Spored od 15. do 21, januarja 1939. Številka 3 gl T E D N I K. ZA HA D 1 O F O N I 1 O - G L AS 1 L O iS L( SLOVE N SK1URADIISklU POSIUSAICEV. ) r-> A r\\f\ najcenejše in najhitrejše sredstvo za se- znanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. DoiittOSi vsakega zavednega Slovenca fe, da se uvrsti med radijske naročnike pri tadialausld oddaitii postaji v Bleiweisova 54 S Kogar zanima kako tehnično vprašanje ali želi nasveta, ali kdor ima kakšne posebne želje glede revije, naj to sporoči upravi revije „Radio Ljubljana" Miklošičeva cesta 7 TEDNIK ZA RADIOFONI JO LETNIK XI. ŠT. 3. SPORED ZA TEDEN OD 15. DO 21. JAN. 1939 ^NAROČNINA: Pri plačilu za naprej: Letno oin 80; polletno din 45.-; četrtletno din 25.-; mesečno din 10.-; Pri plačilu za nazaj: mesečno din 12.-. Uredništvo in Uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, telefon 3190. Čekovni ratun uprave: Ljubljana štev. 15.228. Večer Antona Lajoviea v radiu (K sporedu 16. januarja ob 20. uri.) Anton Lajovic. Anton Lajovic, čigar skladbe bodo izvajali v radiu, spada v vrsto naših odličnih skladateljev in organizatorjev našega glasbenega življenja in naše glasbene kulture. Anton Lajovic je bil rojen 19. decembra 1. 1878 na Vačah. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani in šel po maturi s štipendijo škofa M. Ravnikarja na Dunaj študirat pravo. Istočasno je na Dunaju obiskoval tudi konser-vatorij, ki ga je 1. 1902 z odliko dovršil. Pravne študije je končal leta 1907 in stopil kot sodni praktikant v službo pri deželnem sodišču v Ljubljani. Služboval je dalje v Litiji, na Brdu, v Kranju in Ljubljani. Od 1. 1935 je ud Stola sedmorice v Zagrebu. Lajovčevo veselje do glasbe sega že v njegova zgodnja leta. Oče je igral na harmoniko in temu instrumentu se je tudi mladi Lajovic kmalu privadil. A želel je dalje, da bi doživetja in občutja in prav to je tisto, kar daje njegovim skladbam posebnost, tipičnost. Iz te neposrednosti izvira tudi tisti vpliv, ki ga imajo OLajovčeve skladbe na poslušalca. Lajovčevo glasbeno delo bi mogli nekako primerjati s tedanjim našim književnim delom, slovensko moderno. ulovek čuti v pesmih Ketteja, Zupančiča, Cankarja, Murna in v skladbah Lajovica neko notranio sorodnost, sorodnost emocije, ustvarjanja in oblikovanja. Zato je Lajo-vicu tako ljuba Župančičeva pesem, pesem našega človeka, naših polj in trat, pesem naših gozdov in gora in je prelival te pesmi v glasbo, v akorde. S svojimi skladbami nam je ustvaril Lajovic slovensko glasbeno liriko, pesem občutja, izvirajočega iz srčnih globin. Njegovo glasbeno delo obsega samospeve, klavirske skladbe, skladbe za zbor in orkester. Pomeb-nejše so njegove simfonične skladbe, med njimi Adagio, Andante, Scherzo in Caprice. Največje njegovo delo je Psalm 41. in 42. za soli, mešani zbor in orkester. Delo je prvič izvajala Glasbena Matica v Ljubljani 1. 1923. Lepe in učinkovite so njegove zborovske skladbe, od katerih omenjamo zlasti oba Plesa kralja Matjaža, Vesele kolednike in Zelenega Jurija. Lajovčevo skladateljsko delo kvantitativno ni tako veliko. Veliko in pomembno pa je po svoji ceni, po kvaliteti. Ga. Pavla Lovšetova poje v radiu Lajcvčeve pesmi. našega veka dr. Gojmir Krek. Poleg tega je izšlo več njegovih začetnih del tudi samostojno. Njegove skladbe spadajo, tako vsebinsko, kot tehnično, med najboljše in najbolj dovršene, kar jih imamo. Že v njegovih prvih delih naletimo na dovršene in samostojne skladbe, kar priča o njegovi glasbeni nadarjenosti in neposredni ustvarjalnosti. Večina njegovih skladb nosi izraz neposrednega Skladatelj gosp. Slavko Osterc bo predaval v radiu o Antonu La-jovicu dne 16. t. m. prišel do klavirja in gosli. V tretji šoli se je vpisal v dijaški zbor Glasbene Matice. Na mladega, glasbeno nadarjenega dijaka je postal pozoren Matej Hubad in p-a tudi uvedel v prve glasbene nauke. Ko je prišel po maturi na Dunaj, je študiral poleg prava tudi konservatorij v šoli profesorja Fuchsa. Na Dunaju se je učil dve leti kontrapunkta in tri leta komnozicije; za stranske predmete pa je imel klavir in zgodovino glasbe. Pri sklepni produkciji so izvajali njegovo kantato »Gozdna samota«. Prve Lajovčeve objavljene skladbe segajo v 1. 