Kočevje in Kočevarp K proslavi njihove 600 letnice Prostrana je ta deželica sredi sloven- skih tal. Iz Ljubljane se lahko pripelješ vanjo kar po desetih vzporednih ce- stah, ki so si precej narazen. Gornja Krka ti daje skrajno vzhodno, cesta z Rakeka preko Blok in Loškega potoka pa skrajno zahodno smer, ki te privede v deželico starinskega, ostalim Nemcem skoro nerazumljivega nemškega nareč- ja. Od zahoda proti vzhodu ima 25 km r>d severa proti jugu 15 km širine, Ako računamo zraven obmejne občine in vasi, kjer se je pred vojno udejstvovala nemška šolska politika, dobimo obseg kočevskega jezikovnega otoka malo preko 800 kvadratnih kilometrov, to je dvanajsti del bivše dežele Kranjske. Iz Vočevskega sodnega okraja spada sem J,' občin s 118 naselji, to je vse razen čisto slovenskih občin in vasi, ki ležijo imenovanega po razvalinah pravljične- ga gradu (982 m) predzadnjega celjske- ga grofa. Po tem podolju je v davni pre- teklosti tekla Riinža kot nepretrgana re- ka od daljnih Blok do Kolpe. V Kočev- skem polju leži celih 23 naselij drugo blizu drugega s preko 7000 prebivalci. V sredi njih je tudi gospodarsko sredi- šče Kočevarjev, mesto Kočevje s 3359 prebivalci, majhnim premogovnikom in; dvema tekstilnima tovarnama. Na vzhodu Kočevskega polja se dvi- ga kočevska Mala gora. Ta nizka in ozka gorska vrsta je le podaljšek rib- niške Male gore, vleče pa se od ko- čevske vasi tega imena tja do iznad Kolpe pri belokrajinskih Poljanah. Pod njenim strmim severovzhodnim pobočjem je. spuščena vrsta 400 do 600 metrov visoko ležečih manjših kraških kotlin od Kukovega preko Starega lo- rsss Pogled na Kočevje ob obmejni Kolpi, Banje loke, Fare m Osilnice. V ribniškem sodnem okraju je kočevarskih troje vasi občine Dolenja vas, v žužemberškem ena občina s še- stimi vasmi (Smuka,) v novomeškem sta dve kočevski občimi s 37 vasmi (Poljane in Črmošnjice), na gorskem obodu ravnotne Bele krajine pa najdeš raztresenih po par Kočevarjev v petih občinah, kompaktno pa le v osmih va- seh občine Planina pod Mirno goro (1049 m). Vendar vseh 178 vasi Kočevja s ko- čevskim mestom na čelu ima prav malo slabih medsebojnih zvez. One so nam- reč raztresene po petih bolj ali manj širokih progah nižjega zemljišča kra- ških kotlin in podolij, te naseljene proge pa se izmenjavajo z neprimerno širšimi visokimi gorskimi planotami, na katerih raste stotisoče bukev in smrek. Te divje gorske planote, ki jih obiskujejo le iz dneva v dan logarji in lovci pa ogljarji, gorniki in vozniki in naseljena podolja vmes hočemo tu našteti. Na zahodu loči Travljanska gora či- sto slovenske Kotarje od mešanih Dra- garjev. Vso to pokrajino tvorita občini Draga in Trava sosedje ju imenujejo »Bajte«. Vzhodno od Bajt se dviga do 1289 m nadmorske višine (Goteniški Snežnik je najvirji vrh Dolenjskega Krasa) vrsta širokih gorskih planot Ve- like gore, Goteniške in Borovške gore. V_ njihovem znožju leži v višinah 500— 750 m naseljena pokrajina Kočevskega zaledja, ki pa gravitira deloma proti Ribnici in le v južnem delu proti Ko- čevju. Osrednja, najrodovitnejša in najgoste- je naseljena pokrajina kočevskega je- zikovnega otoka je le podaljšek dolgega ravnega Ribniškega polja, vanjo se lah- ko pripelješ po železnici Grosuplje-Ko- čevje. Ta pokrajina je Kočevsko poilje ali »Dežela« (460-^500 m) Zahodni rob ji dela gladko, strmo odrezano pobočje gorske planote Fridrihštanjskega gozda, ga, Trnovca, Rahnala, Koprivnrka in Nemške loke