo 10. in 11. seP1' v Ljubljani.
d Odpravnina za invalide. Minister za socialno politiko je pozval na podlagi sklepa kronskega sveta invalidska udruženja,
jaj mu sporoče imena vseh invalidov, ki bi hoteli sprejeti mesto rednih podpor enkratno odpravnino od 30 tisoč do 40 tisoč kron, da si osnujejo novo eksistenco. Pravico do te odpravnine bi imeli samo invalidi, ki so sposobni za kako delo.
Slovenski fantjc-vojaki iz Belgrada iskreno pozdravljajo vse naše drage rojake in čitateljem Domoljuba ter jim sporočamo žalostno novico, da so valovi hladne Save, pri njenem izlivu v Donavo, pokopali našega dragega tovariša Franjo Znidaršiča, vojaka kraljeve garde, doma iz Kruščega pri Cerknici, ki ie 7. t. m. pri kopanju utonil. Njegovo truplo so našii in potegnili iz vode 9. t. m. in 10, t. m. pokopali. Dolgih 18 mesecev ie bil naš zvest tovariš, v trplieniu in naporih vojaške službe delil z nami bridkosti tujine, z nami hrepenel po zlati prostosti, a zdai ko smo bili že pripravljeni, da se tudi v veselju združeni skupno vračamo v milo domovino, ko smo v duhu že vriskaje pozdravljali naše drago do-niovje, ga ie nemila smrt ločila od nas. v naših srcih pa ostavila bridkost in tugo. Dragi Franjo I Bil si nam zvest tovariš in prijatelj in s težkim srcem se poslavljamo od Tebe in vračamo na svoje domove. Tvoi grob pa zapuščamo v tujini, kjer ga ne bodo zalivale solze Tvojih dragih žalujočih, kjer Ti ne bo ljubeča roka sadila cvetic in prižigala svcčic, toda naše misli bodo prihajale še dolga leta na Tvoj s trnjem in divjim zelenjem zaraščeni grob, h Gospodu vojnih trum pa bodo vzele naše prošnje za mir in pokoj Tvoji duši I Bodi li lahka žemljica tuja!
d Vesele pozdrave pošiljamo slovenski fantje iz daljnje Makedonije ob bolgarske granice (Kamenica) vsem bratom Orlom in sestram Orlicam, Zelo pogrešamo slovenskega časopisja. Zato se obračamo na Vas za stare slovenske časopise, da si potolažimo dolgočasje.
d Sokolskih prireditev v Ljubljani se j,e udeležil tudi kralj s kraljico.
d Podgrad pri Novem mestu. V nedeljo, dne 27. t. m. sc vrši pri nas ustanovitev Kmetske zveze, v katero so se vpisali nekateri že pred par meseci. Vabijo sc vsi somišljeniki, tudi tisti, ki dozdaj še niso vpisani, da pridejo k ustanovitvi, ki bo po sv. maši v župnišču- Ob tej priliki bo poročal tajnik g. Munda iz Novega raesta,
d Orel in Orlica — Novo mesto in Toplice ima skupni izlet na Gor. Sušice v nedeljo, dne 27. t. m. popoldan. — Bratje in sestre se prosijo, da se izleta udeležijo polnoštevilno! — Bog živil
d Petindvajsetletni«) obstoja obhaja dne 3. septembra t. 1. Rokodelski dom na Vrhniki. Sosednje organizacije naprošamo, naj ta dan ne delajo prireditev temveč pridejo v velikem številu na Vrhniko.
d Slovesno odkritje spominske plošče dr. Janezu Evang, Kreku na Društvenem domu v Selcih nad Škofjo Loko se vrši 27. avgusta 1922, Spored: Dopoldne: Ob 10. uri sv. maša na prostem s cerkvenim govorom g. dr. Tomaža Klinarja, župnika iz Škofje Loke. Ob 11, uri Slavnostni govor dr, Korošča, odkritje spominske plošče, nagovori predstavnikov raznih korporacij. popoldne: 4ob 3. uri ljudska veselica na vrtu g. Ivana Verhttnca (na Fertici) v Selcih, Pri odkritju in pri veselici sodeluje salezijanska godba iz Ljubljane in možki zbori škofjeloškega pevskega okrožja. Odkritje in veselica se vršita ob vsakem vremenu,
d Ob priliki odkritja spominske plošče dr. Janeza Ev. Kreka v nedeljo, dne 27. t.