1900. Bil je eden izmed' vidnih sotrudnikov »Novih akordov«, ki jih je izdajal v prvem desetletju M. Tome: Handel - Bach (K II. stilnemu orgelskemu koncertu 18. januarja). O imenovanih dveh mojstrih je tudi naš tednik že ponovno pisal in njun pomen z raznih vidikov osvetlil, zato zadostuje, če se pri življenjskih podatkih omejimo na najnujnejše. — Jurij Friderik Handel se je rodil 1.1685 v Halle, umrl je 1.1759 v Londonu. Po rojstvu je Nemec, živel in deloval je pa največ na Angleškem, zato ga oboji: Nemci in Angleži reklamirajo zase. Oče, po poklicu brivec in kirurp, ni bil njegovega glasbenega talenta nič kaj vesel. Šele na prigovarjanje vplivnih oseb ga je dal glasbeno izobraževati. Vendar pa je bil po volji očetovi njegov glavni študij pravo na univerzi v Halle. Leta 1703 se je pa popolnoma posvetil glasbi. Bil je najprej II. goslač v ham-burški operi, kasneje pa, menjaje se s slavnim Matthesonom, dirigent na istem zavodu. L. 1705 je nastala opera »Almira«, kmalu nato »Nero«. Leta 1707 je potoval Handel v Italijo, kjer se je seznanil z najslavnejšimi italijanskimi glasbeniki tiste dobe. Nato je postal dvorni kapelnik v Hannovru, od koder je dvakrat potoval v London, kamor se je 1. 1717 stalno preselil. Bil je najprej kapelnik v privatni službi nekega grofa v bližini Londona; 1. 1720 je pa ustanovil v Londonu operno akademijo, za katero je napisal 14 oper, s katerimi je postal slaven po vsej Evropi. Ko je prva akademija propadla, je ustanovil drugo, za katero je napisal 6 oper. Tudi ta akademija je šla isto pot kot prva: uničila jo je močna konkurenca, ki je tudi Handla samega spravila finančno na rob propada. Ozlovoljen je obrnil Handel hrbet operi in je začel skladati oratorije. Danes ga poznamo v prvi vrsti kot oratorijskega skladatelja, dasi ima poleg 25 oratorijskih del celih 40 oper in dolgo vrsto vokalnih in instrumentalnih skladb, med zadnjimi 20 orgelskih koncertov. Handel je komponiral z izredno naglico. Za svoj najslavnejši oratorij »Mesija« je na primer rabil komaj tri tedne. Pozna se mu močno italijanska šola, kaže pa več poglobljenosti kot italijanski skladatelji. Najrajši se je lo- til del z močno dramatično vsebino. Še bolj znan širši javnosti kot Handel je njegov sodobnik J o h a n n Sebastian Bach. Rodil se je isto leto kot Handel (1685), umrl je 9 let prej (1750). Ce smo rekli o Handlu, da je rad potoval in se razgledoval po širokem glasbenem svetu, vemo o Bachu, da se je držal izključno doma v Nemčiji in potoval od časa do časa le v bližnja nemška glasbena središča. Služboval je v raznih mestih kot violinist, kapelnik ali orga-nist (Weimar, Arnsrtadt, Miihlhausen, Kothen), nazadnje (od 1. 1723 do svoje smrti) je bil kantor pri cerkvi sv. Tomaža v Leipzigu. Kakor je bilo njegovo življenje na zunaj meščansko preprosto, tako je bilo notranje od sile bogato in globoko. Njegova glasba je vsa poduhovljena in v najvišjem smislu religiozna. Bach je do viška razvil kontrapunktično-linea-ren slog: njemu ni za akord, glavno mu je čim umetnejše prepletanje glasov. Novih oblik ni ustvaril, ampak stare, že prevzete je do skrajnosti razvil in jih napolnil z neizčrpnim bogastvom svojega duha. Bach je, enako kot tudi Handel, proti koncu svojega življenja skoraj popolnoma oslepel. K tej boli se je pridružila še trpka zavest, da stopa vedno bolj v ozadje. Duh časa je postal drugačen, na obzorju se je pojavila nova smer v glasbi, takozvani »galantni slog«, Bachovi umetnosti docela nasproten. Njegov sin Filip Emanuel Bach je skladal izključno v galantnem slogu. Zanimanje za starega Bacha je vedno bolj ginilo, zanj niso več imeli razumevanja. Trdili so, da je fuga, kanon in vse, kar je s tem v zvezi, zastarela pedantična oblika. Pritoževali so se nad izumetničenim in njim nerazumljivim slogom in v tej zmotni misli večkrat obsodili in zavrgli največje umetnine, ki so bile njihovemu plitvemu diletantizmu nedostopne. Polagoma so na Bacha čisto pozabili. Dunajski klasiki ga skoraj niso poznali. Celo Handel je dobil njegova dela šele na smrtni postelji v roke; Mozart se je seznanil z njim precej pozno, Beethoven šele v zadnjih letih svojega življenja. Prvi, ki je izvajal po Bachovi smrti Matejev pasijon v celoti, je bil Mendel-ssohn. To se je zgodilo šele 1. 1825, celih 80 let potem, kar je nedosegljivi mojster tonov zatisnil oči. Razumevanje za njegovo umetnost je od takrat vedno bolj raslo, polagoma sicer, a stalno. V naših dneh je do-selga Bachova umetnost zopet polno razumevanje in priznanje. — Ne bom našteval skoraj nepregledne vrste njegovih del: kantat, pasijonov, ora-torijev, maš, motetov, koncertov za najrazličnejše instrumente, uvertur, suit. Omenim naj, da so samo orgelska dela izšla v devet debelih zvezkih. Razumljivo je, da bi bilo potrebno nekaj večerov, če bi hoteli pokazati vsaj v glavnih obrisih Handlovo in še bolj Bachovo orgelsko umetnost. V 40 minutah je mogoče samo bežno nakazati najbolj karakteristična dela obeh mojstrov. Kot prvi je na sporedu Handel z orgelskim koncertom v B-duru. Koncert ima kot običajno tri stavke: prvi in zadnji sta hitra, srednji je mirnega značaja. Pri izvajanju dela največ težav slogu primerna registracija. Kot sem že omenil v