108. It. - s. fes.
Naročnina za kraljevino
SHS
Mesečno 15 D. Letno 120 D.
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za «nkrat 50 para, večkrat popust
Pošttiina pavšaHrana. Posamezne številke 1 Din.
<ub!iani, v četrSek 11. maia 1922.
10*
t V-f‘. 5 J" Ki
aszaac ZESBEBsase
BiBESagaa^L^.Br,-^'«?zimj^.vjTrnBT^i^™^aTOT»migCTg;^jBM!Mnsima i.j SRfllMBgTgTBi
. . Sela	skypšli&i@*
ODGOVORI MINISTROV NA INTERPELACIJE. - IZVOLITEV
RAZNIH ODBOROV.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Predsednik dr, Ribar je otvoril ob petih popoldne sejo narodne skupščine.
• x ™evnem redu so odgovori ministrov na^ razna vprašanja. — Minister za izenačenje zakonov Trif-Kovic odgovarja na vprašanje poslanca Reisnerja, zakaj se ni skupščini predložila zakonska predloga o civilnih državnih nameščencih.
Minister pravi, da je ministrski ko-i?^e. ?.e Proučil elaborat strokovne komisije in da bo v prihodnjih sejah sklepal o potrebnih izpremem* bah. Nato bo vladni predlog prišel pred narodno skupščino v nadaljnjo razpravo. Posl. Reisner izjavlja, da se zadovoljuje s tem odgovorom in naglasa nujnost te zadeve. — Finančni minister dr. Kumanudi odgovarja na vprašanje posl. Tajčiča o uvozu melase. — Minister prosvete Pribičevič odgovarja na vprašanje posl. Kristana o eksercicijah in o verouku na šolah in veli, da ministrstvo doslej še ni izdalo nika-kih navodil v tem pogledu, da pa bo vlada to storila vslcd konkretnega slučaja, ki se je pripetil v Ljubljani. Na vprašanje, kaj se je, oziroma kaj se bo na šolah ukrenilo glede verouka in eksercicij v zmi-slu določb ustave, pravi minister, da se bodo navodila, ki jih bo vlada izdala, ujemala z ustavo. Na vprašanje, ali je res, da so šolske maše • obvezne, kar nasprotuje določbam ustave, odgovarja minister, da ni )bilo rečeno, da so šolske maše obvezne. — Minister za trgovino in
industrijo odgovarja na vprašanje posi. dr. Koruna o objavljenju nekaterih naredb, ki jih je sprejel zakonodajni odbor in veli, da jih je kralj že podpisal, da pa se radi teh-n; nih težkoč še niso mogle objaviti. Na vprašanje posl. Kristana o ukinjenju verouka na trgovskih šolah veli zastopnik ministrstva za trgovino in industrijo, da s,e pripravlja zakonski predlog o nižjih trgovskih šolah, ki bo uredil tudi to vprašanje. Ta zakon bo obsegal nadalje razne druge važne določbe. — Narodna skupščina preide nato na dnevni red. Predsednik dr. Ribar ugotavlja sklepčnost, nakar se izvoli pet devetčlanskih odborov, in sicer
1.	za	proučavanje	zakonskega
načrta,	ki	pooblašča	prometnega
ministra, da	izda naredbe in pravi-
la za varnost prometa (predlog prometnega ministra); 2. za proučavanje zakonskega načrta o izpre-membi § 17 bramb. zakona (predlog posl. Kobasice); 3. za proučavanje zakonskega načrta o izpremembi zakona	o	likvidaciji	moratorija
(predlog pravosodnega ministra); 4. za proučavanje zakonskega načrta o dopustu vojakov (predlog poslancev M. Popoviča in tovarišev), in 5. za proučavanje zakonskega načrta o razširjenju § 471 srbskega civilnega procesnega reda na vso državo (predlog posl. Radosavljeviča). — Seja se je končala ob sedmih zvečer. Prihodnja seja jutri ob desetih dopoldne. Na dnevnem redu so interpelacije.
INDIREKTNI DAVKI SE NE MOREJO ZVIŠAT!. — INOZEMSKO POSOJILO BI NAJ BILO VIR BLAGOSTANJA.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Danes je na seji finančnega odbora predsednik dr. Veljkovič kot poročevalec podal
ekspoze o dohodkih letošnjega proračuna. Pojasnil je, zakaj je težko ali skoraj nemogoče zvišati obstoječe indirektne davke. Vzroki so deloma gospo-darske narave, ker je popolnoma nemogoče industrijo še nadalje obremeniti, ker je že 30 odstotkov njenih dohodkov obremenjenih. Še bolj merodajni so politični razlogi, ker srbskega kmeta rti mogoče še bolj obdavčiti, ker še Vedno ni prejel vojne odškodnine, do katere ima pravico. Nadalnje obremenitve bi izzvale veliko nezadovoljnost. Dr. Veljkovič meni, naj bi se iz proračuna izločili lanski dolgovi države in iiaj bi redni proračun obsegal le redne dohodke in redne izdatke. Za poravnavo dolgov iz lanskega leta naj bi se sestavil poseben preračun, za katerega na:l k’ se našl° kritje v sklenjenih posojilih. — Finančni odbor je sprejel to stališče dr. Veljkoviča, zlasti tudi zaradi tega, ker država ne sme zvaliti ivsa bremena vojnih dolgov na sedanjo Eeneracijo, ampak naj vojne stroške nosijo tudi bodoči rodovi. — Dr. Veljkovič je nadalje predlagal, naj se iz Proračuna izločijo še nekatere postavke in vnesejo v poseben, tretji proračun, namreč one vsote, ki se nanašajo
na razne investicije. Tudi te investicije naj se krijejo iz sklenjenih posojil, le na ta način je mogoče doseči v rednem proračunu ravnotežje. — Finančni odbor je v načelu sprejel tudi to stališče dr. Veljko viča, ki je nadalje izvajal, da bo inozemsko posojilo, o katerem se ravnokar sklepa, vir blagostanja, ako se plodonosno uporabi in začetek ozdravljenja naših financ. More pa biti tudi grob naših financ, ako se to posojilo ne porabi racijonalno. — Vsi državni dohodki znašajo 5.950 milijonov dinarjev. Razen tega se predvideva, da se bodo dohodki iz carine na luksusno blago zvišali na 150 milijonov dinarjev, ako se dovoli uvoz luksusnih predmetov. Ker še ni izdelan proračun prometnega ministrstva, še ni mogoče ugotoviti končnoveljavno vsoto vseh izdatkov. Vsekakor pa znašajo približno 6.200 milijonov dinarjev. Ravnotežje v proračunu se bo doseglo s povišanjem rajnih taks. Finančni odbor je odklonil davek na premoženje kot redni dohodek. Ta davek bi se porabil kot kritje za dolgove, ki so nastali iz primanjkljaja v lanskem proračunu, ki znašajo okroglo 1.700 milijonov dinarjev. Razen tega /mora vlada povrniti zneske, ki jih je uporabila iz odškodninskega fonda za invalide v Srbiji in Črni gori v znesku ene milijarde dinarjev.
Dresinl. doklad® za žeSazniš. delavstvo
INTERVENCIJA POSLANCEV IVANA DERŽIČA, GOLOUHA IN KO-PAČA PRI PROMETNEM MINISTRU. — STAVLJEN JE ROK 2 DNI.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Danes popoldne so intervenirali poslanci Ivan Deržič, Golouh in Kopač pri promet-
nem ministru Staniču in pri zastopniku ministrskega predsednika ministru Trif-koviču zaradi odlašanja izplačila povišanih draginjskih doklad delavcem prometnih ustanov. Poslanci so izjavili, da Je znano, da se je finančni minister postavil na stališče, da ni denarja in da mora prometni minister povišati tarife, ker se da le na ta način dobiti kritje za Povišane drag. doklade delavcem. Poslanci so zahtevali, naj se predlog prometnega ministra o zvišanju drag. doklad takoj odkaže finančnemu odboru in naj se vlada briga za gmotno izboljšanje delavcev, ki se ne morejo živeti
od svojih plač, ki v najboljšem slučaju znašajo 2800 kron mesečno. Naglašali so, da so se te dni izdali milijoni in rekli, da se mora vlada intenzivneje ba-viti z življenskimi razmerami delavstva. — Prometni minister Stanič je odgovoril, da je finančni minister že pristal na zvišanje drag. doklad in da bo vlada resno proučila vsa vprašanja, ki se tičejo delavcev in da bo to vprašanje tudi rešila. — Jutri ob devetih dopoldne bo posebna deputacija poslancev posetila finančnega ministra dr. Kumanudija, da posreduje v tem vprašanju. Starca bo rok dveh dn?, da se to vprašanje reši, sicer bo odklonila vsako odgovornost za posledice.
PASIVNA REZISTENCA V DELAVNICAH JUŽ. ŽEL. V MARIBORU.
Maribor, 10. maja. (Izv.) Pasivna rezistenca v delavnicah južne železnice, ki je izbruhnila včeraj zaradi tega, ker delavci še vedno niso dobili obljubljenih povišanih drag. doklad, traja da-Jie. Položaj se ni izpremenil.
GOVORICE O NEMIRIH V ZAGREBU.
Genova, 10. maja. (Izv.) V nasprotju z jugoslovanskimi dementiji objavljajo italijanski listi ponovno govorice, da so v Zagrebu izbruhnili nemiri. Po teh vesteh, ki so dospele čez Bari, so v Zagrebu proglasili vlado Stjepana Radiča.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Ministrski svet je sklenil sprejeti predlog ameriške skupine bank, ki nam je ponudila posojilo. Pooblastil je finančnega ministra, naj dokonča pogajanja s to skupino.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Ponudba skupine ameriških bank Blero, ki jo je vlada sprejela, znaša 100 milijonov dolarjev. Vlada je pooblastila finančnega ministra, da izgotovi končno besedilo pogodbe s to bančno skupino, ki jo bo potem podpisala. O ostalih ponudbah ministrski svet ni razpravljal, ker niso pripravne. Vlada je hkrati pooblastila finančnega ministra, naj na podlagi pogodbe takoj izda čeke v znesku 10 milijonov dolarjev v gotovini, petnajst milijonov dolarjev pa naj porabi za investicije. Ostali znesek naj se stavi vladi na razpolago. Ves znesek bo vlada dobila, ko zadevo potrdi narodna skupščina. Od 10 milijonov dolarjev v gotovini se porabi 60 odstotkov na domačih borzah za izboljšanje tečaja dinarja, 40 odstotkov pa za nabavo potrebščin v inozemstvu.
INTERVENCIJA POSL. DERŽIČA ZA ZGRADBO NOVIH OG5BALIŠČ PRI JUŽNI ŽELEZNICI.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Posl. Deržič je interveniral pri prometnem ministru Staniču, naj se južni železnici dovoli zgradba ogibališč na postajah Savski Marof, Sv. Klara, Duropolje in Greda na progi Zidani most—Sisak in za razširjenje južnega kolodvora v Zagrebu. Prometni minister je odgovoril, da se kontrolni odsek zagrebškega ravnateljstva bavi s tem vprašanjem. Ker se je to vprašanje sprožilo že pred enim letom in je južna železnica že nabavila potrebno gradivo, jc minister obljubil, da bo dal kontrolnemu odseku brzojavni nalog, naj svoje delo dokonča, zlasti glede postaje Savski Marof, kjer je popravilo najbolj nujno.
PRORAČUN PROMETNEGA MINISTRSTVA.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o zahtevi prometnega ministra, naj se v proračun za njegov resort vstavi znesek dveh milijard dinarjev, torej za ll/e milijarde več, kakor znaša dosedanji proračun. Zastopnik finančnega ministrstva je izjavil, da ne more najti kritja za ta izdatek. Zadeva se je odgodila na kasneje. — Nato je ministrski svet razpravljal o upravni razdelitvi države. Ugotovilo se je, da je treba na Hrvatskem ustanoviti še eno oblast, namreč varaždinsko. Bačka naj se združi s Sremom, le nekateri okraji v Sremu naj se priklopijo osješki oblasti.
iz
Genova, 10. maja. (Izv.) Zastopniki držav, ki so podpisale vabilo za mednarodno gospodarsko konferenco v Genovi, so se sestali danes dopoldne v konferenčni palači pod predsedstvom italijanskega ministrskega predsednika De Facte, da prouSe več pozivov, izjav in priporočil, ki jih je prejela podkomisija prve komisije, in da ugotove, ali spadajo v program genovske konference in ali ima tedaj konferenca povod, da se bavi z njimi. Sklenili so izključiti iz pogajanj konference pozive, ki so jih stavile Gruzija, Armenija in Aserbejdžan, ker te države ne pripadejo Evropi. Pravtako se ne prepusti k pogajanjem spomenica, katero so stavili prcbivalci saarske kotline, ker spada vprašanje, za katero gre tu, v področje zveze narodov. Isto usodo je doživela spomenica angorske vlade. Z vprašanji, ki se tičejo varšavske sanitetne konference Vzhodne Galicije, Litve in madžarskih manjšin, dalje z vprašanji, ki so jih predložili konferenci Bolgari, se bo najprej bavila podkomisija politične komisije.