m. v Selcih nad Škofjoloko se vrši istotam ustanovni občni zbor Obrtne zveze za Železnike, Prostor in kraj se naznani v »Slovencu« in potom vabil,
d Kamna gorica. Katol. slov, prosv, društvo v Kamni gorici priredi v nedeljo, dne 27, t. m. ob 16. uri »Prstan«, čarobno pravljico s petjem v treh dejanjih. Prijatelji mladine vljudno vabljeni.
d V Cerkljah pri Kranju prirede naši fantje v nedeljo dne 27. avgusta v dvorani »Ljudskega doma« veliko zgodovinsko igro iz domačega kraja »Daritev«, žaloigro v 5 dejanjih. Pričetek točno ob 3. uri pop. Naslednjo nedeljo se igra ponovi. — K obilni udeležbi vabi odbor,
d Ljudska knjižnica »Belca« na Subi nad Kranjem priredi v nedeljo, dne 27. avgusta ob 3. uri pop. veselico s petjem, sre-čolovom, kino-predstavami in dr, — Poje dobro znani pevski zbor iz Preddvora, Srečolov ima 200 lepih dobitkov, V kino se predstavljata dva lepa filma: »David in Goliat« in drugi šaljiv prizor, — Ker bo za zabavo in okrepčilo dobro preskrbljeno in ker jc dohodek namenjen za nabavo novih knjih, se vabite k obilni udeležbi.
d Gospodarska geografija. Sestavil dr. Vinko Šarabon. V zgodovinski razvoj trgovine in prometa nas uvaja Šarabon s Platonovimi besedami: kakor žabe okoli nilakuže sedimo mi okoli Sredozemskega morja, 'To velja še dandanes takoi za Italijani in Grki tudi nam Jugoslovanom, saj smo poklicani, da prevzamemo vso trgovino in promet na morju za se in za svoje zaledje. Nai bi kmalu napočil čas, ko bi vse potrebne pa brezhibne izdelke lahko kupovali ceneje doma nego v tuiinil Šarabono-vo lično delo obravnava temeljito, toda kratko in zelo pregledno: produkcijo, trgovino, promet in njegova sredstva. Zanimala bode knjiga pač svakega izobraženca: potrebo slič-nega priročnega dela je živo občutil narodni gospodar, trgovec, pa tudi napredni zemlje-delec. V jedrnatem slogu niun predava Šarabon tako poljudno, da mu nehote pazljivo slediš in knjige ne odložiš, preden je nisi prebral do konca. Knjiga je izšla kot 3. in 4. zvezek »Znanstvene knjižnice« v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in velja vezana 45 dinarjev.
Na orlovski tabor v CeSfeS
ŠMARTIN PRI KRANJU.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Kranju proslavi v nedelio, dne 27, t. m. svojo 20letnico. Ob 9. uri sv. maša s pridigo: po sv, maši društveni tabor v »Stari šoli«. Popoldne ob 3. uri s" !čne liudska veselica na priiaznem laboii....... vrtu pri Kranju. Med veselico se vrši telovadba, šaliivi nastop s petjem; »Kovačev študent«, petje in srečolov. Za potrebna okrenčila bo poskrbljeno. Med veselico igra godba. Prijatelji poštene liudske zabave od blizu ta daleč — zlasti še člani bližnjih izobraževalnih društev — uljudno vabljeni.
VODICE.