članku k I. stilnemu orgelskemu koncertu, so današnje orgle bistveno drugače intonirane kot orgle Bacfa-Handlove dobe. Posebno pri majhnem instrumentu, kot ga imamo v tem primeru na razpolago, je izbira registrov zelo omejena, zato prihaja izvaialec v neprestan konflikt med glasbo in nje izvajanjem. — Bach je zastopan s tremi tipičnimi skladbami. Na prvem mestu je na sporedu prvi, hitri stavek iz orgelske sonate v C-duru. Celotna sonata ima podobno kot Handlov koncert tri stavke. Bach je napisal za orgle 6 sonat. Vse so mišljene kot trio-igra, to se pravi: za dva ločena manuala in pedal. Vsak Iz filma »Kronski biseri«. Film ima na sporedu kino »Union«. glas teče popolnoma samostojno, glasova v manualih se neprestano križata. Za izvajanje so tehnično primerno težke. Vseld dosledne samostojnosti in večkratnega križanja glasov izvajalec včasih izeubi vsako oporno točko, ki bi mu olajšala ori-jentacijo. — Druga Bachova skladba je koralna zaigra na melodijo »O glava vsa v krvavih ranah« (O Haupt voli Blut und Wunden). Bachu se je ta melodija tako priljubila, da jo je večkrat uporabil za temo svojih orgelskih skladb. Tudi v Matejevem pasijonu pride večkrat na vrsto, vsakokrat v drugačni harmonizaciji. Skladba naj bo samo majhen primer Bachovih koralnih zaiger, ki jih je napisal tri debele zvezke. — Na zadnjem mestu bomo slišali njegovo slovito Passacaglio in fugo v C-molu. Smatrajo jo za naivečje, za najbolj umetno pa tudi tehnično najtežje Bachovo orgelsko delo. Pri nas se redko sliši. Menda sem jo samo podpisani dozdaj dvakrat igral v radiu. Na zadnjem filharmoničnem koncertu smo jo slišali v priredbi za veliki orkester. Passacaglia je pomenila v Bachovi dobi isto kot nam varijacije. Tudi še danes dobimo skladbe z istim naslovom. Bach prinese najprej osemkratno temo v pedalu. Nato napiše Ko je bila Puccinijeva opera »Boheme« prvič vprizorjena 1. 1896 v Tu-rinu, je bila hladno sprejeta in tedaj ne bi mogel še nihče javno proroko-vati njene slave. Kritika je delo slabo ocenila tako z glasbenega, kot vsebinskega vidika. Delu so očitali, da ima zabavno glasbo, ki nima ni-kakih sledov v zgodovini opere. Usodo opere »Boheme« je odločila šele vprizoritev v Palermo. Tedaj je delo doživelo nenavaden uspeh, gledalci niso hoteli zapustiti gledališča, dokler niso ponovili na odru zadnje scene. Od tedaj naprej osvaja opera gledalce povsod, kjerkoli jo vprizarjajo. Njena glasba prevzema srca, njena dramatičnost priklepa poslušalca, da napeto sledi igri od začetka do konca. Opero bodo prenašali iz Milana in bodo v zasedbi najboljše moči. na to temo 20 variacij, od katerih ima vsaka drugačno lice. V začetnih variacijah ostane tema nespremenjena v nedalu. Gibanje je v začetku dosti počasno, a se vedno bolj stopnjuje. Pri osmi varijaciji se gibljejo vsi trije gornji glasovi v šestnajstinkah, pri deveti se jim pridruži še pedal. Pri XI. variaciji preide tema v gornji glas, nato v srednje glasove, končno se zo^et pojavi v pedalu. V XX. varijaciji doseže skladba ritmičen in dinamičen višek. Ko mislimo, da je Bach izčrpal že vse možnosti, tedaj se zanj pravo delo šele začne: osem-taktno temo skrči na štiri takte, iz-najde k njej še dve drugi stranski temi in zgradi mogočno takozvano trojiio fugo: teme so tako iznajdene, da vedno vse tri istočasno tečejo, pa izmenoma prehajajo iz glasu v glas. Glavna tema se giblje v polovinkah ozir. četrtinkah, druga v osminkah, tretja v šetnajstinkah. Takih umet-nij ni nihče drugi tako suvereno obvladal kot Bach. Fuga vedno burneje valovi, dokler v zmagovitem koncu veličastno ne izdoni. Škoda le, da bo izvajano tako ogromno delo na tako majhnem instrumentu, ki ne dopušča tolikih dinamičnih kontrastov kot jih delo zahteva. Časovno je »Boheme« četrta Puccinijeva opera. Prva je bila »Le Vil li«, druga »Edgar«, tretja »Manon Lescaut«. S to zadnjo si je pridobil Puccini sloves doma in v inozemstvu. Nadaljna njegova operna dela spri-čujejo glasbeni talent in so mu prinesla veliko uspehov. VSEBINA 1. slika: V revno opremljeni podstrešni sobici živita pesnik Rudolfo in genialni slikar Marcel, ki ne more dobiti odjemalcev za svoje slike. Nezavidljiv položaj si preganjata s humorjem. V sobici je mraz, drv nimata, da bi zakurila peč. Nenadoma se Marcel domisli, da bi v ta namen žrtvovala stol, Rudolf pa ne dovoli tega in rajše žrtvuje rokopis svoje najnovejše drame. G. prof. dr. Vilko Fajdiga ima v radiu večkrat verske govore. Medtem ko uživata toploto ob ognju rokouisa, vstopi tovariš Colin. Zaman je skušal zastaviti nekaj knjig, da bi prišel do denarja. Tedaj pa vstopi odrešilni an^el, muzikus Schaunard in prinese s seboj jedila, pijače in drva. Denar je dobil od nekega Angleža, ki