ČIČERIN IZROČA SPOMENICO.
Genova, 10. maja. (Izv.) V zvezi s konferenco petih sklicujočih držav je italijanskega zunanjega ministra Schan-zerja posetil načelnik ruske delegacije Cičerin, ki mu je hotel izročiti spomenico. Schanzer pa je prosil Čičerina, naj te spomenice, ki je po njegovem mnenju nesprejemljiva, za enkrat ne izroči. Sedaj se vrše pogajanja strokovnjakov in zvečer se bodo Čičerinu naznanili izpreminjevalni predlogi. — Schanzer je med dr. stavil tudi predlog,
Uredništvo:
-Hnva ulica 1/1. Telefon 360.
Uprava: trg 8. Telefon 44.
iopisi se ne vračajo, anjem je priložiti znamke za odgovor.
Maeilonaiaa zunanja poliHka.
Ako pregledamo posamezne izjave, vloge, stanja in korake našega zunanjega ministra, odkar se je podal v Genovo k pogajanjem o rapallski pogodbi, dobimo, da preveva vsa ta njegova dejanja enotna temeljna misel: zahteva jugoslovanske zunanje politike je opisana z odločnim programom dobesedne in doslovne izvedbe rapallske pogodbe, le tu sinemo pripomniti, da se nahajamo napram Italiji v slabšem položaju zaradi tega, ker naša zunanje-političruf delegacija enostavno vstraja pri pogodbi, ki je bila pred letom in pol podpisana, medtem ko Italija zapušča to pogodbo in ji dostavlja nove zahteve. V tem tiči ravno diplomatična taktika, da se čimveč zahteva in s tem kar najve£ doseže. Nuše stališče je pasivno, medtem ko je italijansko agresivno. Vendar v tem oziru še ne smemo zameriti našemu zunanjemu ministru, kajti postavke, ki so se dosegle z rapallsko pogodbo so za nas kolikortoliko tako ugodne, da jih skuša Italija s svojimi novimi predlogi samo uničiti.
Nekaj drugega je, kar smemo upravičeno zameriti naši zunanji politiki. Naša zunanja politika je vseskozi okostenela, formalistična, takorekoč pravna? Njeni diplomatični koraki napram inozemstvu, ves njen način nastopa proti inozemstvu sloni na enostavnih zahtevah po spoštovanju pogodb. V kolikor, nastopamo na zunaj z neko aktivno voljo, z nekim zamišljenim načrtom novi mednarodni moči in ugledu, se gibljemo v okviru male antante kot prav pohleven in pasiven člen. Nata zunanja politika torej ni inicijativna. To pa zeb tegadelj ne, ker ni nacijonalna.
Izkustva zunanje politike, katere smo ravno jadranski Jugoslovani na^ boljše razvideli, so nam pred in po vojni dokazal-!, da nastopa evropska diplomacija, v prvi pa Italija z veliko naciionalistično ideologijo, da odeva svoje zunanjepolitične nastope v stilizirano naciionalistično frazeologijo, da meče ^ javno mnenje valove nacijonalističnega utemeljevanja. Na ta način pripravlja teren in razpoloženje za svoje egoistične in vojaške zahteve, smotre.
In vendar ima naša zunanja politika proti Italiji najsilnejše orožje. Z ža». lostjo moramo ugotoviti, da se tega orožja ne poslužujejo zunanji miriistrt nove jugoslovanske države. V Italiji imamo nad pol milijona usnžnjenih Jugoslovanov. S kako močjo bi lahko propaganda našega zunanjega ministrstva delovala na javno mnenje evropskih držav in njenih državnikov, ako bi spretno razširjala grozote in krivice, požige in umore, ki se že štiri leta vrše nad našim ondotnim narodom.
Človek dobi utis, da naši zunanji ministri iz nekake osebne uljudnosti nočejo nadlegovati Italije, da nočejo njihove državnike vznemiriti z neljubo mednarodno propagando, ki bi se nanašala na politične metode italijanskega •»demokratizma« v zasedenem ozemlju. S strahoto gledajo primorski Jugo-slovani na pasivno stališče naših vlad, na njihovo brezbrižnost napram italijanskemu nacionalističnemu terorju, ki se skoro dnevno in sistematično spozabila nad njimi.
V tem oziru se kaj čudno zlaga ukinjenje obmejnih dopisnih uradov z dt-plomatično taktiko našega zunanjega ministra. Ukinili so te postojanke, Iz katerih bi mogli vršiti sistematično propagandistično delo v inostranstvu, v katerem bi pripravljali gospodarsko in narijonalno gradivo, s katerim deluje zunanja politika vseh držav. Momenti, s katerimi se utemeljujejo v mirnih dobah zunanjepolitične zahteve, so nacijonalni in gospodarski, njih upravičenost si kaj rada osvaja mednarodno javno mnenje, ki je končno tehtnica zunanjepolitične veljave in moči posameznih držav.
Te misli se porajajo, ko čitamo, kako poživlja italijanska vlada vse mogoče eksperte iz Dalmacije k rapallskim pogajanjem, ko gre vendar v najboljšem slučaju za 15 tisoč zadrskih ltalijanašev, medtem ko prepušča naša vlada, in priznajmo tudi naše časopisje, pol milijona primorskih Jugoslovanov večni pozabi.
^oSiska Se odredila delat® mobiliiadlo
VELIKO RAZBURJENJE RADI NEMŠKO-RUSKEGA SPORAZUMA.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Vesti iz Varšave velijo, da je poljska javnost zelo razburjena radi nemško - ruskega sporazuma, ki je direktno naperjen proti Poljski. Sovjeti nameravajo sedaj izvesti svoj stari načrt in s pomočjo Nemčije napasti in uničiti Poljsko. Na vsak način ima z nemško - ruskim spo-
razumom Poljska ogrožen hrbet. Zaradi tega je poljska vlada odredila delno mobilizacijo po vsej državi. Vlada ima tajne konference z načelniki parlamentarnih klubov. Oficijelno se dementirajo. vse vesti o delni mobilizaciji, ki pa se izvaja zelo intenzivno in je odziv prebivalstva izredno velik.
NEDELAVNI ZAGREBŠKI OBČINSKI SVET.
Zagreb, 10. maja. (Izv.) Današnja »Svobodna Tribuna« piše v uvodniku: 2e delj časa se trdovratno razširjajo govorice, da se razpusti zagrebški mestni zastop. Dočim se o tem mnogo govori v javnosti, molče tako vladni kakor blokaški listi. Ta molk je značilen zaradi tega, ker se zdi, da hoče vsaka stranka prikriti svoje namene. Izgleda, da sta si obe stranki v eni točki edini. Gre pa za to, kdo bo na drugega zvrnil krivdo za izzivanje. Vse te govorice se opirajo na dejstvo, da je vlada odklonila sklep zagrebškega mestnega zastopa o odstopitvi Radiča, dr. Košutiča in dr. Šurmina ter na kombinacijo, da blokaška večina ne namerava odposlati dep.utacije k poroki kralja Aleksandra v Beograd. Ti dve dejstvi podkreplja še to, da zagrebški mestni svet že nad en mesec ni imel nobene seje, niti navadne pripravljalne odborove seje, na kateri bi se sklepalo o sklicanju prihodnje seje mestnega občinskega sveta.
naj ruska delegacija pod nobenim pogojem ne izroči listom novega besedila spomenice, ker bi bilo potem takorekoč vse izgubljeno. Dokler pogajanja še niso končana, naj se novo besedilo nikakor ne objavi,
RAPALLSKA POGODBA.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Z ozirom na posredovanje angleškega ministrskega predsednika Llcyd Georga v sporu med Jugoslavijo in Italijo, je na? ša delegacija obvestila francosko vlado o poteku pogajanj, da ne bi izgledalo, da naša vlada dela za hrbtom Francije.
DEMISIJA AVSTRIJSKEGA MINISTRA.
Dunaj, 10. maja. (Izv.) Avstrijski finančni minister dr. Gurtler je danes, dopoldne izročil zveznemu kanclerju dr. Schobru prošnjo za odpust s svojega mesta.
Borzna poročila.
' Oi y
Curih, io. maja. Berlin 1.80, Ne\vyorfc 518, London 23.05, Pariz 47.40, Milan 27.55, Praga 9.85, Budimpešta 0.67, Zagreb i.Ss, Varšava 0.13, Dunaj 0.0625. avstrijske kro. ne 0.0637S.
Zagreb, 10. maja. (IzvJ Devize: Berlin 24—24.25, Bukarešta 49—0, Milan 367—370, London 299—309, Nevvvork ičtk) 67.50—09,’ Pariz 612—625, Praga 132—132.50. Švica J33o 1350, Dunaj 0.80—0.825, Budimpešta
0.15—9.25. Valute:	ameriSki dolarji 68—
6S.7S, avstrijske krone 0.S5-0.875, napole-ondori 200—o, nemške marke 25.50— romunski leji 0—50, italijanske lire 35i —065.	f
Beograd, 10. maja. (Izv.) Devize: Ber„ lin 23.50, Budimpešta 9-10, Italija 352, Loj don 300, Newyork 67.50—67.70, Fari* 6l Frasa 133, Švica 1325. Dunai. p a* —
JUGOSLAVIJA*, 11. maj« 1922
Glas zssefnJenfh.
Trst, 6. maja.
Včerajšnji tržaški Usti so priobčili Sledečo vest:
»Genova, 3. maja. Semkaj je prišlo iveč italijanskih politikov iz Dalmacije, med njimi zadrski poslanec Krekich, bivši prefekt Smirach, predsednik zadrskega deželnega odbora Lubin in Ma-ronl Tudi iz Splita sta bila pozvana v IGenovo dva italijanska politika. Vsi Imenovani so poklicani v Genovo kot eksperti v pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo za izvedbo rapallske pogodbe.«
Današnji »II iPcolo« poroča, da sta prišla v Santo Margherito kot eksperta dalmatinske delegacije poleg že imenovanih tud dr. Pezzdi in kom. Titani.
Torej zaradi peščice Italijanov, ali bolje dalmatinskih renegatov so poklicali v Genovo kar celo čredo dalmatinskih italijanskih ekspertov, ki naj se potezajo pri pogajanjih med Jugoslavijo in Italijo za koristi dalmatinskih Italijanov.
No, ne zamerimo Italiji, če skrbi za svoje ljudi, izreči ji je treba priznanje toliko bolj, ker se briga za usodo peščice svojih rojakov, ki so ostali na jugoslovanskem ozemlju. Ne zamerimo tega početja niti dalmatinskim Italijanom, kolikor Jih je že, če skrbijo za evojo bodočnost S svojega stališča Imajo pač popolnoma prav.
Ne moremo pa razumeti brezobraz-nosti Italije, ki hoče zaradi koristi peščice svojih ljudi, odtrgati jugosloven-«ski državi nove kose ozemlja in na tem ozemlju tudi narod, ki je naš in celo ©ovečini naš.
Razumeti ne moremo, kako se jtene Italija priti na dan s takimi zahtevami, ko ima vendar na ozemlju, ki ji pripada po rapallski pogodbi, pol milijona Jugoslovenov.
Ne moremo razumeti, kako more Italija zahtevati za peščico svojih vojakov to, kar odreka polmilijonskemu našemu plemenu v zasedenem ozemlju.
Ne moremo razumeti, kako si upa Italija iskati za peščico svojih ljudi v Dalmaciji pravic in celo nadpravic v Casu, ko je zasužnjila pol milijona Jugoslovenov, ki jih brez usmiljenja in tumanitete tlači, zapira v ječe, jim požiga hrame, jim jemlje jezikovne pra-■vice, potujčuje nasilno kraje in ravna ž njimi papor kakim divjim plemenom v afriški koloniji.
Ne moremo razumeti, kako trpijo yse države, da se dogaja kaj takega v sredini Evrope, da so vse države tako apatične za vse, kar se dogaja v »civilizirani« Italiji.
Ne moremo razumeti, čemu se za polmilijonski zasužnjeni del slovenskega naroda nobeden nič ne briga. Nič nismo slišali, da bi v Genovi, v Rapallu, v Santi Margheriti ali kje drugje kaj govorili o pol milijonu sužnjev v Julijski Krajini.
Nikakor ne moremo razumeti, zakaj te jugoslovenska vlada ne zavzame za pol milijona svojih rojakov v Julijski 'Krajini. Ako morajo biti Italijani v Zadru slobodnl, zakaj ne smemo biti mi? Ali morda mi ne čutimo suženjstva, ali smo morda manj vredni, manj čuteča bitja?