do Poljan nad Kolpo. Nji- hovo pokrajinsko lice se v mnogočem približuje sosednji prostrani slovenski Suhi krajini, posebno po svojem milej- šem podnebju. Dalje proti vzhodu se razprostira v severnem delu največja visoka gozdna planota Kočevske, Rog (Hornwald, 1100 metrov). Njegov južni odrastek je Po- ljanska gora, ki dela že zahodni gorski obod ravnotni, nizki Beli krajini. Tod uspeva že vinska trta in breskev in banih daljSh vodnih tokov. Tudi Rinža, najdaljša kočevska voda, ki obteka v velikem otkljuku mesto Kočevje, bi bi- la komaj ped globoka, da si je ne bi meščani zadržavali z visokim jezom nad zevajočimi požiralniki. Ali ob de- ževju tudi ona lahko silno naraste in spremeni vso dolino tja proti Mozlju v 8 km dolgo jezro. Sicer trpijo do ma- lega vse kočevske vasi zaradi pomanj kanja vode — kočevsko mesto ima od 1894. izvrsten vodovod iz vodne jame pod Friedrichsteinom — onih par vreč žita, ki ga z velikim trudom pridela ko- čevski kmet, pa morajo navadno nesti po več ur daleč, da pridejo do izdatnej ših mlinov ob Krki ali Kolpi. Golega Krasa, ki smo ga vajeni z na- šega Primorja, na Kočevskem sicer ni. Skoro povsod leži preko apnenčevih hribin bolj ali manj plitva plast ilovaka Živo skalno dno je po dnu bolj skrito, a manj po pobočju naseljenih kraških kotlin. Ta dna in njihovi obodi gor do robov visokih gorskih planot so zato edini intenzivneje obdelani prostori ko čevske deželice. V vsaki kotlini najdeš vaško naselje, okoli njega pa v kon cent-rični razporeditvi spodaj v dnu njive, dalje navzgor travnike in še viš je pašnike. Vendar kakor so te kotline primeroma majhnega obsega, tako so tudi površine za obdelavanje godnih tal prav neznatne. Njive, travniki, vrtovi in vinogradi dosežejo komaj 248 kvad. ki- lometrov ali pa 29.5 odst. vseh kočev skih tal, same njive pa obsegajo samo 76 kvad. km ali 95 odst. vseh tal. Na teh ploskvah plenja sicer vsaka vrsta žita in sadja, pa tudi koruza, vendar za 14 dni pozneje kakor v dolini dolenj- ske Krke Vali v Bgli krajini, v Bajtah pa celo štiri do pet tednov pozneje. Areal pašnikov ima skoro enako po- vršino kakor njive, travniki, vrtovi in vinogradi skupaj. Ali kočevski pašniki tega imena vobče ne zaslužijo. Po njih raste samo bujno grmičje in trnje brez vsake gospodarske vrednosti. Razum ljivo je torej, da živinoreja tod ne mo- re biti razvita, kakor bi mogli pričako- vati. Sicer bi pa bili ti pašniki mnogo koristnejši, ako bi se iz njih trnje in šib je iztrebilo in mesto rijih zasadilo gozd- no drevje. Gozdi kočevskega jezikovnega oto- ka obsegajo po statistiki 342 kv. km ali celih 40.6 odst površine, v resnici pa še več, ker so mnogi pašniki že spreme- njeni v gozd. Oni zavzemajo tla, ki so za vsako drugo vrsto kulture neprimer- na. Gozd s svojimi medvedi — danes jih sledijo 23 — je za našo deželico po- leg ljudstva največja značilnost. Tretji- na gozda na vrhu planot je last Auer- spergovih dedičev, ostalo je kmečko. Dokler ni stekla I. 1893. železnica, so velike gozdne plohe ležale skoro brez večje gospodarske koristi. Danes stoji na Kočevskem vrsta velikih parnih žag, ki spravljajo na vagone rezanega lesa na srednjemorski trg. Gozdarstvo in lesna industrija nudita torej danes Ko- čeVarjem mnogo prilike za zaslužek. Vendar domače ljudstvo se ju le ni oprijelo, kakor bi bilo treba, ker je po- prej spoznalo neprimerno lažji način pridobivanja? krošnjarstvo po tujem svetu. Že iz srednjega veka imamo