se je hotel iznebiti nadlegovanja neke r>Qoige na ta način, da je najel Scha-unarda za toliko časa igranja, dokler bi papiga ne poginila. Tri dni je Schaunard brezuspešno »moril« paoigo s svojim muziciranjem, ker pa to nič Hi zaleglo, se je naskrivaj moral po-služiti struna. Umetniki začneio pripravljati mizo za večerjo, Schaunard pa je mnenja, da se ne spodobi, da bi danes na Sveti večer obedovali doma. Šli bodo v Quartier latin, kjer se ta večer zbira pisana družba veselih ljudi. Prav ko se usedejo k mizi, da bi pili, potrka na vrata hišni gospodar Benoit. Po naiemnino je prišel. Povabijo "a k mizi, razgovarjajo se z njim o ženskah in ko jim prizna, da včasih skoči v zakonu tudi čez plot, Puccini s La Boheme > (K prenosu iz Milanske »Scale« 19.t. m. ob 21. uri.) ga pod pretvezo moralnega ogorčenja vrže i o iz sobe. Tako so se zopet izognili -nlačilu najemnine. Trojica odide v kavarno »Momus«, le Rudolf ostane, da bi dokončal neki časopisni članek. Obljubi pa, da bo kmalu prišel za njimi. Pesnik začne risati, ne gre mu pa od rok. Kmalu potrka nekdo in v sobo vstopi nežna deklica Mimi ter prosi, da bi ji sosed prižgal ugaslo svečo. Mimi objame slabost in postane nezavestna. Ko se opomore, vzame svečnik, se zahvali in odide, kljub Rudol-fovemu prigovarjanju, da bi sedla k peči in se ogrela. Toda pri napadu slabosti ie izp-ubila v sobi ključ in se vrne. Prepih ugasne obema sveče in oba iščeta v temi ključ. Rudolf ga najde in skrije, ker želi, da bi lepa neznanka ostala v njegovi družbi. Med iskanjem se njuni roki dotakneta, Rudolfova pesem »Ko led je ta ročica ...« uvaja v ljubezenski duet, ki se izlije v harmonijo dveh sorodnih src. Prijatelji kličejo Rudolfa. Urno stopi k oknu in jih prosi, naj gredo kar nanrej ter naj zasede io kako mizo. Mimi se rada odzove Rudolfove-mu vabilu in gre z njim v kavarno »Momus«. 2. slika: Sveti večer. Quartir latin je poln ljudstva, ki vrvi na križišču ulice. Marcel Colin in Schaunard dolgo iščejo Drimerne mize pred kavarno »Momus«. Kmalu pride za njimi tudi Rudolf z Mimi, ki je presrečna v svoji mladi ljubezni. Rudolf ji je kupil lepo čepico, ki si jo je že dolgo želela. Umetniki se med seboj šalijo in delajo razne onazke. V to veeslo razpoloženje pride Musetta, bivša Marcelo-va ljubica v spremstvu svojega novega oboževatelja Alcindora. Vsede se k mizi v bližino umetnikov. Padati začnejo opazke od Marcela na Muset-to in narobe. N~en spremljevalec jo miri in ooominja k lepšemu obnašanju, toda Musetto grize Marcelova navzočnost, žilica ji ne da miru, da je njen bivši ljubček tako ravnodušen in da se zanjo noče brigati. Marcel, ki še vedno ljubi Musetto, dolgo kljubuje njenemu izivanju, slednjič pa ga le omami njen spev. Prebrisana Musetta pošlje svojega spremljevalca Alcindora po nove čevlje, ker jo ti, ki Ga. Lida Kalin Vedralova poje v radiu 18. t. m. ob 21.20. Gdč. Poldka Zupanova poje v radiu 18. t. m. jih ima na nogah preveč tiščijo. Medtem ko Alcindor odide, si padeta Marcel in Musetta v objem. Natakar pride in predloži račun, naši umetniki pa nimajo več beliča v že^u. Na sejmu so vse zanravili. Iz zadrege jih reši Musetta, ki natakarju naroči, naj pripiše vse k Alcindorjevemu računu. Prijatelji se zgubijo med gnečo in odidejo z množico, ki sledi vojakom. Alcindor se vrne, toda ostane mu samo dolžnost plačila vsega računa. 3. slika: Mračno in mrzlo zimsko jutro. Ob mitnici se ustavljajo delavci in delavke ter prodajalke, ki nesejo blago na prodaj v mesto. V bližini je, gostilna v kateri že nekaj dni živi Marcel z Musetto. On slika, Musetta pa poučuje petje. Mimi pride pred gostilno, iz katere je pravkar stopilo neko de- kle. S težkim korakom stopi bolna Mimi k njej in jo prosi, da bi poklicala slikarja Marcela. Takoj pride Marcel in se začudi, ko ugleda tu Mimi ob tako zgodnji uri. Jokaje ga prosi, da bi ji pomagal. Potoži mu svojo bol. Rudolf jo je mučil z ljubosumnostjo ter jo je vsled tega zapustil danes ponoči. Mimi pa kmalu izve pravi vzrok, zakaj jo je Rudolf zapustil. Iz gostilne stopi Rudolf, Mimi se skrije za drevo in je priča pogovora med njim in Marcelom. Svojemu prijatelju se Rudolf odkritosrčno izpove: ločiti se hoče od Mimi, ker misli, da je vzrok njeni bolezni pomanjkanje, v katerem mora Mimi živeti z Rudolfom. N^en kašelj pravi, da je zapisana smrti. Mimi je vse to slišala in šele sedaj prav za prav izvedela, kako je z njo. Tudi sama se sedaj odloči, da zapusti Rudolfa. Mimi stopi iz skrivališča. V sladkem in bolestnem slovesu se zopet združi dvoje ljubečih src. Marcel pa ima zopet opravka s koketno Musetto, ki ne pozna besede zvestoba. Po vročekrvnem prepiru zbeži zopet od svojega ljubčka. 