Naše liberalno učiteljstvo je pozabilo, čemu ga ljudstvo plačuje in da mora ljudstvu služiti ter je izzvalo kulturen boj s tem, da je Orličem prepovedalo udeležiti se procesije t kroju. Kakor pnrman, kateremu pokažeš rdečo barvo, se je raz-togotilo uiiteljstvo, ko je videlo rdeče srajce. Kar 50 otrok je bilo naznanjenih upora proti učiteljski
oblasti. Okrajni nadzornik Kanto, pokorni sluga liberalnega iičiteljstva, je kaznoval starše teh velikih »upornežev« s 4 dnevi zapora ali 40 kron kazni. Prizadeti pa si sedaj mislimo tako-lo: Oni nesrečnež, ki je v čfmartiiem pri Kranju požgal ccrkevno streho in povzročil milijonsko škodo, jo bil obsojen na en dan zapora, mi pa zaradi lega, ker imamo pravico določevati, katerih verskih vaj so udeležujejo naši otroci, pa na 4 dni. Mati-vdova ima 4 otroke pri Orliiih, torej naj sedi celih Iti dni. — Celih 130.000 kron mora naša mala občina letno plačevati za šole; ima KM)občinsko naklado, kakor ua celem Gorenjskem nikjer, občinski odbor dela zaradi šol dolgove, zato pa nimamo mi pravice govoriti, ker sc gre za našo korist. Vemo, kaj je želja iičiteljstva, ki je postalo to v liberalni stranki, kar so nekdaj bili valpeti pri graščinah, vemo, zakaj naše liberalna ueznačajno učiteljstvo spreminja barve v politiki kakor kameleon. — Učiteljstvu pa prizadeti to-lo povemo: Zaradi preganjanja naših Orličcv, so bomo še pogovorili na drugem mestu. Naši oiroci pa bodo še ostali pri Orličih in ne bomo šele g. Ferjana vprašali, čo smejo manifestirati kot Orliči z a versko idejo pri procesiji. f'e Vam pa g. Pew ,ian ni všeč, pa si pomagajte. Ali naj Vam g. Fer-f jan, še to razodenemo, da tudi mi vemo zakaj ste barvo sp>nienili takrat, ko so Vas poslali v V« dico brez raspisa službe?
KA VRHNIKI
se vrši dae 3. septembra proslava 25 letnice Rokodelskega doma. Rokodelski dom na Vrhniki je izmed najstarejših katoliških društvenih domov v Sloveniji. Zato jo primerno, da so njegova 25 letnica proslavi kar unjslovesnejo. Rokodelski dara na Vrhniki daje pobudo za ustanovitev raznih prosvetnih, stanovskih, -.kovnih in političnih organizacij. tu so se	-imburaši, ki so nastopali pogostnimi na t., .,. ! prireditvah v mnogih sosednjih krajih; tu so dobivale pogostoma in še dobivajo večkrat sosednje katoliške organizacije potrebščine za gledališke predstave. Rokodelski dom je bil in je centrala za razna zborovanja eele okolice. Skratka: njegov upliv ni velik samo za Vrhniko, ampak za celo okolico. S! ozirom na svojo pomenljivo zgodovino in na naloge, ki ja vrši še sedaj, vabimo vso - idnje katoliške organizacijo, da so v kar n, jeni številu udeleže proslave 25 letnice. Ta naj bo mejnik ob hvaležnem pogleda nazaj in začetek novega se bolj iii vaiinega dela v bodočnosti. — Proslava bo celodnevna. Po sv. maši, ki bo ob 9. uri se vrši slavnostno zborovanje ta prostornem senčnatem dvorišču Rokodelskega doma. Nastopi več govornikov z aktualnimi in temeljitimi govori. Po popoldanski službi božji pa nastopijo domačo prosvetne organizacije z raznimi točkami. Posebno lep program ima domača orlovska organizacija. Cel dan sodeluje priznana Rakovniška godba. < lakovne zveze so zelo ugodne, upamo tudi ua polovično vožnjo. Na sosednje organizacije smo razposlali okrožnice in prijavne pole. Poagitirajto za čim večjo udeležbo. Glejmo, da bo ta prireditev najlepša in največja letos na Notranjskem! Vrhnika je priljubljena ialctn« točka Ljubljančanom, tudi drugim od daleč in blizu no bo žal za ta dani — Na svidenje!
RAKITNICA.
Preteklo nedelje smo blagoslovili novi Gasilni dom, kiga je vas sama zgradila, ko si je ustanovila svojo požarno brmnbo. Stavba je kaj okusna ln pripravna in bov čast in ponos celi vasi in v korist tudi okolici. Po blagoslovljenju jo novo društvo uprizorilo prireditev, ki je kaj srečno izpadla in omogočila vasi, da poplača še ostali dolg na stavbi, za kar jo vas vsem udeležencem hvaležna. Mnogi so se kaj pohvalno izražali, o sa-vedni vasi, ki sama brez vsake podpore zgrabi tako lepo stavbe.
