17
BIBLIOGRAFIJA NALOG ŠTUDENTOV PZE ZA ETNOLOGIJO V LETU 1977.
Okrajiave: P — proseminarska naloga, S — seminarska nalo^, D — diplomska naloga, il. — slikovno in drugo gradivo. Vsa naloge so v tipkopisu.
LOVSTVO
t. Petru DuEa: Lovstvo v Loiki dolini. P, 1 7 str., 7 il.
ROKODELSTVO in OBRT
2.	Lapuh Maja: Dimnikarska obrt v Ljubljani. P, 18 str., S il.
3.	ME3ller Karmen: Življenje in delo studenčarjev na Dravskem polju. P, 17 str., 7 il.
industrija in rudarstvo
4.	Gregorčič Nevenka: Življenje delavk v Delamarisu. P, 16 str.
5.	Jankovič Nada: Delo in življenje delavcev v opekarni na Vrhovcih pri Ljubljani (Obrat Vič). P, 14 str,, 4 il,
PROMET, KOMUNIKACUSKA SREDSTVA IN KOMUNICIRANJE
6.	Zvonar Lojzka: Razvoj prometa v Koitaboni. P, 20 str., 10. ||.
TRGOVINA
7.	Kropej Janez: Ptujski živinski sejem. S, 18 str.
PREHRANA
8.	Pirš Slavi: Prehrana v vasi Kleče pri Dolu. P, 21 str.
9.	Pleterski Irma: Prehrana delavcev v Gaberju. P, 25 str., 4 il.
stavbarstvo in stanovanjska oprema
10.	Karbič Miran: Stavbarstvo in stanovanjska oprema v Orahku. P. 33 str., 30 II.
11.	Murko Duianka: Sprememba stano\ranjske kulture v Pob-reiju po 2. svetovni vojni. S, 38 str.r 22 il.
NOS A
12.	Jelič Oarinka: Noia Vrhložanov v 20. stoletju. S, 78 str., 13 i|.
proračun
13.	Bučar—ValiČ Aleša: Potroinja in proračun nekaterih dru-iin v Vitanju v 30. letih 20, stoletja (na podlagi arhivskih virov).
25 str., 1211.
družinsko sorodstvene zveze
14.	Barbo Cveta: Družinski odnosi v Smledniku. p, 26 str.
15.	More Jasna: Spoznavanje, poroka ter medsebojni odnos "led možem in ženo v Ljubljani danes. S, 24 str.
PREBIVALSTVO
16.	Berce Branka: Nekatere raziskave prebivalstva v Vitanju k°t poskus uporabe statističnih metod v etnologiji. O, 150 str.,
i i., mapa računskih obdelav,
K RAJEVNA SKUPNOST
17.	Hazler Vito: Krajevna skupnos« Gomilsko. S.-46 str., 37 il.
medkrajevni in interetnični odnosi
18.	Fajfar Janez: Stanovalci samskega doma SGP Gorenje na Bledu. P, 13 str., 1 il.
19.	Milčinski Maja: Poskus prikaza življenja skupine medicinskih sester priseljenih iz Srbije. P, 20 str.
20.	Žaear Zora: Vključevanje priseljencev iz SR HrvaŠke, BiH ter Srbije v novo kulturno okolje v krajevni skupnosti Krim—Rudnik, Ljubljana. D, 73 str.
družbeno razlikovanje
21.	Viktorovski Majda: Socialna diferenciacija v mestu danes 'delavska in izobraženska družina). P, 24 str.
Medsebojna pomoč
22.	Zvonar—Drnoviek Lojzka: Medsebojna pomoč v Zabrez-n*u. S, 25 str., 13 il.
SOSEOSTVO
23.	Delak Zvezda: Sosedski odnosi v Koitaboni in medsebojna Pomoč kot njihom bistvena funkcija. S, 35 str.
24.	Jelič Oarinka: Sosedski odnosi in medsebojna pomoč na Vrhlogi. p, 23 str.
25.	Les Bernardka: Sosedski odnosi v Kriki vasi. P, 19 itr., 3
11.