4. slika: V podstrešni sobi, kakor v prvi sliki. Rudolf in Marcel sta zopet »vdovca«. Marcel sedi pred svojo novo sliko, Rudolf pa pri mizi in piše verze. Delo jima ne gre od rok, misli jima uhajajo k bivšim ljubicam. Schaunard in Colin vstopita in preženeta to razpoloženje. S seboj sta prinesla nekaj jedil. S prešerno razposajenostjo si preganjajo bedno življenje. Najprej igrajo odlično družbo, nato aranžirajo kvadriljo, izzovejo dvoboj toda med največjo razposajenostjo plane v sobo Musetta in naznani, da prihaja težko bolna Mimi. Slutila je svoje zadnje ure, zapustila je grofa, da bi še enkrat videla svojega Rudolfa. Bolno Mimi položijo na posteljo, Musetta in Colin zastavijo vse svoje vrednosti, da bi lahko poklicali zdravnika in izpolnili želje uboge Mimi. Sedaj se Mimi čuti srečno. Edina njena želja je — muf, da bi si ogrela svoje ledeno mrzle ročice. Vsi odidejo, le Rudolf ostane pri njej. V spominih pre- življata še poslednjikrat vse lepe doživljaje -rve ljubezni. Močan kašelj prisili Mirni, da se vleže. Prebudi se samo še enkrat, ko vstopita Musetta in Colin z mufom in zdravili. Vsa srečna vtakne mrzle ročice v muf, se nasloni na blazino in mirno zasni za vselej. Nihče ni zapazil, kdaj jih je Mimi zapustila. Rudolf gre k oknu, da bi ga zastrl, ko se obrne zapazi čudno zadržanje svojih prijateljev. Vse mu je -asno. Mimi je umrla. Ves obupan se Rudolf vrže k Mimi in za-joče. PANCO VLADIGEROV Podatki, ki jih navajamo o tem zanimivem bolgarskem skladatelju, bi morali biti priobčeni v zadnji številki, pa so zaradi pomanjkanja prostora morali izostati. Pančo Vladigerov, ki se je nedavno predstavil nam Slovencem po ljubljanskem radiu je eden izmed najmar-kantnejših sodobnih bolgarskih skladateljev. Njegovo ime je v glasbenem svetu dobro znano. Pančo Vladigerov je bil rojen v Zu-richu 13. marca 1. 1899., a se je kmalu preselil v Bolgarijo, kjer je preživel tudi svojo mladost. Glasbeno se je šolal najprej v Kijevu v Rusiji, nato pa je nadaljeval in dokončal v Bolgariji. Bolj kot ruska, je vplivala nanj nemška glasbena literatura, pri njej se je največ učil in njen vpliv je ostal najbolj očividen in je tudi v njegovih skladbah zapustil največ sledi. V svojih skladbah razpolaga Vladigerov z izrednim tehničnim znanjem in spretnostjo in se poslužuje vseh sredstev modernega glasbenega izražanja. Stilno so prepletene nje- gove skladbe s polifonskimi tvorbami in dissonantnimi harmonijami. Narodni motiv v njegovih skladbah ni tako viden, kot pri drugih bolgarskih sodobnih skladateljih, še najbolj se izraža v njegovih solističnih pesmih, dočim je povsod drugod kozmopolit-ski. Izmed njegovih skladb omenjamo nekatere, najbolj značilne. Za komorno glasbo je zložil sonato za gosli in klavirski trio; za klavir je zložil impresije, variacije, eksotične preludi-je; za gosli in orkester rapsodije »Vardar«, »Horo«, »Rčenica« in koncert v F-molu. Njegove orkestralne skladbe so: «simfonične pesmi in legende, »Bolgarska suita« in »Burleska« ter glasba za Strindbergovo dramo »Igra sanj« in več pesmi. Na svojem koncertu, ki ga je izvajal prešnji teden v radiu je izvajal skladatelj tele svoje skladbe: 11 variacij op. 3 (iz bolgarske narodne pesmi). Nokturno. Bolgarske pesmi in plesi, op. 25. Leta 1940 bodo sončne pege motile radijsko sprejemanj a Znanstveniki pričakujejo, da bodo v letu 1940 sončne pege nastopile v zelo veliki meri in se že pripravljajo, da bi takrat čim natančneje mogli opazovati ta pojav na našem soncu. Po vseh zvezdarnah je polno dela, da bi to leto sončne pege opazovali pod vsemi vidiki, zlasti, da bi prišli do popolnejšega spoznanja glede njihovih učinkov na življenje na zemlji, pa tudi na pojave v vsemirju. Geofiziki, zvezdoslovci, vremenoslovci, opazovalci potresov in vsi, ki imajo s tozadevnim svetom opraviti, so sredi največjega dela, da bi 1.1940 ne minilo brez znanstvenih uspehov, ker prav sončne pege so še zelo nejasen pojav in morda o nobenem vsemirskem pojavu ni toliko nepotrjenih hipotez in domnev kot o sončnih pegah. Poleg tega, da bodo znanstveniki 1.1940 imeli lepo priliko za raziskovanje, pa imajo sončne pege to slabo stran, da močno motijo brezžično sprejemanje, ne samo koncertov, prireditev in poročil s pomočjo radijskih sprejemnih aparatov ob topli peči, ampak tudi sprejemanje brezžičnih brzojavk preko morja, trgovskih, političnih — kar.je za poslovno življenje velika ovira, zlasti, če traja kar celo leto, kakor je predvidevati. Zato Gdč. Anica Lebarjeva. Večkrat jo slišimo v radiu. strokovnjaki to nezaželeno posledico sončnih peg hočejo preprečiti. Angleški in ameriški strokovnjaki v elektriki so se že sestali, da bi proučili vse možnosti, kako bi tudi v 1. 