JANCE.
Tukajšnja mlaileniška Marijina driitba je dobila novo družbeno zastavo. Globoko so morali seci fantje v žepe, ker stano šestnajst tisoS kron, pa ni jim žal, ker zastava je v resnici lepo, da so lahko ponosni na njo. Blagoslovljena ie bila na praznik Vel. Šmarna. Po primernem nagovora, zbrani pod novo zastavo, so ponovili prisego i ve* stobe Mariji in pod vodstvom tukajšnjega za petje vnetega erganista Frančiška Jelnikar »vrstno za* epli par prav lepih Marijinih pesmi. Fantje, ta; stava je sedaj vftša last Vi ste jo plačali, a vi J«j tndi skrbite za čast in d»bro ime.	f
PRAVA
narodna
Jf ^^^
to bila Se pred vojno testenine PEKATETE, ln kakor kaže, kmalu ne bo hiše med naSlm ljudstvom, kjer jih ne bi uživali.
Listek.
Pod krivo jelko.
Povesi iz Meternikove dofce.
Spisal t Peicr Bohinjce.
(Dalje.)
A kmalu preneha. Videlo sc je, da jc želel napraviti veselje bolj plesalki kakor sebi. Prisede k mizi, ukaže dekli izbrati kriač in muhalnikov, kolikor hoče, češ da bo že on vse plačal. Marjanica izbere tri krtače, dva muhalnika in en podpihalnik, pa izgine v vežo.
V izbo spet sfopi odišli Polonjek. Samo spogledalo se z Vranjekom in je bilo vse dobro.
»Tomaž, poji« zakliče kapitan.
Fundež spet nategne gosli in začne peti. Drugi mu pomagajo:
Zapojmo pozdravljico. Zahvalimo Boga, k'nam sladkega da vinca, Oi firundrajskarja, Holadri, holadro — — — Oj firundrajskarja.
Peli so vsi ponavljajoče sc besede, ko dekla prinese no mizo južino za domače.
Kmalu sc zagosti veliko miza v kotu pod križem, naposled prideta tudi oče Boltar in hlapec Ožbolt.
Žlice so jele ropolaii po veliki lončeni skledi.
»Marsikdo hvali Boga, pa ne pravega,« zine hišni gospodar, ko so pivci že drugič ponovili svojo pesem o vinu štiriintridesetega lela.
»Kaj smo mi neverniki? Ali nismo molili z vami pred jedjo?« odvrne Grosov Blaže, ki se je že dobro nabral dobrega vina.
»Blaže, ii imaš Se nekaj poštenja, zato si se oglasili« pristavi hlapec Ožbolt.
»Jaz ga po nimam, kojnedo, Ožbolil« pridenc pikro Polonjek.
»Lahko aa imaš, če ga hočeš. Ali ga Imaš, pa ne vem,« odvrne hlapec.
»Ravnotak malik si kakor mi. Vojaške suknje nečeš nositi, kakor mi. Ti seveda si poštenjak, mi pa smo uzmoviči...
»Le počasi, Polonjekl« prekine bfsedo Ožbolt. »Da ste vojaški beguni, vam ne očitam. Tudi jaz sem. Zakaj bi hodili po vseh evropejskih bojiščih za pruski napuh in francosko slovo? Kadar bo po noša domovina, naš presvetli cesar Franc v nevarnosti, takrat bomo pa že tudi mi pokazali, da smo dobri državljani.«
»Kdo pa je meni včeraj jutro perilo odnesel iz Luknje Z Morda boš ii vedel pove*
dati, Gradov Andrejec?« vtakne se vmes Jerica.
»Jerica, jai vem. da ga nisem. Ce go je pa odneslo kako revico, da zovije z njim svojega nagega otroka, kaj za to?« odvrne Vranjek.
»Krasti je greh, Andrejecl«
»Tako uči pač Dupljanski gospod Tomaž. Llči pa tudi, da je pravica zo vse enaka, Jerica!« nadaljuje Vranjek.