Ne moremo razumeti, zakaj imajo jugoslovenski delegati v Italiji zavezan jezik. Zakaj jim ne povedo vsega v obraz. Pa ne samo njim, ampak vsem, kar jih je prišlo v Genovo na konferenco, da bodo vedeli, ako še ne vedo, da ima tista Italija, ki se briga za pe-
šČ»o ranegatov v Dalmaciji, na svojem ozemlju pol milijona jugoslovanskih sužnjev.,
Ne moremo razumeti, čenm niso poklicani na pogajanja jugoslovenski eksperti s Primorske. Čigava je krivda?
Pol mlijona nas je, zato se mora govoriti o nas pri pogajanjih. Ah se morda ne izplača potegovati se za usodo tretine slovenskega naroda. Povejte!
Ali res ni v Jugoslaviji politikov? Ali res ni v Sloveniji ljudi, ki imajo v prsih srce? Ali res ne znate ljubiti? Vas res ne zanima usoda pol milijona bratov? Ali vas prav nič ne briga usoda slovenskega naroda? Zakaj, glejte, ako propademo mi, propade tudi slovenski narod!
Le poglejte Italijo, kako se briga ona! Kaj smo storili mi? Kje so naši eksperti? Kateri so naši eksperti, ki so govorili za nas, ki bodo govorili za nas?
Zganite se!!!
Hunski teror u Besarabiji.
Rumunija je naša zaveznica. Odno-šaji med Bukarešto in Belgrajsko vlado so zelo prijateljski Režim, ki vlada v Rumuniji in pri nas, se med sabo dosti ne razlikuje. Morda se da samo še trditi, da je absolutizem v Rumuniji še mnogo hujši in metode vladanja še slabše kakor pri nas.
Rumunsko javno mnenje imenuje sedanjo vlado »vlado podgori«. Vodijo pa današnjo politiko trije bratje Bra-tianu. Bratianujevo ime je znano iz let 1907 do 1911, ko so pričeli bratje Bra-tianu z velikim ropom na državnem imetju. Takratna liberalna vlada Je pustila ustreliti 11.000 kmetov, ki so se dvignili proti bojarom. Od onih časov do danes še ni ponehal teror, ki se je zlasti po svetovni vojni zopet poostril.
Rumunske ječe so polne političnih Jetnikov, ki zaman čakajo dneva, da bi jih postavili pred redno sodišče. V teh Ječah vladajo razmere, kakršne niso bile hujše v španski inkviziciji Jetniki so izpostavljeni najhujšemu in najbolj rafiniranemu mučenju. Kdor je toliko srečen, da zapusti ječo, ta jo zapusti bolan, telesno in duševno uničen.
Najhuje se danes izvaja teror v »osvobojeni« Besarabiji, ki si jo je Rumunija enostavno vzela, četudi je to ruska zemlja. Vsled strašnih razmer, ki vladajo v Besarabiji, se je obrnilo 5000 študentov iz Besarabije, ki študirajo na raznih rumunskih visokih šolah, na rumunsko javno mnenje s preglasom, iz katerega posnemamo naslednje:
Študentje iz Besarabije so že ope-tovano protestirali proti preganjanjem v Besarabiji.
»Zahtevamo pravico do življenja! Ne razumemo pod tem fizičnega življenja, marveč svobodno pravico do mišljenja in ustvarjanja. Dovolj preganjanja smo že pretrpeli radi svojih idej.
Zahtevamo pravico življenja tudi za našo Besarabijo! Protestramo proti režimu, pod katerim trpi ta provinca že štiri leta. Protestiramo proti spremeni-tvi Besarabije v kolonijo ilegalnosti, v kraj samovoljnosti vsemogočnih oligarhij. Kri preganjanih in umorjenih izziva našo največjo ogorčenost. Besarabija je podobna pokopališču. Tu je potlačeno vsako mnenje, vsaka inicijativa, vsako kulturno delovanje. Slišati je samo strašno stokanje.
Prebvalstvo živi v strašni bedi, do-čim slave bande špekulantov, finančnih oligarhov in policijskih trup svojo zmago.
Istočasno se uničuje rniadma, to. je udana ljudstvu, študenti, to. se nahajam po vseh ječah in kleteh Ni treba več justifikacij. Obtoženci so že umorjeni predno izreče sodnik svojo sodbo. In to ni izjema, marveč to je sistem železne roke, ki že štiri leta tiči k tlom vse politične nasprotnike.«
Jetniki v romunskih ječah so v svojem obupu segli tudi že po poslednjem sredstvu — po štrajku z gladom. Toda Bratianu jim je zaklical da ga pusti štrajk obtožencev, ki se nahajajo pod sabio, hladnega. In v svojem cinizmu je dejal mož na predvečer svojega odhoda v Genovo: «Pojdem v Genovo, da sodelujem na nadainjem razvoju človeške kulture.«
To je današnja Rumunija, naša zaveznica in članica male antante in velika prijateljica Francije.
V Bukarešti pa je bil podpisan pakt med Pašičem in Bratianujem, da bo Jugoslavija podpirala vojaško Rumuni-jo, če bi Rusija slučajno prišla in si hotela vzeti Besarabijo nazaj.. Za rumunske interese naj bi tekla kri jugoslovanskega ljudstva, ki naj pomaga , da se ohrani za vse večne čase rumunski teror v Besarabiji
Program »Prebude*
Program, namen in cilj društva je v kratkih potezah sledeči:
Razširievanje smisla in ljubezni do domače umetnosti in pospeševanje umetne in stavbne obrti na podlagi domačih umetniških motivov ter pred vsem osamosvojitev od tozadevne tuje industrije. Istotako tvori kardinalno točko društvenega programa: zbiranje etnografskega bla-g a potom posebne društvene sekcije za varstvo domačije in ljudsko-umetniških motivov. Nalašč za to določene potovalne raziskovalne komisije bodo pre-učavale tozadevno blago ter isto sortirale po umetniški kakovosti in vrednoti Zato bodo v društvu funkcijonirale ne samo ta dva odseka, temveč bodo delovali še sledeči: I. stavbni odsek, v katerega delokrog bodo spadale sledeče študije: določiti glavne etnografske skupine v deželi, kolonizacija pokrajine (naseljevanje, od-, izseljevanje) in vpliv naravnih elementov na iste. Kako so nastali različni tipi kmetskih hiš, vasi, (selo, vas, kupčasta, obcestna, vrstna vas in kmetski dvor). Kako vlogo igrajo cerkvene in posvetne stavbe z ozirom na skupnost vaške slike (centralna lega cerkve, oblika). Dalje: gradišča, pokopališča, kapelice, kipi znamenja, obcestni križi, spominska znamenja. Javna poslopja v občini, njih slog in pomen v umetnosti. V stavbni odsek spadajo dalje: tehnične in obrtne stavbe, ceste, poti in cestne zgradbe sploh: kakor mostovi prehodi, kanali, brod, brv, kažipot itd.
II.	Umetno - obrtni odsek ima zasledovati zgodovinski razvoj in karakteristiko ljudske umetnosti. Naloga umetno obrtnega odseka bo, da zbere razne motive ljudskih izdelkov ter stopi v zvezo s posameznimi okraji, ki so enotno-tipičnl v deželi. — Umetnoobrtni odsek bo pa moral obračati posebno pozornost ljudsko - umetniškim proizvodom kakor narodnim vezeninam, pleteninam, košarstvu, sitarstvu, slamnikarstvu itd. — V področje umetno-obrtnega odseka spada dalje: ljudska keramika (lončarstvo). Važna panoga v tej skupini bo: slikanje na steklo. Sem spadajo tudi ljudska umetna dela v lesu, kakor navadni vrez in drugi vžgani okraski, kmečka sobna oprava: postelje, skrinje, mize, stoli,
klopi, zfbelka, skledraki, žličniki, škafi modeli za surovo jtiadlo jn. razno pecivo; kolovrati, preslice, osebnih, pipe, Žlice, noži (leseni), vilioe, jaslice, kipi in hišni oltarčki. Potem so dela iz kovine, iz cina in svinca.
Toda s tem še ni izčrpan delokrog umetno-obrtnega odseka. On ima paziti na vse umetne izdelke usnja, cvetlic, rož; na izdelke iz voska, papirja; na slike in okvirje, na monograme; slikanje pirhov; na poročni kolač (pogačo); na »mali kruhek« in njegovo ornamentiko; na vozila, vprego, bič; na narodno nošo in obleko sploh. — Razni okraski, nakit, orožje in okrašenje istega; pasovi, traki; gumbi, zaponke in glavniki, konečno različna spominska in romarska industrija (takozv. spominki) in otroške igrače: vse to bo predmet proučavanja umetno-obrtnega odseka.
Tretji odsek je čisto umetniški, ki deluje deloma v zvezi s preje imenovanima, deloma čisto samostojno. Sem
spada vse, kar dela iz našega poseben kulturen ljudski tip (Družinsko življenje itd,)
IV, Odsek za varstvo domačije to njenih prirodnih krasot. Sem spadajo, naravni spomeniki (posebnosti), arhitektonski umotvori (slike, kipi, stavbe), dalje narodno pesništvo, petje in godba in narodni običaji, šege, navade. Konečno spadajo sem tipični deli pokrajine, tipično rastlinstvo in živalstvo. Veliko vlogo igrajo tu tudi narodni tipi in originali.
Kot zaključek vsega smotrenega znanstvenega dela v prej imenovanih odsekih tvori znanstveni odsek, ki vrši svojo nalogo sporazumno z drugimi odseki in preskrbuje potrebni opisni in znanstveni materijal ter določa tudi terminološke izraze. Njegova naloga je tudi, da preskrbi poljudne propagandne spise in opise. — Tako se vsi odseki izpopolnujejo v skupnem programu in cilju: v boju za narodov napredek.
Ciospociaratro.
Bela Krajina in nje železniška zveza
Slučajno mi je prispel v roke hrv. časopis »Jugoslovaneski Lloyd« od 27. nov. p. L v katerem se pod naslovom: »Vrbovško ili Ogulin« pretresa vprašanje zveze dolenjskih železnic z reško progo, oziroma z morjem. Ta je posebno za nas Belokrajince od največjega pomena, pa se je samo čuditi, da se od tu ne Čuje noben glas, ki bi to vprašanje pojasnil z našega stališča.
O kočevski progi, ki za nas Belokrajince ne pride v poštev, ne maram trošiti besed. Ravno tako poljanska proga nima za nas in za našo trgovino in promet nobene posebne važnosti. Ona ugaja samo posameznim interesom Poljanske doline. Ti so pa s previdno tendenco svojemu projektu pri-krpali tudi progo iz Črnomlja čez Vinico na Severin, češ, bodo nas belokrajince pridobili za svoio egoistično idejo. Tendenca je enaka, kakor pri onih dveh dečkih, ki sta našla oreh in od njega dobila vsak po eno lupino, a njihov sodnik je pojedel jederce: onemogočiti izgraditev kočevske in naše belokrajinske proge in pridobiti merodajne faktorje za kompromisno progo, katera bo všeč vsem — Poljancem. Za opravičenje tega namena nas pa šiloma vlečejo v kraje, v katerih mi nimamo prav nič opraviti. Ali bomo mi Be-lokrajinci trgovali s Severinom ali pa z Lukovdolom?! Ali hočemo z izdelki našega malega obrta in vinoreje konkurirati z industrijskimi produkti Italije ali pa z vinskimi pridelki Istrije in Primorja?!
Naš ves promet in trgovina teži pa Hrvaško, v Bosiljevo in Ogulin, hi deloma v Karlovac. Veliki sejmi, ki se v Bosiljevem obdržavajo vsakega meseca in večjega praznika, pa tedenski v Ogulinu, najboljši so naši konzumen-ti. Naši obrtniški jn hišni izdelki naša živina, naši poljski pridelki se prodajo na bosiljevskem in ogulinskem tržišču. In največ ravno iz teh strani prihaja ljudstvo k nam po svojih opravkih. Vino, kolikor se ga sedaj pridela v naših vinogradih, prav lahko prodamo doma. A s časom, ko pričnejo roditi veliki kompleksi novozasajenih vinogradov ob naših in bosiljevskih goricah, najdemo v Ogulinu in v Liki hvaležne odjemalce, ki bodo veseli naše izvrstne in vesele kapljice. A v Ogulinu, kjer se shaja skoro cela gornja Lika, pridemo
pa mi do surovin in drugih pridelkov, katerih pri nas ni dovolj.
Ravno mi ob Kolpi, tako tudi celi črnomeljski okraj gravitira na Ogulin in Liko, ne pa na Reko. Kdor hoče svoje gozdove po ceni peljati na Baroš in jih tara prav drago prodati našim ljubim zaveznikom Italijanom, naj si dela železnico kamor in kakor hoče; z našim krvavim denarjem bodemo jo pa mi delali tam, kjer nam najbolj ugaja. Za nas je od življenskega pomena edino t. zv, belokrajinska Kavčičeva proga, ki pelje skozi celo Beto Krajino iz Črnomlja čez Vinico in Bosiljevo ravno v Ogulin, kjer se stika z reško in ličko-dalmatinsko progo. Odtod pa se lahko pride v obe naši morski pristanišči: v Baroš in v Split.