1940 omogočili čim popolnejši brezžični promet. Po dolgih posvetovanjih in preizkušnjah so prišli do zaključka, da se motnje sončnih peg morejo preprečiti samo na popolnoma drugem načinu sprejemanja, zlasti kratkoval-nega, ki za promet med Anglijo in Ameriko skoro edini pride v poštev. Bistvo tega novega sprejemanja pa je v vrsti sprejemnih anten, ki v določenih presledkih stoje v smeri prihajajočih valov. Po mnogih opazovanjih in dolgem iskanju so na jugu Anglije, v bližini Rochestra, našli primeren svet, kjer hočejo zgraditi naprave za sprejemanje po novem načinu. Kraj pa je močvirnat, pod % m debelo plastjo ilovice je 27 m debela plast šote in je bilo treba poslopje postaviti na 25 m visoke stebre —• gotovo strokovnjaki z veliko verjetnostjo računajo, da bodo 1.1940 nastopile sončne pege, da so se spustili v tako drago zidanje! V sprejemnem poslopju bo 6 sprejemnikov, ki bodo sprejemali s pomočjo 16 ločenih anten, ki bodo vse naravnane na smer proti Ameriki. Ako bo vsa naprava pokazala take uspehe, kakor so jih strokovnjaki teoretično izračunali, bo tudi v 1.1940 mogoč brezžični brzojav in ga muhasto sonce s skrivnostnimi lisami po svojem žarečem obrazu ne bo motilo. Dr. Rudolf Kolarič: Slovenščina za Slovence 1. Ali je beseda obed slovenska in kaj pomeni (samo kosilo ali je morda enakovredna nemškemu »Mahlzeit«)? — Obed je pristno slovenska beseda. V osrednjih in zahodnih slovenskih narečjih menda ni več v rabi, pač pa je dobro znana vsemu slovenskemu vzhodu; pomeni pa tam opoldan je kosilo (opoldanje dostavljam zato, ker pravijo v nekaterih krajih po deželi tudi zajtrku kosilo). — Iz vzhodno-slovenskih narečij je prišel obed tudi v knjižni jezik in ima tukaj predvsem pomen obrokov jedi (Mahlzeiten), potem pa tudi opoldanjega kosila. Obed je v zvezi z glagolom jesti, jem (iz *dti, *edem) in samostalnikom jed, -i. Narejen je iz predpone ob- in korena -ed-. Jesti, jed, obed je seveda splošno indoevropskega izvora in sorodno grškemu edo, lat. edo, nemškemu essen itd. 2. Kako se glasi pravilno: Trgovka je bila zavarovana pri banki »Sla-viji« ali »Slavija«? Pravilo? — Slovnično pravilno je: Trgovka je bila zavarovana pri banki »Slaviji«, ker v slovenščini sklanjamo vse samostalnike, n. pr. oče Erbežnik, očeta Er-bežnika, očetu Erbežniku, očeta Er-bežnika, pri očetu Erbežniku, z očetom Erbežnikom. — Toda osebna imena skušajo pri nas že dolga leta ostati ali postati nesklonljiva. Val. Vodnik je že 1. 1796., torej pred 142 leti, pisal: »Z Očetam Marka Pohlin Di-skalceatam se iznanim 1773.« Prav tako v istem spisu k hiši Žibert (ne Zibertov). Kaj naj bi bil razlog za to nagnjenje k nesklonljivosti lastnih imen, mi ni popolnoma jasno. Bržkone vpliv nemščine, ker se osebna imena, ki imajo pred seboj naslov s spolnikom (n. pr. der. Professor Adolf Richter), sploh ne sklanjajo; sklanja se le naslov s spolnikom, n. pr. des Professors Adolf Richter, dem Professor Adolf Richter, den Professor Adolf Richter. Pri nekaterih primerih, posebno, če imamo več imen in vzdevkov na kupu, se nam sklanjatev lastnega imena naravnost upira, vsaj v nekaterih sklonih, n. pr. pri radijski postaji Ljubljani, dasi je slovnično edino pravilno. Nekoliko nenavadna se nam zdi tudi že sklanjatev priimka v dvojini in množini, če je spredaj kak obči samostalnik, n. pr. brata Erbežnika, bratov Erbežnikov, bratoma Erbežni-koma itd. Večkrat sem že tudi slišal in bral: brata Erbežnik, bratov Erbežnik, bratoma Erbežnik, pa se mi ni niti prav napak zdelo. Vendar pa se v knjižnem jeziku sme po dosedanjih določilih rabiti samo prvo. 3. Kdaj se piše nakar (skupaj) in kdaj na kar (narazen)? — Na kar ima dva pomena; najlepše ju razvi-dite iz teh dveh stavkov: To, na kar se sklicuješ, je napak. — Prišel je do- mov in se preoblekel, nakar je šel spat, (stavek iz neke šolske naloge). V prvem primeru: »To na kar se sklicuješ« še jasno čutimo predlog na in oziralni zaimek kar. Zato moramo ta na kar na vsak način pisati narazen. V drugem zgledu: »Prišel je domov in se preoblekel, nakar je šel spat,« pa ima nakar pomen časovnega veznika ali tudi prislova. Namesto nakar je šel spat, bi lahko mirno rekli tudi nato je šel spat. — V tem časovnem nakar pa obeh sestavin ne čutimo več tako jasno in po večini smatramo ta nakar za enoten pojem. Zato ga mnogi pišejo skupaj kakor podobne sestavljene časovne in druge prislove in veznike, n. pr. naposled, nalašč, naravnost, natanko. Kdor pa obe sestavini še dobro čuti, bi moral pisati narazen, torej na kar. Pravopis besede sploh ne navaja, tudi mala izdaja ne, prav tako ne Breznik v Slovnici in ne v starem Pravopisu. Vprašanje že dolgo časa visi in ga bo v novi izdaji Pravopisa trebi rešiti tako ali tako. Nekateri pa se časovnega nakar izogibljejo in rabijo rajši časovna veznika nato, potem. Tudi meni časovni nakar ne zveni posebno lepo in domače — vsaj v ljudstvu ne vem, da bi ga bil slišal — in ga nadomeščam z nato, potem ali stavek kako drugače zavijem. 