»Božja pravica pači« poseže vmes hišna gospodinja, »plašarsko po ne. Ta uči tako: vzemi, če nimaš; drugi naj delajo, mi pa noj jemljemo.«
»In to je tisto razlika, Vranjek!« potrdi stari Boltar. »Naš Ožbolt je res vojaški begun, kakor ti. Vsak se rad otrese vojaške suknje za 14 let ali še več, če se le more. Toda Ožbolt se preživi s poštenim delom, ii pa s tatvino. Ne pravijo ti zastonj Vranjek, ker kradeš kakor vrana.«
»Ali ti nismo vselej pošteno plačali, kar smo zapili?« oglasi se Vranjek, rdeč kakor kuhan rak.
»Lahko piješ, ker piješ za noše cunje,« zbode ga spet gospodinja.
Gostje pri durih začno godrnjati in se na tihem pogovarjati. Kar položi Vranjek tolar na mizo in odhaja, drugi za njim. Tac-mar je le še zapreiil s trdimi besedami:
»Kmalu bote videli rdečega petelina na strehi in Boltarjeva črevo bodo na češpljah visela...
Pivci so sc porazgubili, domači skočijo po koncu, edini Blaže je ostal v hiši in se pridružil domačim, ki jih je trla jezo in so ugibali, kako bi se ubranili rokovnjaškim grožnjam.
II.
Iz krčme se je preneslo razburjenje na vas. Po vseh Spodnjih Dupljah so pomuljali glave pri vratih in oknih, pred hišo vaškega župana Mrčuna se je zbiralo vedno več moških.
»Nad rokovnjačel Pobijmo jihl Saj niso za drugo kakor za nadlogo in škodo«, je kričal kmet Kuhar.
»Smrt štekljačarjeml Vzemite sekire in vile in kar po njih!« je upil Pušelj.
«Zivljenja nismo varni pred plašarji!« se je oglasil Boltar.
»Rokomavhi so tatje, roparji, ubijavci. Kaj bi jim prizanašali?« se je jezil Smola.
»Prcdsinočnim so pokrali pri Zaleielu v Ziganji vasi,« je omenil Lužar.
»Pri meni pa so nocoj pokrali proso izpod strehe,« pove Ameš.
»In Vranjak je že vnaprej povedal v Ziganji vasi, do bodo pokrali,« pristavi Lužar.
»Danes je Tacman zapreiil, da požge našo hišo in umori našega očela,« se oglasi Boltarjev Ožbolt.
»Branimo se sami, gosposka nas ne bo!« je zinil naposled stari Boltar in župan Mrčun je ukazoval: »Kar pripravite se, možje in fantje! Polovili jih bomo sami.«
Možje so stiskali pesli, fantje so šli za orožjem. Boltarjev Ožbolt se je kar iresel jeze, ko je hitel z debelim kolom po vasi. Na farovškem vrtu jih je več cepilo drva. Takoj se dvignejo s sekirami nad roko-mavhe.
junaški Mrčun je razpostavil svojo čelo. Svojega sina je poslal y Tržič do. komisarja
Pajka, do ga obvesti o nameravanem no, podu. Bollarjev Ožboli se je postavil z dru' gimi v Domagoju pod skolo; Arneš je S|rj] žil s svojimi nod Luknjo, Lužar je čakal i ceparji v Kuhorjevem lazu. Smole pa je n9, bral nekaj junaških žensk .in se razposlavj) nod reko Bistrico.
Nakljski beguni so se namenili v Dup, Ije. Po cesti so jo mahali Savsov Stefon, Koblar in Strajhar, po stezi za gozdom pa mali Jožek, Bevk in Menten. Niso so nade-jali napada, ker niso niti slutili, kako jq Vranjek in drugi razdrožili vaščane v Bol« tarjevi krčmi.
Lužar jc komaj miril svojo četo ob Km harjevem lazu.
»Oče, jaz ga bom kor z ostrinol« rine maloumni Pušljev France Lužarju, držeč v roki nabrušeno sekiro.