26.	Slavec Ingrid: Oblikovanje sosedska skupnosti v stanovanjskem naselju Semedela pri Kopru. p, 25 str, 2 il.
27.	Valič Katra: Sosedski odnosi v Grafenaurjevi ulici (1—19). 19 str., 8 il.
FANTOVSKE IN DEKLIŠKU SKUPNOSTI
28.	Šprajc Ivan: Fantovska in dekliika skupnosti v Žireh. P, 21 str.
DRUŽBENE ORGANIZACIJE
29.	Opeka Marija: DruStva in zadruge v Žabnici In okoliiklh vaseh od začetka 20. stoletja do danes. S, 19 str., 6 il.
PRIJATELJSTVA, POZNANSTVA IN KLIKE
30.	Vidic—Leben Nika: Prijateljska zveze v Kranju. S, 33 str., 8 il.
ŠEGE
31.	Brence Andrej: Ženitovanje pri Tomažu v Slovenskih Goricah med obema vojnama. P, 25. str.
32.	Jerman Maja: Orežinsko pustovanje in vloga fantovskih skupnosti pri organizaciji pusta. P, 11 str.. 3 il,
33.	Jugovec - Smerdel Inja: Pojavi, povezani s smrtjo v Življenju KoitaboncBv, S, 33 str., 13 il.
34.	Medved — Furek Milena: Maturantje in njihove iege. S, 69 str., 93 il,
VEROVANJE
35.	Brence Andrej: Verovanje v Lovrencu na Pohorju. S, 35 str,
36.	Fikfak Jurij: Vrednote, moralne norme in verovanje v Gorenji vasi in okolici. P, 21 str.
IGRA ODRASLIH IN OTROŠKA IGRA
37.	Anžič Ivica: OtroSke igre na Prulah. P, 15 str., 13 il.
38.	Buzolič - Vračar Vedrana: Sinjska alka. P, 15 str., 11 il.
BRANJE
39.	Medved — Furek Milena: Branje na Pragerskern. P, 32 str.
ZNANJE O RASTLINSKEM SVETU
40.	Kurinčič Sonja: Ljudsko znanje o rastlinskem in živalskem svetu v vasi Trnovo pri Novi Gorici. P, 25 str.
ZNANJE O VREMENU
41.	Mravlje Soris: Poznawmje in napovedovanje vremena v vaseh na južnem področju Krvavca. P, 20 str.
TEHNIČNO ZNANJE
42.	Horvat Breda: Kako kvalificirani delavci tovarne Elektro-kovina v Mariboru izkoriičajo tehnično znanje doma. P, 16 stf.
TOPOGRAFIJE
43.	Cigiič — Šalamun Zvona: Opis vasi Gabrče na primeru treh biografij vaičanov, D. 61 str., 18 il,
44.	Kunčič- Keriič Irena: Življenjski stil prebivalcev Kup-Ijenka. D, 188 str., 105 il.
RAZNO
45.	Abtam Lučka: Prosti čas Borit a nov. S, 39 str,, 13 il.
46.	Gabriček Silvester: Kmet - delavec v vasi Žabče pri Tolminu. S, 25 str., 27 il.
47.	Gabriček Silvester: Socialna podlago družabnega Življenja v Tolminu od 1850 do nastopa faiizma. D, 64 str., 45 II.
48.	Igličar Jura: Gospodarstvo v Koitaboni in njegova povezanost z mestom. P, 17 str., 1 il.
49.	Šaiel Monika: Gospodarstvo v Slovenjem Plajbsrku. P, 23 str.
50.	Zamperlo Eva: MeiČansko Življenje v Kersnikovih izbranih povestih. P, 17 str.
33. nalog na temo: Moje kulturno okolje napisanih v okviru predmeta obča etnologija v itud. letu 1976/77,
Glasnik SE D (1978) 1
22
DOPOLNILO k bibliografiji \i Glasniku SED 15/1975, št. 5 17-19;
—	Cevc Tone: Pastirsko življenje na Veliki, Mali in Gojški planini v Kamniikih Alpah. D 1957
—	Kuhar Boris: Borovo gostuvanje v Prekmurju in podobni pustni običaji na Slovenskem. D
—	Specagna Ettore: Arbeč, Zapotok, Gorenja vas, črni vrh v Nadiški dolini (Materialna kultura). D