4. Ce sestoje plasti iz gline, kako naj jim rečemo: glinene, glinovite ali glinaste (ali ne bi to zadnje kot n. pr. rdečkast pomenilo, da nahajamo v plasteh še druge snovi) ? Ze zadnjič smo povedali, da delamo pri snovnih samostalnikih pridevnike, ki izražajo samo snov, z obrazilom -en, -ena, -eno, n. pr. lesen, -a, -o; voden, -a, -o; jeklen, -a, -o, apnen, -a, -o; enako seveda tudi glinen, glinena, -o. V istem pomenu se sicer močno rabi tudi glinast, -a, o, a je v toliko neprikladen, ker ima še pomen podobnosti glini in nujno predpostavlja še druge snovi v zvezi z glino, kakor nekateri še dobro čutijo. Boljši v tem pogledu je pridevnik glinovit. A tudi ta je že izpeljan (glina — glin-ov, glin-ovit) in na prvi pogled tudi ni čisto jasen. Kjer torej gre nedvomno samo za pridevnik iz samostalnika glina, bi zaradi jasnosti uporabljal samo glinen -a, -o. 5. Kdaj kraljev in kdaj kraljev? Novi Pravopis ima pod značko kralj tole pojasnilo: prid. kraljev (osebno), -a, -o; kraljev, -a, -o = kraljevski. Torej: kraljev sluga (= kralja osebni sluga). Kraljevo (= kraljevsko) oblast (torej splošno oblast, ki jo ima kralj ) vršijo do kraljeve (= osebne) polnoletnosti trije namestniki. Pri napisih je pridevnik kraljev lahko včasih dvomljiv in smešen. Tako je bil n. pr. nad vrati ljubljanske jetnišnice pred dobrimi desetimi leti napis: Kraljeva (brez naglaska) jetnišnica in so ljudje upravičeno zbijali dovtipe, ali je to kr&ljeva, kraljeva ali kraljevska jetnišnica. Naposled je tisti pridevnik vendarle le izginil. Tudi kratica kr. je nerodna, ker spet lahko bereš: kraljeva, kraljeva ali celo kraljevska jetnišnica. 6. Kakšna je razlika med izrazom službeno in uradno? Oba pridevnika sta nova, knjižna izraza, stara pri nas komaj nekaj desetletij, odkar je prišlo v rabo slovensko uradovanje. Vendar je uradno nekoliko starejše od službenega. V pomenu pa se danes med njima ne dela nobena razlika, n. pr. stvar gre službeno ali uradno pot. Uraden, -dna, -dno je pridevnik iz samostalnika urad, -a. Oboje pa je izposojeno iz češčine in prirejeno slovenskim glasoslovnim zakonom. Urad pomeni samo javno službo in prostor, v katerem se javna služba vrši. Služba pa ima širši pomen: delo (sploh), izvrševanje dela, javno delo (ali urad). — V uradnem poslovanju prevladuje menda danes pridevnik služben, -a, -o, zlasti na ovojnicah (ali kuvertah) in to pač nekoliko zato, ker je tudi v srbohrvaščini v rabi: službeno. 7. Ljudstvo govori: zadnji, slišim, berem, glaven, obisk, obljuba. Beremo pa izraze: poslednji, čujem, čitam, poglaviten, poset, obet. Kolikšno veljavo imajo? — Nekateri med njimi so prav lepi, dobri in stari domači izrazi, n. pr. poslednji: že Trubar ga je pisal; še danes poznamo samo štiri poslednje reči. Jaz še nisem slišal ali bral drugače. Malo čudno mi zveni: štiri zadnje reči. — Tudi čuti, čujem je splošno slovenski glagol, le da pomeni ponekod (zlasti na slovenskem vzhodu) bolj slišati, drugod (v osrednjih slovenskih narečjih) pa bedeti. Knjižno se rabi čuti, čujem v obeh pomenih. Citati, čitam je res izposojen iz srbohrvaščine, a je danes v knjižnem jeziku že tako v rabi, da bi brez njega težko izhajali. Tudi v ljudstvo že prehaja, morda ne toliko v podeželsko kot zlasti v mestno in sploh industrijsko delavstvo, ker duševno živi precej iz knjige. Zato ta glagol mirno pustimo; svojega starega in domačega branja pa kajpada tudi ne opuščaj-mo! Tudi poglaviten je dober in star domač pridevnik; poglavitni grehi in poglavitna reč je bilo nekoč celo bolj v rabi kakor glavni grehi in glavna reč. Pač pa poset, poseta ni domača, ljudska beseda. V prejšnjem stoletju so jo uvedli v knjigo naši navdušeni slovanofili, nekaj po stari cerkveni slovanščini nekaj po srbohrvaščini. Se danes živi samo v knjigi in knjižnih ljudeh. Ljudsko je le obisk, obiska. Obet — obeta je zopet domač, zlasti na slovanskem vzhodu; glagol obetati pa je precej splošno slovenski. Besedo obet — obeta rabi že Prešeren, n. pr. v sonetu »Kupido! Ti in tvoja lepa starka«, kjer pravi: Obeti vajni so le prazne šale. Zato obete le pustimo knjižnemu jeziku, da imamo vsaj izbiro, da se z obeti pitamo, kadar smo se obljub prenajedli. Z besedami je kakor z jedjo: Kadar se ene preobjemo, se nam ne zdi več dobra in hočemo drugo. Tudi moda pri besedah nekoliko odloča. Pred nekaj leti so nekod iz Levstika izkopali sicer ljudsko besedo danes ta dan; namesto nje smo v knjižnem jeziku cela desetletja brali samo dandanes; nato so dve leti ali tri pisali