doku- mente, ki nam pripovedujejo, kako si pomaga ljudstvo Dolenjskega Krasa, to rej Ribničani kakor Kočevarji, s tem, da potujejo z otovornjenim konjem ali pa s krošnjo na plečih iz kraja v kraj in prodajajo izdelke domače industrije Kočevske žene v domači obleki marsikateri Kočevar si je kupil kos pri- sojnega pobočja in si uredil vinograd, kjer si pridela domačo kapljico »ma- verlenskega vina«. Sam gozdnati Rog se spušča na dolenjsko stran v tesno gosto naseljeno dolomitsko dolino, ki jo pretaka potok alpskega, hudourni- škega značaja Crmošnjiščica, normalen pritok kraškega Radešča oziroma Krke. Tudi v bližnjem vzporednem podolju Rožni dol-Šica-Dolenjske Toplice, ki ga porablja belokrajinska železnica od Se- miča do Uršnih sel, je še par kočevskih Nemcev. Z malimi izjemami južno do Kočev- ske Reke in ob Crmošnjiščici ležijo vsa kočevska tla na skladih apnenčevih hribinskih skladov, ki zaradi svoje vot- likavosti ne dopuščajo na površju no- Kočevarji v svojih nošah suho robo, lonce, sukno, platno, pa tudi morsko sol, vino itd. Ribničanom je krošnja suhe robe še danes prav izda- ten vir dohodkov, Kočevarjem pa so do- mači izdelki, sukno in platno, že davno pošli. Zaradi tega so se začeli v 18. sto- letju baviti s prodajanjem južnega sadja in sličnega drobiža. Dotlej so se Koče- varji, kakor Ribničani še danes, kreta- li bolj po deželi, tedaj pa so prišli v ve- lika mesta. Velikomestno življenje je Kočevarje v vsakem oziru pomehkužilo in s tem odtujelo njihovi rodni zemlji. Začelo se je izseljevanje. Vsakoletno iz- seljevanje s krošnjo na trebuhu se je zdaj spremenilo v toliko, da so se pod- jetni Kočevarji v mestu svojega kroš- njarenja kar stalno naselili in je mar- sikdo odprl prav znatno trgovinsko podjetje. Vrste Kočevarjev so se radi tega za- čele doma vedno bolj krčiti, še bolj pa se je zmanjšalo njihovo število, ko se je okoli 1. 1880. odprlo izseljevanje v Ame- riko. Ze ljudska štetja, ki jih je vršila bivša Avstrija vsakih deset let od 1869 do 1910, so pokazala grozeče padanje števila doma živečih Kočevarjev, vkljub temu, da je bil med pripadnike nem- škega občevahiega jezika prištet tudi marsikateri Slovenec. L. 1880. je bilo na ta način naštetih še 19.029 Kočevar- jev, 1. 1921. pa je jugoslovensko ljud- sko štetje, ki se vrši, kakor po vseh državah kulturnega sveta, na podlagi izpraševanja po materinem jeziku, ugo- tovilo na tleh kočevskega jezikovnega otoka samo še 12568 prisotnih ljudi nemškega materinskega jezika. Glej članek »Statistika kočevskega nem- štva v »Naši dobi«) Ce potuješ po Kočevju, boš videl v vsaki vasi mnogo opuščenih hiš, da, razseljenih je celo nekaj vasi. Tako so se iz vasi Pogorelec, Gače, Golobinjak in Gorenja Bukova gora ljudje popolno- ma izselili, svoje domove in zemljo so prodali lastniku bližnjih gozdov, ki je začel nekdanje njive pogozdovati. Me- sto tega pa se ecni samo za Brooklyn- Newyork 6000, za Gleveland celo 7500 Kočevarjev, torej že samo v teh dveh ameriških mestih toliko, kolikor jih šte- je danes vsa Kočevska. Število prebivalstva raste danes sa- mo tam, kamor se doseljujejo Slovenci, to je v prvi vrsti v kočevskem mestu in okolici; Sem so prihajali Slovenci- pa tudi Hrvatje, ki jih pa Avstrija kot Ne- avstrijce po občevainem jeziku sploh ni izpraševala, in zasedali delavska mesta, ki jih je Kočevar iz zgoraj povedanih vzrokov zanemarjal. Tudi na marsika- tero posestvo, ki je na njem Kočevar gospodarsko propadel, se