— Štefane i osa Vanda: Kruh slovenskega ljudstva. D 1955
Duša Krmel—Urnek
POROČILA NOVICE
6. ZASEDANJE ŠTUDIJSKE SKUPINE IFMC ZA RAZISKOVANJE LJUDSKIH GLASBIL 12.-16. sept 1977 na Poljskem.
Medtem ko postajajo veliki strokovni kongresi vse bolj samo priložnost za srečanja znanstvenikov iste stroke, ki bi sicer težko prišli skupaj, in so kongresni referati dostikrat le formalnost, ki omogoči prisostvovanje na kongresu, pa dobivajo zasedanja manjših Studijskih skupin čedalje več veljave, V resnici je izmenjava mnenj in izkušenj ter razpravljanje o strokovnih problemih povsem uspešno le v ožjem krogu. Prav zato si vodje posameznih skupin prizadevajo, da bi bili sestanki redni, vsaj v razmiku dveh let, vsakokrat v drugi deželi. Gostitelj letošnjega zasedanja študijske skupine za ljudska glasbila je bila poljska akademija znanosti v Varšavi, kjer smo se udeleženci zbrali 12. sept. 1977 in se skupaj odpeljali v kraj zasedanja, v mestece Kazimierz Dolny {blizu Lubiina).
Na programu je bilo čez 20 referatov, deloma na t^mo o odvisnosti instrumentalne glasbe od tehničnih zmogljivosti glasbi!, nekateri pa so obravnavali probleme poljskih ljudskih glasbil. Tako je npr. B. S^rosi iz Budimpešte govoril o vplivu posebnosti violinske igre na oblikovanje melodije. V, Atanasov iz Sofije o tehničnih možnostih dud v Bolgariji, B. Vogel iz Varšave o vplivu poklicnih izdelovalcev glasbil na nepoklicne, Ch. Kaden iz Berlina o tehniki igranja na madžarske dude, O. Elschek iz Bratislave o izvajalskih značilnostih igranja na flavte, L. Bielavvskl iz Varšava o instrumentalni glasbi kot transformaciji človeškega gibanja, K. Galin iz Zagreba o piščalth severovzhodnih območij Hrvaška, Cv. Rihtman iz Sarajeva o razmerju med glasbilorn, tehniko igranja in glasbo v ljudskem izročilu Bosne in Hercegovine, J. Strajnar iz Ljubljane o tehničnih možnostih violinske igre in njih dejanski uporabi pri rezijanskih godcih, D. Davil iz Beograda o srbskih piščalih, A. Dygacz iz Katovvic o glasbilih poljskih steklarjev, B. Szydfowska-C0glowa iz Poznarta o najstarejših poljskih imenih za glasbila itd. Kot je videti, smo bili Jugoslovani dobro zastopani, saj samo iz Makedonije in Črne gore ni bilo nikogar. Kajpak je na zasedanju sodelovalo tudi več domačinov, sicer pa so prišli strokovnjaki iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Danske, Holandije, Irske, Madžarske, obeh Nemčij, Norveške, Slowške in Švedske.
Za mestece Kazimierz Dolny neše zasedanje ni bilo nič posebnega, saj so podobne prireditve tam večkrat Nekdaj bofpto
trgovsko mesto ob Visli, s štirioglatim gtavnim trgom, ki ga obdajajo slikovite lesene in zidane hiše, nekatere z bogatimi renesančnimi pročelji, je po vojni, ko so ga spet pozidali, postalo privlačen turistični kraj. Nekatera strokovna društva imajo tu svoje počitniške domove. Tako je naša skupina bivala v Domu arhitektov, ki je moral biti nekoč plemiški dvorec, sodeč po obokani starinski veži, dvorišču atrijskega tipa in velikih družabnih prostorih v pritličju. Mesto je mikavno zlasti za slikarje, ki prirejajo tu svoje kolonije. Gostoljubnost Poljakov je presegla vsa naša pričakovanja in tistemu, ki zna opazovati življenje okrog setae, je bilo marsikdaj težko ob izobilju dobrot, ki smo jih bili deležni.
Za slovo smo obiskali še Szydfovuiec, manjši kraj ob cesti med Varšavo in K rakovem, kjer so pred dvema letoma začeli v obnovljenem plemiškem dvorcu urejati muzej ljudskih glasbil, ki je doslej edini te vrste na Poljskem. Sprejela nas je ravnateljica Danuta Papročka, ki je vse svoje moči posvetila muzeju. Z izredno energijo ji je uspelo premagati težave, ki jih ni bilo malo, če ¡e hotela uresničiti začetek velikopoteznega načrta, katerega obrisi se kažejo že v doslej odprtih razstavnih prostorih, bodisi v načinu razvrstitve glasbil ali v načinu postavitve in dokumentaciji.