»Počaki in miruj, Francel Bom žc po« vedal, kdaj udari!«
Tišina je vladajo. Tam v lazu pa je tičala moška postava, ležeča no trebuhu in poslušala ter opazovala. Samo čevelj ji jf gledal iz jesenske turščice. Lužar zapazi čevelj, skoči tiho kakor miš in zagrabi za čevelj, ki je molel iz turščice. A glej — Lužar je obdržol v roki samo čevelj, iz laza pa je skočil izbošeni — Tacman in stekel
v	bližnji gozd.
V	tem ko se je Lužar jezil nad ubeglim Tacmanoin in nad nerodnim Pušljevim Francetom, so dospeli Nakljski rokomavhi žc do Smoletove hiše, začuli so šum iz Kuharje-vego laza in so postali pozorni. A tudi Smole in njegovi so postali pozorni zo grmovjem in so prihajali bliže. 2enske so (to-spele najprvo no cesto, skrivajoč vrvi pod predpasniki.
»Kam pa, ženske?« jih popraša Savsov Štefan.
»Lan gremo iret,« odgovori pretkano Mrčunova.
»Le pojte, da bomo imeli kaj obleči,« pravi spet Koblar in pokimo s svojim dolgim obrazom. »Ali ste vi tudi liste vrste, ka« kor vaš Vrana, ki ne pusti na polju nobe* nega jerbasa v miru?« popraša poredna Boltarjeva. »Dekle, ii si predrzno. Le glej^ da se ne boš kesalo, kor si zdaj zinilo!'
V	tem, ko je Koblar govoril le besede, mu je bil Smole že za petami. Izza grma skoči, zavpije in hipoma je vsak nopadalec pograbil svojega od zadaj in ga vrgel na tla. Ženske so se vrgle z vso vnemo na tla in pomagale vezati. Odtegnila sta svoje pete le Strajhar in Trbojčcv iz Strahinja, ki so mu rekli mali Jožek.
Strajhar je zabrlizgal na piščol. Kakor bi jih iz tal priklical, so prileteli iz Zgornjih Dupelj Janežov, Arhov in Cučkov Jarnej. Za njimi so drli Zgornji Dupljanci. Cučkov M spusti med ženske in hitro prereže vrv na roki Savsovernu. Štefan potegne nož, aH bilo jih je preveč, ki so vezali. Smole prim« Savsovega za roko in spet ga povežejo. In Jarnej jc ležal na ileh z zvezanimi rokami Janežev in Arhov sta zbežala.
»Bote videli, kaj sc pravi perilo krasti,« se je jezila Bollarjeva Jerica.
»In iz jerbasov krasti po njivah,« prišlo^
vi	Mrčunova.
In padale so gorjače no hrbte rokov« njačev, ki so škripali z zobmi in godrnja!"
»Kaj smo vam mi napravili hudega, nas napadate?*
»Vsi ste eno,« so odgovarjale ženske. V tem se približa župan Mrčun in uka* Je Smoletu, naj požene rokomavhc proti Tr~ fcču.
(Dalje.)
Zahtevajte povsod ie • n	e*
Frekiie!
/»odpisani Anton Cerar, posestnik iz Sp.Tuatana pri Moravčah, št. d, vulgo Omalina, obžalujem ia tem potoni preklicu.em vse, kur sem govoril ®£> priliki vožnje zvonov za tuitaj5njo cerkev o tiučRrju. te cerkve Janezu 1'eletu kot neresnično, Vrhpolj« pri Moravčah, 19. avgusta la22.
An ton Cerar, vulgo Ontahna.
čevljarsko obrt
<čem za takojšen nastop. Hrana, stanovanje pri oieni. ttatej otrnžar, čovlj.mo.sier Domžale St.60.
Učenca za
niča m jiuiujisiiit
ima svoj
redni občni zbor
dne 3. septembra 1922. ob XI. url v svojih uradom prostorih. -Spored: 1. Čitanjo in odobreuje zapisnika o zadnjem občnem ztioru. 2. Poročilo mčelstva in nadzorstva, 3. Potrjenje računskega , aaključka za 1921. 4. Veli te v nadzorstva. 6. Slučajnosti. K udeležbi vabi načelstvo.
ir Učenca
ki bi bil že nekoliko vešč v mizarstvu, ali dobrega pocioaia n sprejme takoj Fr; i« Hrta So! Lojsteo.