Ne spremeni se na stvari nič, če so se slov. občine Bele Krajine sedaj izjavile za poljanski projekt, ker ljudstvo Bele Krajine ostane zvesto svoji besedi in edini mogoči progi t. j. oni iz Črnomlja na Ogulin. A tukaj imajo besedo tudi Hrvati iz druge strani Kolpe. Saj bodo i oni piačali stroške za zgraditev, pa se morajo upoštevati tudi njih potrebe, ker se železnica ne gradi le za eno leto in za vsako posamezno mesto, ampak v korist velike splošnosti, torej nas Slovencev in Hrvatov, katerih se prometni interesi povsem strinjajo z našimi.
2e leta 1919 so vse naše občine dale izjavo v prid Kavčičeve proge: Črnomelj - Vinica - Bosiljevo - Ogulin, sedaj, ko so se pojavili Poljanci s svojim re-klamslcim načrtom, so vse spremenil« svoje prejšnje izjave. Ali so se izpre-menile tudi razmere narave, ali se je spremenilo ljudstvov da sedaj na enkrat gravitiramo na Vrbovško in Baroš! Ne, nikakor ne! če so se spremenile, so se spremenile le še bolj v prid Kavčiveve proge na Ogulinl Ampak naši kratkovidni odborniki misleč, da se bode proga takoj gradila po lepih barvanih načrtih poljanskih, so se prestrašili in hočejo pozobati vsaj pol jedrca, pa s« zadovoljujejo s tem, da jim se obeta ogranek proge od Črnomlja čez Vinico na Severin; za naše brate onkraj Kolpe jim ni mar! Ali mislijo Poljanci da smo tako neprevidni In ne vemo, da Je ta ogranek le pesek v oči lahkovemi-kom!? Kdo še veruje, da bo naša država sedaj delala tako drago železnico?! Saj bi cenejši bili obe progi kočevska in belokrajinska skupaj! Stroški poljanske proge so skoro desetkrat
DR. M. ROSTOHAR:
Vodilna načela narodnega socializma.
(Nadaljevanje.)
Kapitalizem je princip izkoriščevalnega podjetništva zaradi samega sebe. Njegovo delovanje in rast gre mehanično naprej do neznanega konca. Samo en interes pozna, to je lastni interes, in samo eno strast ima, to je strast mrzličnega, neprestanega podjetništva in vstvarjanja vedno novih in večjih podjetij. V tem je prava mentaliteta (duh) kapitalista, katerega svojstvo je racionalistični, računajoč egoizem, ki je vodilo njegovega revolucijonarstva. Vse njegovo pravo, njegovo socijalno naziranje, njegova morala je mehanično pojmovanje človeškega življenja; njegovo gospodarsko vstvarjanje in egoistično pojmovanje moči je preračunjeno na čim višji dobiček. Ta mentaliteta je bila znamenito sredstvo proti staremu državnemu režimu s častitljivimi tradicijami: vero, dvorom, moralo in avtoritetami. Svoje razmerje do države je je kapitalizem seveda ravnotako suhoparno racijonalno pojmoval; ni veroval več, kakor poprej plemstvo, v avtoriteto države in njeno nadrejenost nad lastnimi interesi. Kapitalizem se je pojavil takoj kot ravnopravni činitelj poleg države in kmalu jo je smatral za svo-Ifega mezdnika in slugo, plačevat začne državi mezdo za gotove službe, ki Jih od njega potrebuje: službo policijsko, svojo notranjo Jn vnanje varstvo, finansira bojne ekspedicije v nove kraje, ki naj bi služile v svrho osvojitve novih tržišč na njihove produkte. Skratka: ’z države, od katere je povzel ves političen ustroj, si napravlja sužnja in poslušno orodje. To je bila v bistvu politična revolucija, ki Je grozila upropastiti največjo politično tvorbo, to je državo. Toda država v tej revoluciji zmaguje: demokratizacija države je vidni r-n«k te zmage, kar je nesporno uspeh socijalističnega gibanja.
V 'demokratizirani državi je meščanstvo primorano privoliti k sodjalnim zakonom v arstvo delavstva, socijalnega zavarovanja, Skrbi za mladino, za brezposelne itd. Tako pretvarja socijalizem v državi in s pomočjo države polagoma kapitalistični duh in nje-jKOOTP. POČ« m presnavlja v aociialistične oblike in s tem pripravlja
obenem prihod socijalističnega gospodarstva; podobno kakor je kapitalizem izsesal in prebavil fevdalizem.
Država ni nikakšna prehodna oblika politične moči ideologija vladajočega razreda za zatiranje delavstva, za katero v socija-listični družbi ne bo mesta, kakor mislita Marx in Engels. Država je prevažna socijalna funkcija, prvovrsten kulturni in gospodarski činitelj, brez katerega posebno socijalistična družba ne bo mogla obstojati. Marxističnih predsodkov v državi se mora socijalizem otresti, da se obvaruje nepremišljenih poskusov na ljudskih masah. V interesu delavskega gibanja je, da se prav oceni pomen države za socijalizem.
Marxizem pojmuje človeka preveč mehanično in enostransko; on vidi na njem samo roke kot proizvajalno silo; pri tem pa prezre glavo in srce, ki sta v enald meri udeležena pri proizvajanju. Za proizvajanje ni zadosti, da se fizične sile porabljajo, ampak v enaki meri je potrebno, da se jih uporablja smotreno. Ta, ki jih bolj smo-treno uporablja, proizvaja yeč in kvalitativno boljše izdelke, kakor oni, katerega delo je manj smotreno. Smotrenost pa ne prihaja iz rok, iz mišic, ampak prihaja iz glave, je duševna energija, brez kater je fizično delo brezplodno. Pa ne samo roke in glava, tudi srce Je v enaki meri udeleženo pri proizvajanju. Kaj pomaga, ako ima delavec proizvajalne sile ali krepke, spretne roke in ako ima razum, s katerim bi lahko smotreno vodil gibanje svojih mišic, če pa noče delati, ker dela ne ljubi, ga mrzi. Dajmo delavcem v last vsa proizvajalna sredstva, dajmo jim vsa podjetja in tovarne v roke, vso politično moč, pa vse to ne bo odpravilo socijalne bede, ako ne bodo hoteli delati in proizvajati. Odprava zasebne lastnine ne bo odstranila ne socijalne bede, ne splošnega nereda v človeški družbi, ako se ne bo delalo in proizvajalo, in sicer zelo intenzivno proizvajalo. To kardinalno resnico so sprevidele tudi glave ruskega boljševizma, Ljenin in Trocki, ko sta bila primorana že po nekaj mesecih mobilizirati delavstvo, da bi se produkcija vsaj za prvo silo vzdržala. Proizvajalna sredstva so se izročila delavcem, toda produkcija je zaostajala. Sovjeti so socijalizirali ruska podjetja mrzlično in radikalno: pregnali so lastnike in ravnatelje iz tovarn, ki so jih izročili delavstvu. Vsa podjetja, v katerih je prej delal ruski delavec, so postala čez noč njegova komunistična last, toda produkcija m s socUalizadJo ni povzdignila, temveč zaostaja daleč
za produkcijo, ko je vodil podjetja zasebni! lastnik. Ruski delavec v današnji splošni socijalizaciji proizvaja mani kakor j« proizvajal v kapitalističnih razmerah. Zakaj?
Ljenin razlaga zastoj ruske produkcije z nezrelostjo ruskega proletarijata in njegovo točasno nesposobnostjo za socijalizacljOk Kje more biti ta nesposobnost? Ali ruski delavec nima več tistih! mišic, kakor prej? Gotovo, da jih ima. Te mišice so še danes nS razpolago gospodarski produkciji toda manjka ji glave, ki bi jo vodila, kakor jo je prej vodila. Inženirje in voditelje so spodili I* tovaren; delavstvo samo pa brez vodilne glave ni sposobno pognat! v tek produkcije, in tovarne so zastale. Tako je bil Trocki primoran povedati! ruskemu delavstvu resnico: »Vsi vaši izvoljeni komite« po tovarnah, pa naj so sestavljeni iz najboljših predataviteljev delavskega razreda, ne morejo nadomestiti enega samega tehničnega strokovnjaka, ki je dovršil svoje študije in svoj poklic dobro razume. Delavstvo se mora zavedati, da izšolan to sposoben strokovnjak ne more vršiti svoje naloge, če je podrejen knmitetu delavcev, ki nimajo pojma o njegovih veščinah.«
Voditelji ruskega državnega komunizma so Že po nekaj mesecih boljševiške diktature morali okusiti grenki sad spoznanja, d* socijalizem ni zgolj vprašanje proletarske politično močL Videli »O pred seboj strašne posledice »socijalizacije« sovjetov: po tovarnan je nastal nered, ki je onemogočal vsak obrat Delavstvo Je zapu* ščalo delo in večino tovaren so morali zapreti, kjer pa se Je delo vzdrževalo, se produkcija ni izplačala. Režije so rastle od dne dO; dne, produkcija pa je bila vedno manjša. Razpasla se je korupcijo-Vsak je hotel le udobno živeti in na lahki način kar največ zaslužiti; zato se je poprijel rajši trgovine. Ljenin priznava, da nasilna razlastitev po diktaturi proletarijata sama še ne more zagotoviti olj*’ stoja socijalističnega proizvajanja. (Glej Ljenin: »Sovjeti pri deltM*' mednarodni položaj ruske sovjetske republike« fn osnovna vP*y šanja revolucije. 1918.) Potrt nad žalostnimi posledicami take socijalizacije svetuje, naj se preneha z daljšo razlastitvijo podjetij, k* je škodljivo za narodno gospodarstvo, če se razlasti podjetje, terega delavstvo samo ne more voditi. Ni zadosti, da so podjetl* razlaste in izroče delavstvu, delavstvo se mora priučiti tudi upr*”, podjetja, ki ga je treba voditi. Ljenin zahteva, da Je treba i voditi boj proti kapitalizmu s organizacijami ta ■ boUfe.r~
te- bel?fcraJinske» ona meri ^tan, ima dva mosta Žez Kolpo to 9S ton Predorov od katerih je le eden dolg , mI1 *n ^do bo zmagal
fS* f ^.velikansko Progo, ki je Id?	Poljanski	dolini?	Saj	ni
*strategične važnosti, ni vinte-esu državnega m tranzitnega prometa, Katere momente upošteva le Kavčičeva belokranjska proga! V tej se pa naši lokalni interesi lepo strinjajo z državnimi.
Zato pa z radostjo pozdravljamo resolucijo, ki jo je dne 29. dec. p. L sklenil Shod upravn sveta dolenj. železnic v Ljubljani, po kateri se v prvi vrsti ima graditi proga, katera bo naše dolenjsko
imim
StranS.
—
ieiezniiko omrežje v Ogulimi zrezala z reško to iiško progo, Ta resolucija je izraz enakopravnosti z našimi brati <?&-Kraj Kolpe in bosiljevske in ogalinsks občine, in je tem večjega pomena, ker se ti dve občini nista udeležili tega shoda.
Mi smo s Hrvati bratski občevali tudi tedaj, ko nas je Kolpa ločila in ko so jih pritiskali Madžari, nas pa pokojna Avstrija; živeli smo skupaj in pomagali drug drugemu. Ko smo se v Prejšnjih časih pod Frankopani skupaj bojevali zoper naše sovražne Turke, bomo tudi sedaj, ko nas nič več ne deli od njih, živeli in delali 2 njimi v slogi, miru in ljubezni!	Viničan.
očitke T„» mm!stru Pribičeviču izrečene Štora r/ct”- k" J* ‘"tto povem, d, bi zbiral	n.e	denarJa, niti volje, da
Zagrebu in nf materijal po Beogradu, rablhti , i JlJU’ mo*am vse to upo-bilo hr.,1 5	08ne^°	dc>o. kot bi to
advriVif r? °- prerekanje z ministrskimi č»vn Resnica glede znane Pribičevi-PriMfr -X i ltak Prišla na dan v pravdi « kontra ?rotif. o proti dr. 2er-i.-'rW naperjenih očitkih pa si lahko vsak rit*n^ cltaJ Sušteršičevo brošuro in Lutrove« članke sam napravi
' xr.» -	.	Fakia	Zo^o.
*. ■Kdo ie kriv? Na naš tozadevni čla-ck o razmerah na trgovski akademiji v JUDljani se nam poroča: x. Kar se tiče »rotesorskega društva je to društvo ne-morno delavno, da doseže za profesorje »S. akademije glede honoriranja nadur iste pogoj« kot na srednjih šolah. 2. Glede trg. P obrtnih krogov se ugotavlja, da so tl *r?3i neprenehoma in požrtvovalno delali ^interesu trgovskega in obrtnega šolstva.