je naselil naš človek iz preobljudene Suhe krajine, Loškega potoka ali Blok. Tako je da- nes v Jugoslaviji številčno razmerje med Slovenci in Nemci na Kočevskem polju skoro enako. Slovenska beseda vlada poleg nemške tudi na sodniji in glavarstvu. Tudi za slovensko šolstvo je zadostno preskrbljeno. Edino cerkev je še ostala trdo nemška. Dr. Jože Rus Doselitev Kočevarjev pred šeststo leti Doba okoli leta 1200 pomeni v zgodo- vini važno razdobje, število prebival- stva tedanje Evrope se je začelo naglo dvigati, oživela je bila velika trgovina z inozemstvom in pričel se je prehod od prirodnega gospodarstva na denarno. Predvsem pa se je začelo iskanje nove zemlje za obdelavanje in v širokih slo- jih ljudstva se je zbudila volja gospodar- skih in kulturnih podvigov. Tudi pod- nebne razmere so se v tem času spreme- nile prav znatno na bolje, tako da so po- stale človeškemu bivanju in gospodar- stvu prijaznejše in dostopnejše tudi po- krajine, ki se jim je doslej človek po ve- čini ogibal. Na najbolj gorati južni del Dolenjske- ga Krasa je posegala ekspanzivnost člo- veka v glavnem od dveh smeri, od Loža in Stične, v manjši meri od Turjaka. Za južnozahodni del prihaja v poštev pred- vsem Lož. Od tu so oglejski patriarhi gospodovali vsemu dolenjskemu Krasu in ga podeljevali nemškemu plemstvu s Koroške, od tu se je izvršila tudi prva ko- lonizacija Slovencev in od tu so priha- jali še pozneje številni novejši roji do- seljencev. O tem nam priča priimek Lo- žar-Loser, ki je med Ribničani kakor Kočevarji precej pogost in tudi ime Lo- ški potok. V tej, blizu 800 m visoko le žeči kraški kotlini živi še danes tradi- cija, da so prvi ljudje prišli semkaj kot pastirji od Loža, v šegovi vasi, pri izviru stalne vode, pa ti še pokažejo hišo, na katere mestu je zrastlo prvo stalno stanovanje človeka. V više ležečem delu dolgega ribniško- kočevskega podolja najdemo v eni sami stari listini iz leta 1241. poleg Ribnice omenjenih že kar 9 vasi, Veliki in Mali Zapotok, Vince, Sušje, Breg, Gorenjo vas, Hrvačo, Goričo vas in Dolenjo vas. Ves široki prostor, ki leži med Ribnico, Črnomljem, Poljanami in globoko ureza- no Kolpo, pa je bil tedaj še redkeje na- seljen. Najstarejša cerkev, ki je obstojala na današnjih kočevskih tleh in nosi ime Stara cerkev, v razliko od mlajše cerkve v Kočevju, nam kaže, da se je naselje- vanje vršilo od severa, torej iz Ribnice. Vendar tempo slovenskega naseljevanja je moral biti prepočasen, ker gospodarji so se kmalu ogledali v tujini za drugimi kolonisti. V letih 1336—1374 je gospo- daril tem krajem Oton VI. Ortenburg. Ker je grad Ortenburg, njegova domo- vina, stal na Gornjem Koroškem — nje gove razvaline se vidijo nad Dravo blizu mesta Spittala — je verjetno, da so uslužbenci, pa tudi naseljenci, prihajali najprej iz teh krajev. Ohranjena nam je iz leta 1339. li- stina oglejskega patrijarha Betranda, ki odgovarja na prošnjo Otona Ortenburga in ustanavlja na Ortenburgovem pose stvu »Mooswald«, pri novo zidani kapeli Sv. Jerneja za tamošnje ljudstvo posebno kaplani jo. Mosvald, danes vas blizu ko- čevske železniške postaje, take cerkve nikoli ni imela, pač pa je bil sv. Jernej nekdaj v oltarju cerkvice na današnjem pokopališču kočevskega mesta. Kakor vidimo ime Moswald, — moč- viren gozd, — ni bilo ime ene same vasi, temveč vsega kočevskega dna pod Fri- drihštajnom. Tudi to ime je po svoji obliki koroškega značaja. Mooswald je n. pr. široko raztresena vas v