8 tednov stare in starejše, j in pa dva MontafonSka oskrbništvo Fužine, Ma-
Frasce bika proda sSFEkl
rija v Polju.
MENJALNICA STUBELJ
dovoljuje si opozoriti cenj. občinslvo, da
nima
z menjalnico »Slov. Eskomptne banke« v Kolodvorski ulici št. 43 (Hoiel »Južni kolodvor«)
nikakih zvez
ter da posluje od 10. t. m. dalje v sinih prostorih v Kolodvorski ulici št. 41 na dvorišču levo, poleq carinske ageniure Grom.
BgRiTfi
OlfSi^odfisne
SfeSUiCE-.tSSrki in vsa golazen mora poginiti' ako porabljate moja najbolia preizkuš, in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljsk. in hišnim mišim 16 K, za podgane 20 K, za šiurke, 26 K, za stenice 15 K, uničev. moljev 10 in 20 K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušern pri ljudeh in pri iivini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinkt, proti mrčesuna sadju ^n nazelenj. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Preprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksp: M. JONKER, Fetrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
Pozor
predno kupite uro, ilu-sirovani Katalog tvrdke E. SUTTNER (imetnik Henri Mane) vLjiutiani St. 1. - Ta Vas obvaruje ikode in Jeze, katero povzročajo slabe, bazarske ure, in Vam kaže, kako se zamore dobi o in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure. Speci-jalne znamke „IKO" ti jasi.ne tvornice i šv.ci, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne ln atenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uh&n<% aamizno arodje, krstna in birmanska darila in vso drugo zlatnino in ursbr-nlno. Pa tudi porabo« predmete, kakor a. pr. Škarje, nože, britve, laaestrižne in brivske stroje, stekloreze, doze ta tobak, avalčice ln smodke, nažigače in denarnice Kupite dobn ln ceno pri
Mi: H. SUTTNER (imetnik Henri fflaire)
? Ljubljani M. U
ici li!
Kdor ima na prodaj
laneno seme
naj ga ponudi v prvi vrsti »Jugoslo* vauski industriji ol,a in barv« ▼ Dolu pri Ljubljani, katera plačuje najvišje cene, ali pa naj se obrne na naša zastopnika:
g. Franc Zoreč, trgovec v ZagoricL pošta Št Vid pri Zatlčni, ca novomeški in Črnomeljski okraj, ter
g. Josipa Počivavšek, trgovca ▼ Kr-ikem, ea krški, brežiški in sevnidkl okraj.	8075
2384
t«pni urad v 6t Gotardo, p. Trojane razpiraj«
službo organista in cerkvenika
Dohodki: zemljišč«, bira in primerno stanovanje. Obrtnik ima prednost Nastop okoli 5. novembra.
Hiša z vrtom
s« proda v Naklem ii. 10 dne 27. avgusta 1922.
Popoisoma oan«i naloZite sno| denar o
Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z.
sedai peleg iranske cerkve,
L 1928 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union* Hranilne vloge se obrestujejo po
5°/o
brez odbitka rentnega ln invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4 «/2 % Hranilne vloge vezane na dobo Četrt leta po 5 34 jg aa dobo pol leta po 5 Va

Zadružna gospodarska banka d. d.
—	.....	1«.---—----t- 0011	Telefon št. 21.
Telefon št. 21.
Ljubljana, Dunajska cesta 38|L
(zaSaft»e v wz*>atorita Zadružne zveze)
Kapital In reanerve »kupno nad K 60,000.000«
Podružnice: Dlakovo, Maribor, Sarajevo, Sombo«, Split, fitbenlk. Ekspozitura; Bled. Interesna skupnost s SveopCo Žanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in nieno~^n-uinlco v Karlovem ter z Gospodarsko banko d. d. v.Novem Sadu.
Date trgovske kredite eskomptlra menic«, lombardlra vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložn. knjlžiee ter preskrbuje vse banane lnJ^rzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. PooblaUeni prodala!« srečk Državne tazredue loterije.