£veze gremijev ter trgovska obrtna ‘“Ornica pošiljata tozadevne lesoiucije na prodajne faktorje v Beograd in storita in) vse v svr*’° Pfocvita strokovnega l*»-StVa’* Opomba uredništva: Vsa krivda 1 na centralni vladi, v kateri imajo važ-io besedo demokrati, ki se delajo doma v Sloveniji silne prijatelje trgovstva ter sc cede naklonjenosti, a njih dejanja v eogradu na odločujočih mestih so pa nasprotna. To. dvojno, našemu narodu ta-*o pogubno. igro naših »državotvorcev* spregledavajo že tudi napredni trgovci iu mdustrijci, ki so bili doslej glavni steber ‘Jug. Dem. Stranke.
Delegacija ministrstva £inanc opozarja na razglas št. B II. 10/40 iz leta 1922, ki izide v najkrajšem času v Uradnem li-»tu in vsebuje popis meničnih blanketov nove emisije in določbe o zamenjavi starih emisij. Zamena meničnih blanketov se ima Izvršiti do 1. avgusta 1922. Menični blan-keti stare emisije se smejo uporabljati še HO I. junija 1922.
III. mednarodni kongres za moral-po vzgojo v Ženevi. Pripravljalni odbo» tega kongresa je izrazil željo, da naj mu pošljemo za mednarodno knjižnico 12 naših tljboljših knig, društvenih in leposlovnih,
» se tičejo vzgoje v najširšem pomenu esede. Akad. soc. ped- krožek je nato pro-y nekatere naše strokovnjake za nasvet »lede izbire teh knjig, ter je prejel 17 odgovorov. Končno se je izbrala Izmed fredlaganh knjig na javnem sestanku *rožka dne 8. V, 1922 sledeča dvanajstori-I- Cankar: Moje žvljenje; 2. Cankar: /odobe iz sanj; 3- Debevc: Vzori in boji; }• Levstik: Zbrani spisi za mladino; s. Meško: Mladim srcem; 6. Mlčinski: Ptlt-*i brez gnezda; 7. Ozvald: Smernice; 8. 'ehreiner: Preosnova vzgojstva; 9. Ušenič-*ik: Knjiga o žvljenju; 10. Zbornik, peda-foški XVIII.; n. Zupančič: Ciciban; 13. »upančič: V zarji Vidove. Tem potom se *ahvaljuje Akad. soc. ped. krožek vsem, *» so sodelovali pri izbiri in vsem založnikom, ki so darovali v ta namen knjige.
Odbor Akad. soc. ped. krožka.
.j — Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi oa jo. aprila do 6. maja se je rodilo > Ljubljani 31 otrok fI9 dečkov in 12 deklic), od teh 1 mrtvorojeni. Umrlo je v istem času 20 oseb (8 moških, 12 žensk), ..em* “ tujcev. Smrtni vzroki so bili: s življenjska slabost, 9 jetika, 1 pljučnica, srena hiba, 1 rak, i nalezljiva bolezen, 1 lucajna smrtna poškodba, 3. drugi narav-I. ^rtni. vzroki. Izmed nalezljivih bolezni * bil prijavljen le 1 slučaj Škrlatice.
~ ~ Za vse prošnje na naSa poslaništva •H konzulate v inozemstvu je treba prilo-*ti io dinarski kolek, ker ostanejo sicer Pioinje nerešene.
A Ministrstvo za notranje zadeve, od-uelek za Dalmacijo objavlja: Srbska pra-oslavna cerkvena občina v Bosanskem '»rahovu se je obrnila na ministra za ve-*• « prošnjo, da ji dovoli nabiranje darov Po naši kraljevini za zgraditev cerkve. Ker J* občina siromašna in ne more iz lastnih 'r*dstev zgraditi cerkve, je minister za ve-!* ugodil tej prošnji pod pogojem, da se ?° vršilo nabiranje pod nadzorstvom cer-**enega sodišča v Sarajevu.
— Volilni Imenik v Mostah’. Vse pri-!p*e NSS opozarjamo, da leži v občinski ®'*arni v Mostah od 1. t. m. razgrnjen nov ’°lilnl imenik. Naj se torej vsi volilci prebičajo, so 11 v imeniku vpisani ali ne.
w — Učitelji in orožne vaje. Vsi učitelji, »o odslužili kadrovski rok, bodo pozva-“ Ha dvamesečno orožno vajo I, julija t. 1. —■ Orožnikom se dnevnice Izplačajo, kakonu o proračunskih dvanajstinah je ^0*oljen tudi kredit za izplačilo službenih ‘troškov orožnikom za čas od x. junija do decembra igai.
. .. — Predavanje o morju. Udruženje dal-?**t!nskih akademikov poživlja vso jav-na predavanje univ. prof. dr. Jovana S*dli o morju. Predavanje se bo vršilo v <{*ikalni dvorani moškega učiteljišča (Res-rjva cesta) danes 11. maja ob 20.. uri ter s0 obogateno z skioptičnimi slikami. Pre-?**anje posebno priporoča naši mladi-?*’ da (pozna vrednost in lepoto našega °rja.
— Učni pripomočki na račun vojne od-Sl^nlne. V mnistrstvu prosvete se je te-
vršila konferenca sekcijskih' načelni-In referentov za ljudsko prosveto ter i« sklenilo, zahtevati od_ Nemčije na ra-1 vojne odškodnine učnih pripomočkov osnovne In meščanske šole ter za uti-tiča.
Poročno darilo Dalmacije bodoči . Y Splitu se je sestavil odbor za anje prispevkov, da pokloni Dalmacija £i naši kraljici primerno poročno da-Darilo izdela tehnična srednja šola v
Dnevne vesti.
I
— Profesor dr. Dvorak umrl. V Zagrebu je umrl bivši vseučiliški profesor tir. Dvorak. Bil je rodom Ceh, a se je že davno pred vojno naselil v Zagrebu, kjer je predaval na vseučilišču fiziko.
— Razpis poštnih služb. Razpisuje se mesto voditelja pri poštah: Krk (I/3). Ma-linska (II/i). Sv. Matej (II/2); odpravm-ška služba pri poštnem uradu v Vrbniku (III/2). Rok za natečaj 14 dni; odpravniško mesto pri poštnem uradu Marja Snežnica (III/2). Rok za natečaj tri tedne.
— Državni prazniki in poSna služba. Poštno ravnateljstvo je odredilo na podlagi odloka poštnega in brzojavnega ministrstva, da naj se ob državnih praznikih poštna služba opravlja tako, kakor ob nedeljah. če se ne bo od primera do primera drugače sklenilo.
_ Posojilnicam n hranilnicam v Slo. venijij Narodni ženski savez SHS sloven. del je razposlal vsem posojilnicam in hranilnicam pozive, da prispevajo namesto čestitk kraljevi dvojici o priliki poroke ter namesto drugih daril primerne zneske za Dečji in materinski dom. Vsi denarni zavodi naj se zavedajo, da kar darujejo za ta dom, darujejo sebi, svojemu narodu, našemu podmladku, ki naj ga vzgojimo duševno in telesno zdravega.
— Prvi čebelni roj je dobil zadnji torek g; Peter Brelih iz svojega čebelnjaka, ki ga ima v Podutiku. Tudi to je znamenje, da smo prestali hladne čase.
— »Ce se vrne mož iz Rusije.« Na tozadevno našo notico iz Radovljice v št. 106 nam poroča pravni zastopnik, da 9ft posestvo matere ni prepisalo na goljufiv in prefrigan način na sinaho, temveč se je izvršila zapuščinska razprava na popolnoma zakoniti način pred sodiščem. Obvestilo, da je pogrešam mož na potu v domovino je najbrž maščevalna spletka, ker je bilo tozadevno pismo oddano v Beljaku. Družinsko življenje med obema novima zakonskima pa javnost prav nič ne briga, posebno ker je proti sedanjemu možu itak vložena tožba na ločitev zakona.
— Nesreča na vrhniški železnici. V torek zvečer je vrhniški vlak med postajama Drenov grč in Log zadel ob dvovprežni voz, razbil voz ter vrgel voznika daleč čez progo, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Konjema se "ni ničesar zgodilo.
— Velik požar v Novem Sadu. V Novem Sadu je pogorela kemična tovarna B. Mijatoviča z velikimi zalogami v skladiščih.
— Nesreča v rudniku. V premogokopti v Bogovini pri Zaječaru v Srbiji se je pripetila nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Pri kopanju premoga so fle-lavci odkopali stene podzemeljskega vod-nega zbirališča. Voda je z vso silo udrla y fov in ga hitro zalila. Od delavcev se jih je le malo rešilo. Število irtev 5e m dognano, a sodi se, da je precejšnje,
Ljubljana.
—> »Koroški večer«. Društvo Gosposvetski Zvon« in »Udruženje koroških Slovencev priredita v soboto 13. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu »Koroški večer«, ki bo poleg kulturnih točk nudil tudi mnogo poštene, neprisiljene zabave. Za postrežbo je najbolje preskrbljeno. Ljubjlančani, Slovenci, ki Se niste pozabili nesrečnih koroških sobratov, udeležite »e te prireditve.
* Pomorstvo. »Klub trg. akademikov v Ljubljani« priredi dne 11. t. m. ob pol 20. uri v dvorani Filharmonične družbe predavanje o »Pomorstvu« h kateremu naj vljudneje vabi vse, ki se zanimajo za naše gospodarstvo. Odbor.
=x Predavanja druStva slušateljev filozofske fakultete. Društvo namerava prirediti do konca tekočega šolskega leta nekaj javnih predavanj iz domoznanstva, narodnega gospodarstva, državoznanstva, literature etc. Naprosilo je za predavatelje odlične gg. univerzitetne profesorje in druge strokovnjake. Ker bodo predavanja teme-yita, a vendar dostopna šiešemu krogu slu-šateljstva, in z ozirom na njih eminentno važnost za narodno prosveto, poživljamo cenj. občinstvo, da se predavanj v čim večjem številu udeleži. Kot prvi bo predaval dne 14. t. m. ob 10. v zbornici univerze g. dr. Basaj od zadružne zveze »O zadružništvu, s posebnim ozirom na Jugoslavijo.« Vstop prost. Vabimo k obilni udeležbi. — Odbor DSFF.
=* Politika. Sedmo javno predavanje Zvonimirja Bemota, glavnega urednika »Napreja«: »O politiki. Njen razvoj do sedanje oblike«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek, 12. maja 1923. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedeži v I. vrsti Po S Din, v II, do Vi. vrsti po 2 Din, v VIL do X. vrsti po I Din. Stojišče 50 par.
= Avtomobilska nesreča. Na Celovški cesti je dohitel neki osebni avtomobil voz, na katerem se je vozila kuharica Marija Novakova. Splašil se je konj in Nova-*c?va je skočila raz voz, da bi ustavila ko-nja. Pri skoku pa si je zlomila desno nogo. Voditelj avtomobila je voz ustavil in naložil ponesrečenko ter jo odpeljal v bolnico.
== Neprevidna vožnja. Klub strogim kaznim se redno vsak dan ponavljajo slučaji prenagle in neprevidne vožnje in to največkrat po najbolj obljudenih cestah in ulicah. Opozarjamo voznike, da upoštevajo predpise cestnega reda, ker z neprevidno vožnjo ogrožajo ljudi na ulici in se izpostavljajo občutni kazni, ki se bo 9 številom slučajev gotovo še poostrila.
= Ukraden pes. Posestnikn in gostilničarju Rudolfu Škulju v Flor. ulici je ukradel neznan tat 3 mesece starega psa pasme »Doberman«. Pes čuje na ime »Ort« in ima porezana ušesa in rep.
m Pasite na oraJkel Na -rogalo Ahao-ijeve in Vrhovce-,-e ulice je povozil neki voznik 9 letno hčerko sprevodnika juina železnice Marijo Bizjak. Otrok se je igral brez nadzorstva na cesti in voznik je opazil nesrečo le le, ko je cul klic otroka, kateremu je šlo prvo kolo čez prsa. Voz je bil natovorjen s tovorom težkim okrog 2000 kg. Otrok je težko poškodovan in se ne ve, če bo okreval.
= Poljske tatvine. Običajno so se pojavljale poljske tatvine v jeseni. Letos pa beležimo poljske tatvine že spomladi. Posestniku Ivanu Gašperlinu iz Novega Vodmata je požela neka znana ženska iz Tomačevega travo ob progi južne železnice. To košnjo je imel Gašperlin v najemu od železnice.
= Policijske vesti. Gospa Josipina Nedeljko je v Selenburgovi ulici izgubila 1200 kron. — Zupančičevemu hlapcu Mihaelu Kastelicu se je za Gradom splašil konj. Kastelic je padel z voza in se poškodoval. Zadnji del voza se je popolnoma pokvaril, ker se je konj zaletel v kandelaber.
— Kornov pes je 8. t. m. popadel nekega diajka in mu odtrgal kos suknjiča, ne da bi ga bil ogrizel.
Maribor.