podolju, ki je južnovzhodni podaljšek Millstattskega jezera, vzhodno od "aterniona. Toda tik poleg njega leži msrijša, a gotovo sta- rejša vas slovenskega imena Gschriet, to je Čreta, ki pomeni isto kar Mooswald. Na podlagi koroško zvenečega imena Mooswald sklepajo danes Kočevarji, da so bili tamošnji prebivalci že Nemci, na- dalje sklepajo, da so se bili Nemci semkaj doselili vsaj par let poprej in se kmalu toliko namnožili, da jim je bila potrebna posebna kaplanija. Ta listina dvomljive vrebine je torej ona podlaga, ki se nanjo opirajo danes Kočevarji, ko praznujejo 600 let prihoda svojih prednikov. Vendar za malo poznejšo dobo imamo že nedvomno dokazan prihod Nemcev na Kočevsko. Ta dokaz je izpisek, ki nam ga je ohranil naš slavni Valvasor in ki pravi, da je slavni češki kralj Karel IV., ki je vladal 1347—78 tudi nemški drža- vi, po srečni vojni s Franki in Turinžani, poslal iz teh nemških krajev grofu Or- tenburgu na njegovo prošnjo 300 mož z ženami in otroci, da jih je potem ta na- selil sredi svojih kočevskih gozdov. To dokumentirano naselitev Nemcev devajo zgodovinarji v dobo 1350 do 1360. In. res leta 1363. omenja druga listina juž- no od Ribnice že kar pet župnij. Od teh so tri še danes slovenske in stojijo na ugodnejših tleh ob Kolpi, namreč Osil- nica, Kostel in Poljane, ostali dve žup- niji sta na kočevskih tleh, to sta Gote- nica in Kočevje. Zdaj šele nastopi v zgo- dovini ime Kočevje, v listini »Gotsche«, in sicer nedvomno namesto prejšnjega Mooswalda. Ime pomeni vso dolgo po- krajino ob reki Rinži in ko se 1377 omenja pri župni cerkvi okoli aanašnjega pokopališča že naselje kot trg, tedaj nosi ime »trg v Kočevju«. To starinsko ime, ki je brezdvomno slovensko (glej »Življenje in svet«) in so ga doseljenci spoznali šele sčasoma, je polagoma raz- širilo svoj pomen, tudi preko vseh kra- jev, ki so jih bili naselili Nemci. Na nji- hovo središče se je skrčilo ime le na vi- dez šele 1. 1471., ko je trg v Kočevju dobil mestne pravice. Doseljenci, ki so po dosedanjih razis- kavanjih prišli iz prav različnih nemških krajev, so našli tam že mnogo slovenskih starincev in so od njih prevzeli mnogo slovenskih imen, besedi in duhovnega blaga v obče, kakor tudi njihovo nošo. Doseljevanje bi se morda vršilo še dalje, da niso leta 1418. Ortenburgi izumrli in mesto njih nastopili dediščino celjski grofje, oziroma da ni nenadno prihru- mela na Kranjsko turška sila prvič leta 1408., tretjič in četrtič 1469 — tedaj je bil požgan kočevski trg — 1. 149L pa že 24ič in napravila posebno te obmejno ležeče kraje mirnemu življenju nevarne, da ne rečemo neznosne. Zaradi stalne turške nevarnosti je bila odslej deželica skoro nedostopna. Le marsikateri be- gunec iz srbskohrvatskega juga je še na- šel v njej zavetja in pomogel do nedavno množiti število nemškega narodiča na Kočevskem. J. R. Radio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Nedelja, 3. avgusta LJUBLJANA 8: Prenos slavnostne služ« be božje s Kongresnega trga. — 8.30: Slav« nostno zborovanje gasilcev v zbornični dvorani univerze. — 10.30: Prenos slav« nostnega gasilskega sprevoda. — 16.30: Pre« nos gasilskega nastopa s športnega prosto« ra Ilirije. — 17.30: Koncert jeseniške god« be. — 20: Koncert delavske godbe »Zarja«. 