Zmaga Kumer
SIMPOZIJ O EVROPSKI SREDNJEVEŠKI BALADI od 21.-23. nov. 1977 na Danskem
Po številu udeležencev je bilo to že kar kongres, saj nas je bilo čez sto. Toda referatov je bilo le enajst. Prirediteljica — univerza v mestu Odensa — je očitno želela v mednarodnih strokovnih krogih uveljaviti svoj nedavno ustanovljeni „Laboratorij za srednjeveško slovstvo v ljudskih jezikih", zato so organizatorji skrbno izbrali referente in udeležence, hkrati pa na široko odprli vrata vsem, ki se kakorkoli zanim^o za balade, zlasti študentom. Zasedanje je bilo v „zeleni predavalnici" (zares so zelene vsa klopi in pult za predavatelja) študijskega centra za srednjeveško literaturo. Poslopje je komaj dobro dograjeno v območju nove univerze, ki nastaja daleč zunaj mesta po vzorcu ameriških univerzitetnih „campusov". Čeprav je btlo poskrhljeno za ozvočenje in čeprav smo imeli dovolj časa, se diskusija ni mogla prav razviti. Preveč raznovrstno je bilo poslušalstvo, za marsikoga je bilo vse novo in tako se je dogajalo, da smo razpravljali več med obedi in odmori kot v predavalnici in nazadnje soglasno sklenili, da prihodnje zasedanje ne srna preseči okvira delovnega sestanka študijske skupine.
Strokovno sta simpozij vodila I. Pi iz danskega folklornega arhiva v Kopenhagenu in O. Holzapfel z univerza v Odanse. Prvi dan so predavali S. R, Jonsson (Svenskt Visarkiv, Stockholm) o skandinavski baladi, njeni starosti in zgodovini, D. Laurent (univerza v Brestu, Bretagne/Francija) o bretonskem pesemskem ustnem izročilu, E, Metzner {z univerze v Frankfurtu) o problemu izvora balad, J.A. Cid Martinez (z univerze v Madridu) o španski romanci in evropskem baladnem izročilu ter podpisana o srednjeveškem izročilu v slovenskih baladah in njihovem razmerju do evropskih. Drugi dan so nastopili Skandinavci: A. Asplund (z instituta za ljudsko slovstvo v Helsinkih) o finskih srednjeveških baladah, M. Nolse (z instituta v TcSrshavnu) o herojskih junaških baladah in rfhovem razmerju do drugih zvrsti, V. Olasou (iz Reykjavika) o islandskih srednjeveških baladah. Zadnje zasedanje je bilo spet bolj splošno. Predavali so: L. Vargyas (z madž. akademije znanosti v BudimpeSti) o razširjanju balad. W, E. Richmond (Indiana University, Bloomington, ZDA) o refrenu in njegovem pomenu v angleških in norveških haiadah ter D. Buchan (z univerza v Stirlingu na Škotskem) o kronologiji balad.
Čeprav so vsaj nekateri referenti prišli iz dežel, kjer je še mogoče opazovati balade v živem, so referati povečini izzveneli ali v papirnato teoretiziranje ali pa so se oklepali tradicionalne literarne predstave o baladi kot pesmi povsem določene oblike in vsebine. Tako jim je srednjeveška balada pomenila poseben oblikovno vsebinski tip, namesto da bi bili upoštevali raznovrstnost primerov pri raznih narodih in razvoj zvrsti. Le zaradi takih stališč se je moglo primeriti, da se je na koncu nekaterim zdelo še potrebno govoriti o tem, kaj sploh je balada. Vse premalo je bilo tudi upoštevano, da balada ni samo stvaritev besedne umetnosti, marveč je pesem, ki se poje. ponekod celo ob spremljavi plesa. Da gla&a in ples vplivata tudi na besedilo, ni treba posebej opozarjati, vsaj ne tistih, ki imqjo količkaj terenskih izkušenj.
Zmaga K umer