2rebanje srečk »Kola jugoslovanskih
sester se ie že vršilo in »Slov. Narod« prinaša seznam Izžrebanih srečk, ki na] se dvignejo do 15. maja. To je prekratek rok. Sicer bi morale biti drugače razglašene izžrebane številke in ne samo v »Slov. Narodu«. Sicer želimo »Kolu« vse najboljše, ampak dobra reklama za drugič to ni. Sploh pa bi moralo biti omogočeno, da se dobi tudi v Mariboru dotlčne dobitke.
Najnovejšo odvetniško vest je prineslo »Jutro« In za njim »Tabor« v torek, ko sta poročala, da se je dr. *nc preselil Iz Murske Sobote v Maribor, kar sta 2e več kot pred mesec dni poročala ravno Ista dva časopisa.
Westiahk) Slovenci obiščejo 18. maj-nika Jugoslavijo. Pametno bi bilo, da bf It v Mariboru bili bratsko sprejeti, za kar iraj bi poskrbela mariborska občina pravočasno.
limor orožnika. Pred nekaj dnevi Je ušel neki kaznjenec Iz tukajšnje kaznilnice. OroŽništvo je zvedelo, da se nahaja pri svoji ljubici na Teznu v gostilni Rot. V torek zvečer sta ga šla Iskat dva orožnika. En orožnik se je postavil pri zadnjih vratih, eden pa pri sprednjih. Ko Je kaznjenec zavohal, kaj mu preti, je mislil pri zadnjih vratih popihati. Ko Je tu videl orožnika, ki ga je hotel prijeti. Je potegnil revolver ter ga ustrelil v trebuh ter pobegnil čez njive v hosto. Drugi orožnik ga je nato zasledoval, za njim celo petkrat ustrelil, pa vendar je pobegnil. Ranjenega orožnika so zvečer z redilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico v Maribor.
Invalidski shodi se vršijo v nedeljo 14. maja pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah ob 9. uri v gostilni Peklar, dne 21. maja pri Sv. Barbari pri Mariboru ob 8. uri.
Ljudska univerza. Fizikalni večer gosp. prof. dr. Pečovnika, ki se je vršil v torek zvečer, je bil zelo dobro obiskan. Tudi eksperiment! so se gospodu profesorju posrečili, ker jih je izvajal takoj v začetku, samo udeleženci niso bili točni, ker so nekateri mislili, da bo začetek ob 20. uri, pa Je bil ob pol 20. url. Prihodnji fizikalni večer bo v torek ob pol 20, in ne ob 20. uri.
CeUe.
Na ljudskem vseučilišču v Celju je minuli pondeljek Imel zanimivo predavanje odvetnik g. dr. Ant. Božič. Predaval je »o delu«. Predavanju Je sledilo poslušalstvo pazno In z zanimanjem. G. predavatelj je razpravljal o delu samem, o organizaciji dela, o plačilu dela, o zaščiti dela, o delovnem času Itd. Predavanje Je bilo Interesantno posebno za delavske sloje.
Stavbena in stanovanjska zadruga v Celju ima 17. t. m. ob pol 8. uri v Narodnem domu svoj občni zbor.
Stavbeno gibanje v Celju- Tvrdka Zaugger stavi na Ljubljanski cesti obširno gospodarsko poslopje s hlevi in stanovanjem za oskrbnika. V Gregorčičevi ulici je dogotovljena nova zidana garaža za avto-mobilno prometno d. d. za vozove proge Celje—Ljubljana. — V Zrlnsko-Frankopan-skl ulici preziduje Deln. pivovarna v Laškem skladišče za pivo, ledenice, pisarne ter bo napravila tudi 1—2 stanovanji. — Rebelcova tovarna Je pod streho. — O stavbi stanovanjskih hiš pa ni še sledu.
Celjski trg. Nekaj gob se Je minule dni ze pojavilo na našem trgu. Prodajajo se po velikosti in kakovosti 1, 2, 3 K komad. — »lanina stane 92—104 K kg. Mast 108 K. — Cene sladkorju so nekaj padle. Sladkor v kockah stane 70 K, kristalni 64 K kg. — Olje se prodaja po 108 K liter (bučno)". — Špecerija v zadnjih dneh ne kaže bistvenih sprememb v ceni.
Krojaški pomočniki so v pogajanjih z mojstri dosegli 45 odstotno povišanje plač. Pogodbo so podpisali vsi krojaški mojstri razun Bizjaka, nekdanjega navdušenega soc. demokratičnega organizatorja.
Mizarski pomočniki so dosegli v mezdnem gibanju 20 odstotno zvišanje plač.
V VVestenovl tovarni stavka sedaj skupaj okrog 900 ljudi. Zmaga je stavkujočim zasigurana. Stavkujoči so izjavili, da vztrajajo v boju do konca.
Gledališče in glasba.
r: Abonentom Narodnega gledališča v loJUDljani. Vsi abonenti, kateri se Še niso zglasUi v knjigovodstvu Narodnega gledališča, da se jim izroče nove izkaznice za poletni abonma se opozarjajo, da to store 00 is. t. m., ker se jih drugače ne smatra aoonentom poletnega abonmaja.
r,l„K°nCer«\.	Pevskega zbora
ulasbene Matice po Jugoslaviji. Letos praznuje Glasbena Matica v Ljubljani petdesetletnico svojega obstoja, tridesetletnico obstoja pevskega zbora in vrhutegn še tridesetletnico, odkar z velikimi uspehi deluje na zavodu in vodi nai najboljši pevski zbor zaslužni ravnatelj g. Matej Hubad. Uvod v jubilejne slovesnosti so tvorili solistični koncerti, na katerih so nastopali najodličnejši slovenski pevci in pevke, nekdanji gojenci Glasbene Matice. V svrho glavnih prireditev pa spadati turneji pevskega zbora po Jugoslaviji, prva r maju y Beograd, druga pozneje v Zagreb. Lepie Glasbena Matica svojih jubilejev ne bi mogla proslaviti kot bas s tem, Ja se napoti med nase brate na jugu in jim pokaže slovensko in njihovo pesem s svojim prvovrstnim zborom.
Tehnični aranžma turneje je v rokah g. K, Mahkote, artistično vodstvo j« pre-
Viei osebno ravnatelj g. M. Hubad. 138 pevcev in pevk, draitveni predsednik dr. V. Ravnihar ter skladatelja Lajovic in Ada. mič se odpelje danes popoldne iz Ljubljane, ia dospe jutri v petek r Beogtad, kjer se vrši zvečer v začasnem gledališča prvi koncert, drugi dan nastopi zbor v Zemunu. Isti dan odpotuje posebna društvena deputaci-ja v Oplenac in položi venec na grob pokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja. V nedeljo popoldne koncertira zbor zopet v Beogradu pri znižanih cenah, zvečer priredi kralju Aleksandru, če bo takrat v Beogradu na Terazijah podoknico. — V ponedeljek se izletniki odpeljejo v Novi Sad, kjer polože na grobu skladatelja »Lepe naše domovine« Runjanina in srbskega pesnika Bajiča vence ter zapojo nagrobni-ce, popoldne pa ponese oddelek zbora venec na grob pesniku Cikl Jovi Zmaju. Zvečer se vrši koncert v Novem Sadu. V Subotici priredi zbor dva koncerta enega v torek zvečer, drugega v sredo dopoldne. Zadnji je namenjen srednješolski mladini. Popoldne pa proti Sarajevu, Kjer se zopet vršita dva koncerta. V pondeljek popoldne se zbor vrne v Ljubljano. Vzpored turnej-skih koncertov je vzorno izbran. Prvi del reprezentira najlepše zbore slovenske moderne zborovske literature. Zastopan je Anton Lajovic z »Bolest kovačem«, »Pomladnim spevom«,	»Zelenim Jurijem«,
»Kroparji«, »Pastirčki«, »Plesom kralja Matjaža«. Emil Adamič z »V suegu« in »Mladim junakom«, dr. Gojmir Krek » »Tam na vrtni gredi«, dr. Anton Schwab s »Zdravo Marijo« in Anton Foerster s »'i. glasnim šumom s kora«. Drugi del vzpo-reda prinese narodne pesmi vseh treh plemen Jugoslavije. Zbor bo pel Mokranjčev »Sedmi rukovet«, Andelovi »Dragi daleko« in »Anko Ančice«, Hatzeja »Cergo, moja čergice« in celo vrsto Hubadovih slovenskih narodnih. Koncert zaključi Mokranjčev »Kozar«. Kakor »mo poučeni je Matični zbor v vseh glasovih izvrstno zaseden ter imenitno naštudiran. Želimo mu srečno pot in se nadejamo, da doseže s svojim plemenitim kulturnim delom velike uspehel
Obupno socSJal. stanje g!@c3a9E£k!h igralcev
»Gledališki list« Narodnega gledališča priobčuje to-le pismo vsem ljubiteljem in obiskovalcem gledališča..
»Gled. list«, katerega značaj je informativen, prinaša redno vsaki leden repertoar, osobje vprizorjenih del in po možnosti tudi tnalo pojasnila imenovanih pred. stav oziroma njih pisateljev in skladateljev.
Zdj se mi zato potrebno, da to pot iniormiram in zainteresiram tudi širšo publiko, z ozirom na vedno in vedno rastočo draginjo, na bedno socialno stanje celokupnega članstva Narodnega gledališča v Ljubljani. Čutim za dolžnost, da po možnosti obrazložim vsem, kateri se zanimajo za naš zavod in njega delo, s kakimi neprijetnostmi, pomanjkanjem in požrtvovalno vztrajnostjo se bori za vsakdanji kruh igralec, kateri je bil, je in bo pionir kulture ali kakor ga že nazivljejo — svečenik \ hramu Talije.
Članstvu Narodnega gledališča se dogaja velika krivica pri draginjskih dokladah. »Udruženje gledaliških igralcev« sve-sto si svojih dolžnosti kot organizacija, je neštetokrat storilo potrebne korake, intet-veniralo pri vseh mogočih gospodih ministrih, šefih oddelkov, poslancih itd., podprlo svoje želje oziroma zahteve s potrebnim materijalom, odredbami, katere se nanašajo na vsa tri srednja gledališča, t. j. Beograd, Zagreb, Ljubljana — toda vse zaman.
Kolegi v Beogradu in Zagrebu so upravičene doklade prejeli in sicer prvič v maju lanskega leta, drugič letos pretekli mesec — le mi v Ljubljani smo ostali pozabljeni. Toda oprostite — da ne storim komu krivice — na upravičeui nekoliko energični dopis »Udruženja gledaliških igralcev« odgovarja ministrstvo prosvete, umetniško odelenje s podpisom gosp. B. Nušiča na upravo našega gledališča: »neka se doplaci regulišu«.
Besede, besede in obljube — članstvo pa potrebuje denarja, sredstev za eksistenco — kruha.
Pomanjkanje posameznikov gre radi ncizvedbe določenih nam doklad tako daleč,_ da naše prve moči trpijo glad, zapuščajo gledališče in si iščejo privatnih služb — prve moči pravim zato, ker so te predvsem najboljše plačane. In sedaj pa pomislite kako pri ostalih ... Dnevno v pomanjkanju, brez neobhodno potrebnih življenjskih potrebščin, študira osobje dopoldne, popoldne, celo po predstavi (v dramskem gledališču se je vrSila skušnja »Nam, bolnika« po predstavi »Anatola«) pri tem da ne omenjam studiranje doma in zvečer predstava.
Ne_ čudite se torej, ako postanejo posamezniki apatični in da vrše svojo dolžnost avtomatično. Ne čudite se pa tudi vi gg. kritiki, ako prebira članstvo vaše sod-be o igranju tako n. pr. »ni bil disponlran« ali »se mu je oziroma se mu ni posrečilo« itd. z mrzlim nasmehom na ustih ...
Nujno je torej potrebno takojšnje od-pomoči in to izvedba doklad, katere so natn bile dovoljene, a do danes ne izplačane.
Merodajni faktorji so po večini obveščeni, treba torej skupne akcije in prepričan sem, da bode storjena nam krivica popravljena.
Eksistenčni minimum pri članstvu je predpogoj za obstoj in napredek Narodnega gledališča.
Gospoda!
Struna nezadovoljstva je skrajno napeta, Nam Slovencem se godi krivica! Kje je enakopravnost? Članstvo stiska pesti in zobe v obupnem socialnem stanju in — čaka. Kako dolgo ne vem... Našemu mlademu gledališču preti katastrofa
»Udruženje odvrača vso odgovornosti
V nadi, da se uglednemu, nad vse vztrajnemu in delavnemu novemu upravniku s pomočjo merodajnih faktorjev in predstavnikov slovenskega naroda posreči iz-vojevati naše pravice, beležim
Z odlični spoštovanjem:
Alojzij Drenovec
predsednik »Udruženja gledaliških igralcev« Ljubljana.
V Ljubljani, dne 7. maja 1922.
Spori in turistlka.