22: Napoved čas in poročila. — 22.15: Pre« nos z Bleda. Ponedeljek, 4. avgusta LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas« ba. — 13: Napoved časa, borza, reproduci« rana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevni* kov. — 18.30: Godba na harmoniko. — 19.30: Predavanje o Avguštinu. — 20: Puc« cinijeva opera »La Boheme« na gramofon« skih ploščah. — 22: Napoved časa in po« ročila. BEOGRAD 10:30: Plošče. — 12.45: Kon- cert radio«kvarteta. — 19.30: Orkester ba« lalajk in pesmi. — 20.30: Pevski koncert. 21: Poročila. — 21.15: Koncert radio«kvar« teta. — 22.30: Narodna glasba. — ZA* GREB 12.30: Opoldanski koncert. — 20.35: Koncertni večer. — 22.15: Lahka glasba. — PRAGA 17: Prenos koncerta iz Bratislave. — 19.35: Koncert komornega orkestra ki« tar. — 20.05: Prenos promenadnega kon« certa. — 21: Pevski koncert. — 21.30: Vio» linski koncert. — 22.15: Lahka godba or« kestra. — BRNO 17: Prenos programa iz Prage. — 21: Plesna godba iz Bratislave. 22.15: Lahka glasba. — VARŠAVA 18: Lah* ka godba orkestra. — 20.15: Violinski kon« cert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ: 11: Dopoldanski koncert. — 15.45: Koncert orkestra. — 20.05: Koncert Mendelssohno« ve glasbe. — Godba za ples. — BERLIN 19: Lahka godba orkestra. — 20.30: Sluho« igra. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos orkestralnega koncerta lah« ke glasbe. — 21: Lirična kantata »Rudnik«-. 21.45: Spiritistična seansa. — LANGEN« BERG 17.30: Reproducirana glasba. — 20: Koncert pevskega zbora in orkestra man« dolin. — Nočni koncert in ples. — STUTT« GART 19.30: Prenos koncerta iz Frankfur« ta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Orkestralen koncert. — 19: Reproducirana glasba. — 20.25: Valčkov večer. — Koncert ciganske kapele. — Torek, 5. avgusta LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glas« ba. — 13: Napoved časa, borza, reprodu« cirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevni« kov. — 18.30: Koncert citraškega kvarteta »Vesna«. — 19.30: Radio v službi ekspe* dicij na južni tečaj. — 20: Prenos koncer« ta iz Zagreba. — 22: Napoved časa in po« ročila. — 22.15: Prenos z Bleda. BEOGRAD 10.30: Reproducirana glasba. 12.45: Koncert radio«kvarJeta. — 19 30: Ve« černi koncert. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.45: Lahka glasba iz kavarne »Moskva« — ZAGREB 12.30: Koncert radio«orkestra. — 20: Kon« cert radio«kvarteta. — 21: Kabaretni pro« gram. — 22.10: Reproducirana glasba. — PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 19.35: Pevski koncert. — 20: Prenos iz gledališča: Schubertova opereta »Pri treh mladenkah«. 22.15: lesna glasba iz Bratislave. — BRNO 17: Prenos koncerta iz Prage. — 19.35: Pre» nos koncerta iz Bratislave. — 20: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 18: Orke« stralen koncert. — 20: Operna glasba na gramofonskih ploščah. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. O.30: Koncert orkestra. — 20.05: Literaren program. — 21.45: Mozartove violinske so« nate. — 22.25: Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 18.55: Koncert na ki« taro in flavto. — 19.«): Klavirski koncert. 20.30: Koncert plesne godbe. — FRANK« FURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.30: Ve« cerni koncert — 20: Poljuden koncert sim« ioničnega orkestra. — STUTTGART 19.30 Koncert filharmoničnega orkestra: Schu« bertova simfonija št VII, v C«duru. — 20.15 Mešan glasbeni program. — 21.30: Koncert komorne glasbe. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert — 17.30: Koncert or« kestra. — 30: Večer solistov. — 21.03: Or- kestralen koncert — Ciganska godba. —