Poroč. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Že nne ure Uhani NaJstareJSatrgovlna ur.zlatnlne ln srebrni p# ČUDEN LiUBUANA 22, Prešernova 1 Zshtevaile ponndbel
Suarilol
Društvo krovskih mojstrov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja vse cenjene hišne posestnike, gospodarje, njih namestnike itd., da ne dajo pokrivati in popravljati svojih streh na poslopjih raznim elementom in krpucarjcm, kakor 6e je to v večji meri dogajalo dosedaj.
Taki ljudje strehe tako pokvarijo, da jih Se strokovnjaki za njimi popraviti ne morejo. Tudi bode odslej dalo društvo take nekoncesioniranc levaritelje streh za vsak slučaj policijsko zasledovati ter jim takoj na mestu ustaviti delo.
V Ljubljani, dne 25. julija 1922.
i. KRIŽ NAR,
(-predsednik.
GRIL,
tajnik.
NA VELIKO IN MALO I -*C
poročamo najboljše šivalne stroje
za rodbinsko in obrtno robo. potrebščine ta Šiviljo, krojače in čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETELINC, Ljubljana, St. Petra nasip štev. 7.
Kupujem zmegaae
LASE
po najviijih dnevnih cenah. — ŠTEFAN STRMOLI, Ljubljana, Pod Trančo itev. 1.
Ul IDCp veren, trezen, poštenega obnaSa-flLHrtVj nja. vajen poljskega dela se išče za župnišče na Gorenjskem. Kje, pove upravni-»tvo DOMOLJUBA pod Številko 3213.
Suhe gobe, kumno, laneno se-
mn in vse druge deželne pridelke kupuje JHv Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta številka 36.	3170
t
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
Metalokemika d. d.
Zagreb,
Slrossntsiercva ulica m. 6.
Zahtevajte ponudbe!
Zaloga;
Martinova cesta St. 1!.
Pozor! VINKO ŠEIMK,
Irgovec v Trebnjem, prične 28. avg. i-
veliko razprodajo
vsakovrslnega blaga po zelo nizkih cenah. Razprodaja trpi samo 8 dni, zalo naj nobeden ne zamudi ugodne prilike!
Hlode, gojzdove, trame, deske
m" l\r\lX P«""""'0 LESN' DRUŽBI ILIRU. Ul Vd Ljubljana, Kralja Petra trs gt", ^
pred sodnijo. • Plačujejo se najviS|e dnevne cecj
VAJENCA
sprejme v učenje FRAN REPIč, sodar v Ljubljani. Trnovo.	3275
FaroMi ameiihansbe vlade
V posesti vlade Ujedinjenih držav nahajajoči se edini parobrodi za službo med Evropo in Ameriko so sledeči parobrodi t^nited States Lines, koji vozijo od Bremena do New Yorka;
Gfisrge WashingtOD Amerika
Prtsident irttior friiidmit Roosevelt Pruideit Bartino PresidaBt Adam
Presldtit Mtirte President V11 Buren PreiidMt Garfiild President Polk President Fittnan SuuiBshaina.
Ti lepi, varni in mirno ploveči parobrodi nudijo v vseh razredih največji komfort kakor tudi dobro zračne sobe in nad vse mere bogato kuhinjo.
UNITED STATES LINES
BERLIN W 8, ZAGREB, Viator Konačište, Unt. d. Llndon 1.	Mihanovičeva ulica
ter vso večje potovalne pisarne. BttitHlDs zastopstvo: Hopddnttscher tlojd, Bremen.
Najboljše in najtrpežneje manufakt.blagokupitepri
Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani

Oglejte si naše skladišče I Proda* tlna na drobno je v Ljubljani, Stritarjeva ul. g. Glavno skladišče je v Kresiji (vliod iz Lončarjeve uL i/I.)
Zadružno podjetje! - Sioji K svojim!
KOŠAR & rotar. Kozaric pri LiuMjani
naznanjata p. n občnistvu, da sta ua novo otvorila
mr mr tovarno kisa
in se priporočata za tozadevna oblina naročila.
^jbdaja konzorcij »Domoljuba«,
gd^ojntjftdailc Anton 6«tittik v Ljubljani,
(Tiska JugotloTMtsk« ttoksflH'
02158277