Celjski Atletiki — S. K. P imorje 5»
'33j), Letošnji prvi nastop celjskih Atleti-kov se je pričakoval r Ljubljani z nekim posebnim zanimanjem. Znano je, da sb s« Ilirijo najjačje moštvo LNP, ia da je Ilirija v jeseni napela vse sile, da jim je lz-* trgala prvenstvo Slovenije za Uto 1920/21, Vsied tega smo vedeli, da 00 imelo Primorje težko igro, osobito še ladi tega, ker njeno moštvo še ne razpolaga z dolgoletno igralno tradic. s katero se odlikuieta bas naša prva nogometna kluba. Tudi so i« čuli glasovi, da nastopa S. K. Primorje S prehitrimi skoki proti najmočnejšim domačim moštvom, kar mora naravno klub vsem vrlinam in pospešenem napredovanju odsevati v tekmovalnih izidih. Ce bi p« nedeljsko prijateljsko tekmo sodili le is številčnega razmerja zadanih goalov, n* pa iz poteka igre same, tedaj bi storili S. K. Primorju veliko krivico. Igia je bila povsem otvorjena, številčno so napadi doma^ čega moštva celo nadkriljevaii goste. Neugodni izid je pripisovati pomanjkanja prodorne napadalne vrste, «i je v resnici zakrivilo, da v letošnjih nastopih S. K. PrU morje ni doseglo takih uspehov, kakor zasluži igralna moč današnjega moštva. Njeni napadi so kaj odločni, vendar se trgajo vsled netreniranosti posameznikov in vsied nepremične kombinacije. Vigranost napadalne vrste ne tiči samo v kombinacijski igri na mestu, kar velja v več ali manjši meri za sredino in obrambo. Napadalna vr* sta potrebuje premikajočega napada do strelne razdalje, kar primanjkuje Primorju. Vsled tega so ostali številni napadi brez učinka. Bodoči trening bo tudi v ten« o::iru izvežbal moštvo. Najboljša ns igri* šču sta bila centerfor in half. Prvemu se i« poxna, da mu prostorna orientacija napadalca še ni prešla v kri in da se je sats* gadelj, na ikodo krasno upcljanih napa* dov, zadrževal v ozadju. Atletiki so s« odr likovali to pot z lepo fair igro (izvzetek s. Janda z nekvalificirano nepoiluBnostjo proti lastnemu kapitenu). Celjsko moštvo )t žilavo in nosi odločen napad naprej. Cen* terhalf g. Durschmied je vzdrževal dv« tretjini odprte igre proti Primorju. V cei loti je moštvo telesno jako, napadalna vr. »ta drvi z opasno odločnosijo pred na* sprotniška vrata. Nimajo pa pravih goal* getterjev, s čimer bi dosegli v sedanji »e* stavi prav opasno moč. Potek igre je bil normalen. Igralo se je odprto ter bolj n« celjski polovici. Prvi dve cuaistmetrovki, ki jih je zapovedal g. Kramaruič kot sod* nik, nikakor nista izbegali domačega mo* štva, posebno druga je bila očitna krivica. Menimo da g. Kramaršič ne more priti % poštev za težje tekme, kjer je vsaka kri* vična zapoved odločilnega pomena za igralno razpoloženje nastopajočih moštev. Tu imajo igralci vsled dolgoletne rutine ves drugačen vpogled v posamezne slučaje in stanja, kakor pa sodnik, ki sodi bolj x odločnostjo, kakor pa s stvarnim razsod-korn. Obisk nezadosten.
S. K. Celje — S. K. Ilirija 0-9.
»Primorske pesmi«. Spesnil Igo Gruden. Izdala in založila Zvezna tiskarna > Ljubljani Marijin trg 8. Cena broširani knjigi 9 Din., vez. 10 Dia,
Društvene vesti.
Občni zbor davčnih izterjevalcev se Je vršil v Prešernovi sobi v nedeljo dopoldne. Zborovanja, so se udeležili zastopniki vseh okrajev Slovenije. Predsednik je piebral vlogo za razne nujno potrebne iz* premembe stanovskega položaja davčnih izterjevalcev. Osobito je poudarjal, da se prizna iztirjevalcem, ki so dosegli do tedaj; čin poduradnika, po gotovi «lu£beni dobi čin uradnika. Poudarjal je tudi potrebo službene obleke. Razpravljalo se je vpra. šanje dnevnic, ki so odmeijcm šel« sa C km oddaljenosti — vsekakoi prenizke, Za večja mesta pa ta oddaljenost treh kilo-metiov sploh ni umestna, kor se napravi pri obhodu po mestu več pola in so ta po* ta z ozirom na mestni lUk in visoke stopnjice gotovo jako utrudljiva. Najbolj pereče pa je vprašanje družinskih draginj* skih doklad, katere so bile iztirjevalcem že nakazane in so se jim v zadnjem hipu odtegnile. Marsikaka rodbina je bila vsled tega koraka oškodovana za več kot 1000 kron mesečno. Konstatiral je pri tej priliki predsednik, da je postopal njihov takratni zastopnik in predsednik Osrednje zveze po« sbnec Reisncr uprav mačehovsko in je za* stopal v prvi vrsti le ugodnosti uradniitva. Javno pa je izrekel priznanje in zahvotb poslancema gg. Brandnerju in Dcržiču, let slu z vso odločnostjo nastopila za uredi* tev doklad. Blagajniško poročilo izkazuje društveno premoženje, ki pa z ozrom na jako nizko članarino — 48 kron letno **■> ni posebno veliko. Poročilo je bilo * Za« hvalo odobreno. Pri volitvi go bili izvolja* ni: predsednikom g. Rojc iz Ljubljane, podpredsednik Janko Černe, Maribor, tajnik CirH V^ančič, Ljubljana in blagajnik
I.	Mlejnik iz Škofje Loke, pregledovalca računov pa gg. Ribič in Ivan Novak. Do* ločilo se je, da ostanejo društveni pn» spevki nespiemenjeni, zato pa se večji in nepredvideni izredni stroški pokrijejo od slučaja do slučaja s primernimi prispevki članov. Društveno glasilo »Naš glas« osta* ne, pri čemer se izreče g. predsedniku Roj* cu za njegovo vestno in marljivo urednw ško delovanje posebna zahvala. Občni zbor, je končno sklenil, da se izroči pokrajinski vladi spomenico, ki zahteva službeno ol> leko, ureditev dnevnic in povi^čilo ie do* |očenih in odtegnjenih draginjskih doklad m povrnitev železniških stroikov pri slu!* benih potovanjih.
Slovensko zidarsko In tesarsko 8ra* 6tvo vabi vse svoje člane, da se udeležijo društvenega izleta v nedeljo 14. t m. v Bizovik polnoštevilno. Zbiraliiče v Streh*
J ulici 24 (društveni lokal) točno ob I« sluč*iu slabega vremena se izlet odloži na poznejši čas. — Odbor, Obupno soc. stanje gledaliških igralcev.
JezerSkem se je usto-lovilo dne f, maja 1922 »Čebelarsko društvo za Jezei* sko« pod predsedstvom starega čebelan* lcposestnika Petra Robleka iz Jezerske« ga, stare spoštovane slovenske korenin«
društvu je pristopilo večina Jezerjanov* tako da šteje komaj ustanovljeno društva 24 članov, kar je za Jezersko veliko in kar kaže veliko veselje do koristn*ga čebelar* stva, katero se bode vsled ustanovitve dru« štva tem uspešneje razvijalo. Tako Je nx leno v tem samotnem gorskeui kraju 00 kratkem ča*t že drugo koristno slovensko društvo, kar pomeni tudi veliki napredek na narodnem polju. Le tako naprej I
Vsem gorenjskim drultvcin v vednosti
Na Biakoštni ponedeljek j« y Radovljici
»-»latični dan«.
12 t° mniohb0s *Br*tstva' « vrli v petek ‘f- -i ° 8- un v restavracijskih pro* v?v a	Gosposka ulica štev, a,
\ abi se vse elane, da se oočnega zbora r naivecjeai Številu udeleže. Odbor
Stran 4.
C, N. in A. M. Williamsoa:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
Ko je zapela spletična zadnji kvaček, je odšla Beverley v svoj budoar in se tam pogiobila v skrivnostno Irkino sporočilo. Prosila je Basra, da se Roger ne bi vrnil, dokler mu ne pride do dna.
2e po nedolgem ugibanju ji je odkril stavek za stavkom svoj zmi-sel. Prišlo ji je na um, da piše Klo Leontini, ker se ne upa nasloviti lista na gospo Sandsovo. To ji je vdehnilo misel, da mora stanovati v hiši, kjer njeno ime ni neznano. Ko je zdaj vnovič prečitala pismo, je razumela vse prikrite namige. Klo jo je prosila, naj zanjo ne bo v skrbeh, in je sporočala, da se bo •našlo vse, kar je izgubila«. Upala je, »da jo kmalu poseti in ji pokaže, kako je napredovala.« Vse to je moglo imeti le en, ugoden pomen. In v tem, da je bila shranila blagozvočno ime Leontine Rossignolove v predalček svojih bistrih možganov ter Segla ponj ob tako umestni priliki, se je razodevala vsa prirojena spretnost male Irke!
Pisala ni niti besedice, ki bi bila mogla obuditi v Fracozinji sum. Videlo pa se je tudi, da se namenoma ogiblje 0’Reillyjevega in Rogerje-vega imena. Gotovo je bival v njeni okolici nekdo, ki je poznal oba; zato se tudi ni upala sama pisati Justinu. Pripisek je vsekako najbolj iz-nenadil mlado ženo.
, »Še enkrat je bila pri njem!« ji je šinilo po možganih. »Tedaj se morda niti ni vrnila v ,Westmore-land’... Kaj naj bi pomenila beseda .ljubezniv’, ako ne tega, da nama je obljubil pomagati, namestu da bi nama bil nasprotnik?«
Toda morala je dognati, kaj se je zgodilp nazadnje med O’Resjem in Klojo. Kako naj se sporazume ž njim? Ali naj mu pošlje pismo k JDietzu’? Bolje bi bilo telefonirati, preden se vrne Roger domov, ter izvedeti še to minuto vse, kar jo zanima! Naglo se je odločila za drugo pot. Dala se je spojiti z 0’Reillyje-vim hotelom in začula njegov »Halo!«
»Tu gospa Sandsova,« se je javila. »Klo mi je pisala. Tudi za vas je dodala nekaj.«
Glas iz >Dietza«, ki je zvenel od-kraja ravnodušno, se je takoj izpre-menil.
:>Kaj je novega?« jt vprašal O’ Reilly. »Povejte vse.«
Storila je tako in mu razločno prečitala Klojino pismo Leontini, da bi razumel vsako besedico. »Kakor si razlagam, mora biti nevarno pisati na vaš ali na moj naslov,« je dodala Beverley. »Toda strašno je zame, da ne vem, kje se nahaja. Povejte mi vse, a naglo, prosim, ker pričakujem nekoga.«
»Vaše bisere je ukradel Peter-son,« je odgovoril 0’Reilly. »Telefoniral je Heronu ter mu jih ponudil v nakup. Moral se je bil vtihotapiti v stanovanje in skriti v vaši sobi, tako da nas je slišal govoriti. Kesneje sem mu odgovoril jaz namestu fierona. Gospodična Riley-eva je bila takrat v Petersonovi sobi, in tako sva prišla v stik. Vprašala me je po telefonu, ali ji hočem pomagati. Rekel sem da; prosila me je, naj pridem z avtom ponjo. Pobral sem jo pred hotelom in jo odpeljal, kamor je želela; v resto-ran, ki mu pravijo .Krantzova klet’. Ko mi je povedala svojo zgodbo, sem predlagal, da si vzemiva zasebnega detektiva. Bodite brez skrbi, mož je brezpogojno zanesljiv, in končno, gospa Sandsova, sem tudi jaz vaš zaveznik — nič ne tajim, da predvsem zaradi gospodične Rileyeve. Skesala se je, da veste, ker je bila ukradla papirje; vrnila mi jih je nedotaknjene, kakor so bili «
»Klo da bi vam bila vrnila papirje! Motite se. Jaz vem, da vam jih ni poslala ona,« je viknila Beverley. Pozabila je ves svoj strah, da je ne bi kdo slišal; a baš tisti hip se je razločno zazdelo, kakor bi nekdo zapiral vrata. Ta zvok jo je splašil toliko bolj, ker je bila vendar zaprla obedve duri, v spalnico in na mo-stovž že takrat, ko je šla k telefonu, in jih potem ni več odpirala. Toda dvoma ni bilo. Nekdo je zaprl vrata — to je pomenilo, da jih je poprej tiho odprl!
Beverley je izpustila slušalo in stekla pogledat na mostovž. Nikogar ni bilo tam. Planila je k vratom svoje spalnice ter pogledala vanjo. Soba je bila prazna. Pozvonila je Johnsonu.
»Ali se je gospod Sands že vrnil?« ga je vprašala.
»Menda ne, milostljiva,« je odgovoril sobar.
»Stopite pogledat. Prepričajte se dobro.«
Ni se genila z mesta, dokler ni stal Spet pred njo.
»Gospoda Sandsa ni doma, mi-lostiva,« je izjavil Johnson svečano.
»Hvala vam!« je rekla Beveriey. A ni se čutila pomirjeno. Skrit glas ji je šepetal, da js zaprl vrata Roger Sands.
XXX. POGLAVJE.
Kaj je napravila Klo z namiznim nožem.
Ko sta Kit in Churn ostavlla »Krantzovo klet«, sta jo ubrala naglo po Štirinajsti cesti, dokler nista prišla do Šeste avenije. Tam sta se očividno obotavljala, kakor da se ne moreta odločiti, ali naj kreneta navzgor ali navzdol. Klo, ki jima je sledila kar najtesneje za petami, je ugenfla takoj, da še vedno ugibljeta, katero izmed razpoložljivih skrivališč bi jima nudilo najbolj varno zavetje.
Sodeč po tem, da sta se držala pod pazduho in tiščala glavi vkup, je moral biti njiju razgovor zelo živahen. Na vogalu sta se ustavila, ž njima vred tudi IQo. Tu se je dvojica zedinila in zavila navzdol proti Trinajsti cesti. Klo se je spustila za njima. Pasirala sta več blokov, in dekle, ki jima je sledilo, je pogledalo na številko vsake ulice, ki so šli mimo nje. Nekje tam pri Enajsti pa se je bil ponesrečil izvcšček in na mestu nezgode j^ stala velika gruča ljudi. V tej gnea je Klo malone iz-grešila svojo dvojico. Popadel jo je obup; a hvala Bogu, kmalu je spet zagledala v dalji Kitino rožnato krilo. Plašča Kit ni več nosila rožnatega, marveč belega; morala je bila najti priliko, da ga je obrnila narobe!
Klo se je nad tem tako razburila, da je pozabila šteti ceste. Nič ni vedela, ali je zavila dvojica iz Avenije na Deseto, Deveto ali Osmo. Čutila je le, da hiti za njima. Lov je trajal še dolgo. Dekletu se je nazadnje jelo mešati v glavi; a baš ko je menila, da so njene moči pri kraju, sta se Kit in Churn ustavila pred neko hišo ter pozvonila.
»Nihče izmed njiju dveh ne stanuje tu, drugače bi imela ključ!« je pomislila Klo, opotekaje se na drugi strani ceste.
Trajalo je nekaj časa, preden so spustili dvojico v hišo; toda čez kakih pet minut je prišla neka ženska in odklenila vrata. Iz veže je medlo posijala plinova luč, in Kloji se je zazdelo, da vidi temnorjavi obraz zamorke. Sledilo je kratko prerokovanje; nato je ženska pokimala in
stopila v kraj, da sta mogla Kit iu Churn v hišo. Hipec nato so se zaprla vrata.
Klo je odrevenela na mestu in se zagledala v hišo. Stala je v vrsti J zanikarnih starinskih štirinadstropnih opečnih zgradb. Spodaj nekje se je videla luč; vsa druga okna so bila črna. Zdajci pa je zasačila Klo v neki sobi v četrtem nadstropju rumenkast odsev; a še tisti hip je stopila k oknu moška postava in spustila zaveso. Klo si je rekla, da mora biti ta človek Churn.
»Gotovo mislita ostati tu,« je sklenila sama pri sebi. Prekoračila je cesto v primerni razdalji od hiše, opazujoč jo neprestano z največjo pozoftiostjo. Nobena ulična luč ni gorela v bližini, tako da ni mogla videti številke; pač pa je bila ^pritrjena pokraj vrat majhna ploščica, in Klo se je vzpela po stopnicah, da bi videla napis. Kolika sreča! Ta hiša je biia »boarding-house«: oddajale so se sobe s hrano!
Ker je bila dvojica zdaj že! gori. v četrtem nadstropju, je	pQJ
da
more pozvonit! brez skrui.
tegnila je' za ročaj zvonca, in srce ji je j*]°. ra2 kakor kladivo v kovačnici. . , »Nalegat?' jih moram. zaKaj a* iščem sobe ob tako pozni ur;,« J« dejala sama pri sebi. ^ pr|h)
zainžtoi Jmm tiskarne"
je izdaia
lične razglednice Ni. Vel, kralja Aleksandra L z zaročenko Nj; Vis, n. bodočo kraljico Mariolo;
Ceno komada !•— Din v nadrobni prodaji. Predprodajsicš imajo 25 i0 popusta. Naročajo se pri »Zvezni knjigarni44, Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetja ali pa če se pošlje detiar v naprej.
MALI m
i OGLASI
siS!
PROSAjA:
ROTACIJSKA črpalka — 2S.000 1 delavne zmožnosti na eno uro, še malo rabljena. Naslov v upr. Ii9ta, 821
ŠE MALO RABLJEN voz
(Landauer) po jako ugodni ceni. Naslov v upravi lista.   823
KRASNO malo posestvo v lepem mirnem kraju, blizu mesta Maribor, s minut oddaljeno od žel. postaje za Din. 115.000:—. Kavarna Tement, Glavni trg, Maribor.	825
HRASTOVO olje za vinograde po ugodni ceni. —• Tvrdka Ludvik Vernik, Ve-ika Nedelja.	833
I
ELIKO trgovsko podjetje na drobno in debelo, z lepim mebliranim stanovanjem. Cena 500.000 K.
Trgovina mala ali na dobrem in prometnem kraju z mestnimi in deželnimi odjemalci.
Hotel na Hrvaškem z elegantno kavarno. 7,000.000 kron.
Veliko trgovsko podjetje,
pripravno za industrijski obrat v Mariboru, Štajei-sko.
Dva lepa posestva pri Mariboru, veliki vinograd, lepa hiša. 1,000.000 K,
Malo posestvo s hišo, en in pol orala zemlje. 120.000 kron.
Hotel s kavarno in pohištvom. 1,200.000 K, 837
HIŠA z gostilno z 8 sobami in tudi nekaj zemlje po nizki ceni. Kupec _ naj se zglasi osebno ali pismeno pri F. W. Rašica št. I, Velike Lašče.	/69
SU32EE:
GOSPOD star 34 let, vešč nemškega, ogrskega, ruskega, nekoliko angleškega in srbskega jezika išče mesta pri kakem industrijskem ali komercijelnem podjetju. Ima prakso organizatorja in administratorja. Dopisi pod »N 19« na upravo lista.	842
BLAGAJNIČARKA - k01^
toristinja se išče za Bled. Na3lov pri upravi lista. 828
KiROJAŠKE pomočnice, samo boljše moči za vel. kose sprejme I. Sušnik, tu, Sv. Petra c. 16.	833
Tovarna za lepenke v Domžalah IŠČE PREDDELAVCE izurjene v papirni stroki pri brusilcu (Schlei-fer) ali pa »troji za lepenko. Ponudbe na I. Bonač, Ljubljana, Čopova ulica 16.
RAZNO
NOVO PODJETJE pohištva vseh vrst. izdeluje solidno po naročilu ter se priporoča Ivan Jensko, mizar, Bitnje, p. Boh. Bistrica.
841
GOSPODIČNA išče mebloj vano sobo. eventucl^0 . hrano. Ponudbe pod »Sodi«
poštno ležeče Ljubljana
840
STAREJŠI, »oliden išče meblovano sobo v ^ možnosti z električno svetijavo in posebnim vn. dom. Ponudbe pod no«, na upravo lista.
Iščem
potnika
Hbvttasii
na Štajerskem, le prvovrstno mot
Nastop takoj!
Ponudbe pod št. 550 na upravništvo lista.
emmamrn ©
Največja izbira
Različnih pletenini
noaavic
it
pri tvrdki
majic, nogavi« in rokavic
R. S E. 5Ril BERNU
Ljubljana, Klestili trg M10.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da j* na* iskreno ljubljeni sin odnosno brat, svak, nečak in stric, gospod
RUDOLF PUPPIS
posestnik In trgovec
danes ob 5. ijutraj, previden s tolažili sv. vere, po daljiem mučnem bolehanju v starosti 48. let vdano preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se bo vržll * petek, dne 12. maja iz hiže žalosti v Gorenjem Logatcu.
Posmrtne mate se bodo sluine ▼ aupai cerkvi v Goronjem Logatcu.
Bodi mu blag spomin!
Venci se hvaležno odklanjajo.
Gorenji Logatec, dne 10. maja 1922.
Žalujoče rodbine PUPPIS, TTVAN, HOČEVAR.
| TRiDGS, d. d.
ZAGREB
§ >: 3 Mazaraničev trg 3 m Brzojavi: TBANS3UGO.
27- 60 Telefon 27-60
PODRUŽNICE: BEOGRAD, Kosmajska ulica 16. IZPOSTAVE:
© OSOEK, Široka ul. 8. SUBOTICA kod Piukovit I drus I SKOPLJE.
Dobavila |
na!ce»@!@	§
traverse, železo, žeblje, J
apno, cement, gips, trstiko, žico, deske in ves gradbeni materija!.
Častna
izjava.
Podpisani izjavljam, da sem g. Leopolda F1HP& mesarja v Konjicah popolnoma neutemeljeno dolžil, da me je ovadil oblasti radi navijanja cen pri prodaji mesa, obžalujem to dolžitev in izj^* ljam, da sem jo izustil le na podlagi doc©*8 netočnih informacij.
V Konjicah, dne 8. maja 1922.
lian Senic?*
sostilnttar in mesar
®#®®«®®®©©«* ©e® ••••••«•••**
Ital® pnsispns Ms i ijiljsM
sprejme takoj gospodično kot
Prošnje naj se pošljejo: fllklošlteva cesta štev. 15./L
iTOBcioBsmnoBBOBOP a anpooannacaaoBBBg
EKsporž.	Eksport.
Veletrgovina haloških vin
Na debelo:
Venci, šopki in cvetlice za neveste. Žico, svilen, krep, tatet in cig-aretni papir Aba~ die zlata znamka, Altesse, Golob, Stročnice št. 2 in 3. Črnilo la. Ha. Razglednice itd.
Uran — Papirnica
Ljubljana, Sestal bg številka 11.
kopališče in klimatično zimsko
adravilišče „Crilcv«nlca“
■ #11
Nova otvoritev I
Hotel-Pension »Crnkovič
Cast mi je p. n. občinstvo obvestiti, da sem moje podjetje dogradil in povečal, m novo napravil in z modernim komfortom uredil.
Priporočam svojo I. razredno, večkrat odlikovano kuhinjo, kakor tudi domače in inozemske pijače. Krasni vrtni restaurant gorke, morske kopelji ▼ hotelu. — Dnevni promet od postaje Plase do CrOcvenice. K vsakemu vlaku auto za osebo Din 75r—, k temu je všteto 25 kg prtjjage.
Na vsa vprašanja odgovarjam potom pošte.
S spoštovanjem
Josip Crnkovič, lastnik. ■go55S55o55M5
Vinko Stoklas
Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov.	Cene	brezkonkurenčneI
mi
F petem zastonj I sre* ropota.
brez Irrtata 9**
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
»HUITIIUI litimi Zim ILIIIUIII
MaH in trn 8.	Podružnica	v Murski Soboti.
Hranilne vloge JJ1I 0] brez odbitka rentnega obrestuje s (2 l<> In Invalidnega davka, vlcrp ea lahko vplačujejo potom poStno-čekovnega urada, vlaga-
Umili! ii sii Jopiatr
perem zastonj! brez ropota.
brez krtače Vaše perilo v dveh urah sne2no-belol 3az Vam prihranim jezo In mukol Kajti laz sem nese-Mien In neutradliiv.
3az prihranim Jas In denar, kaiti laz delam sam In ne zahtevam nobenega plačila l
3az prlštedlm milo, ohranjam perilo In se z enim samim pranjem ie izplačam, kaJU laz sem
HELSON-FONTAN
ar avtomatični pralni sirol. Predstavl|an)e fn poskusno pranie. ne da bi trebalo kupiti pri
živalske slike za malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
9 Zrai tajigaf
Ljubljana, Harijintrfl “■
NELSON, Wien VI., Chwallagasse
za hotelom Kummer, Marlahllferstrasae. dnevno od 4-6 ure popoadne.
........	telefon 909/VIM.
Zastopstvo za SHS Se za oddati.
Točen Izvoz.
SmpetiovB in jelove hlode
kupim takoj v vsaki množini in debelini, v doliini od 4 * 16 m; Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna iaga Ljubljana, Dunajska c. 46-
TRAKTOR (tovorni av
s priklopnimi vozmi, z železnim? obroči
PST1 s@ ceno preda«
Vpraša »ja na poštni predal 74 v I-Jublfaoi pod „TRAKTOH
Glavni in odgovorni nrednlk Zorko Fakin.
Izdaia konzorcij dnevnika »Jugoslavija*.
Tiska »Kvbm* mkan«'* v
ljubil*^