danes ta dan vsi naši slovstveni listi; posebno enemu se je tako priljubila, da sem jo na eni strani lahko po trikrat bral; zato se mi je zopet pristudila. Kakor se mi je zdela iz početka lepa, mi je postala zavoljo prepogoste rabe smešna. Danes ta dan menda danes ta dan, tudi v tistem listu ni več v taki modi. Ce se kaka stvar prepogosto rabi, se obrabi, kakor obleka ali novec. Lepa je le, dokler je ali se vsaj zdi nova. K modnim besednim norostim spada tudi raba tujk in pri nas še izposojenk, zlasti iz srbohrvaščine. Različne kolosalne nule, kako ide brate itd., kot večkrat slišimo, spadajo tudi v to skupino modnih norosti. Da se nam torej besede prehitro ne obrabijo, je dobro, če imamo za en in isti pojem več izrazov, da lahko izbiramo in vzamemo tistega, ki se nam zdi najlepši in napripravnejši. Tako vsaj vemo, da je naš jezik bogat z besednim zakladom. S. R. L. iz Ljubljane nam je poslal dopis, v katerem se nam zdi zelo zanimiv zlasti tale odstavek: »Sploh pa je radijska naročnina previsoka — 25 dinarjev na mesec, to je odločno preveč. Koliko velja še električni tok in drugo. Samo za radio znašajo moii izdatki skoro 50 dinarjev na mesec. Za ta denar pač lahko zahtevam stvari, ki so mi všeč. Postaja pa naj naše želje bolj spoštuje.« Temu pismu na videz ni kaj oporekati. Ampak samo na videz. Res je, da plačate na mesec 25 dinarjev in da Vam ostali izdatki za aparat (tok, žarnice in drugo) nanese tudi toliko, če še ne več. Tudi zahteve so v primeri z zneskom upravičene. Treba je pa upoštevati, da ves ta denar ne gre radijski postaii. temveč na celo vrsto drugih ustanov. Ko odšteje na pošti 25 dinarjev, jih država pridrži 10, 15 pa iih da radijski upravi. Upravičeni ste torej zahtevati od radrske postaje le protivrednost za 15 dinarjev na mesec, to je celo nekaj manj kakor 50 par na dan (ena se in .tako dalje! Kar priznajte, da dandanes za tako majhen denar ne dobite nikjer takšne protivrednosti. Pa boste rekli: Kaj naj pa zahte- prav toliko za mnogo manj koristne stvari!! Pa jih vendar nič vest ne peče. £MO ŽEMtJO DASTE" 1,4, oseh J! UAt>l/ilaw if tot-i ko , kalcoft. KAOlJSkA NAdocViNA vam za ostalih 35 dinarjev ? Vidite: Za tistih 10 dinarjev, ki jih pridrži država, zahtevajte povečanja radijskih postaj, namestitve kabla, ki bo omogočil čiste prenose, ustanovitev domače radijske industrije in podobno. Za znesek, ki ga daste elektrarni, zahtevajte da bo tok čist, ter vedno na razpolago, da bo električno omrežje v redu, da bodo eventuelne napake nemudoma ponravljene in podobno. Znesek, ki ga daste za nove elektronke, Vam mora prinesti kot proti-dajatev prvovrstne, dosti dolgotrajne in svojim namenom ustrezajoče radijske žarnice. Te zahteve naslovite na tovarne, ki izdelujejo elektronke in radijske aparate. In tako dalje! Cisto krivično ,-e, zahtevati za vseh 50 dinarjev protidajatev samo od radijske postaje. Pa Vam bo po gornjem srotovo razumljivo. Pripomniti moramo pa, da je radijska naročnina upeljana po vseh evropskih državah in da se skoro povsod suče v isti višini kakor pri nas. Ta znesek ni tako strašen. Kolikokrat potrošijo ljudje NA F A/ VEC EP- TUD^J-JCA UA^o^NtNA •• 20-10 Slušna igra. 22.10 •. 22.30 Plesna in zabavna glasba. 24 Frankfurt. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 12.20 Prenos koncerta. 13 •. Napovedi. 13.20 Veseloigra. 14.05 Kmetijska ura. 15.45 Prenos 4. 16.20 O- 17.45 Prenos. 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.15 O- 19-30 •. Napovedi. 20 Kronika. 20.30 4 RO. 22.30 •. Napovedi. 22.45 O- mir Magajna). 18.20: Šramli igrajo (plošče): Sem hodil za Savo. Dunajski humor. Spomini na J. Straussa, venček. Zieh-rer: Ponočnjaki, valček. 18.40: Sv. Rok pri Jelšah (vseučiliški prof. g. dr. Fr. Štele). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Potrebe naše vasi (Emil Galijan, publ.). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Večer Antona Lajovica. Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova (samospevi). g. prof. M. Lipovšek (spremljava), g. Slavko Osterc (predavanje) in Radijski orkester: 1. Andante za orkester. 2. P. Lovšetova: Zacvela je roža. Jaz pa vem. Svetla noč. 3. Predavanje. U*edefykt U. \amat\a 4. P. Lovšetova: Zašlo je žarko sonce. Kaj bi le gledal. 5. Adagio za orkester. 6. P. Lovšetova s sprem-ljevanjem orkestra: Bujni vetri v polju. Mesec v izbi. Tkalec. Begunka pri zibeli. 7. Caprice za orkester. 21.30: Plošče: Elgar: Godalni kvartet v E- molu op. 83 igra godalni kvartet Stratton). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona (igra orkester New Melody Boys). Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telov. •. O- Navodila za kuhinjo. 11.50 • o stanju voda. 12 Zvonjenje. 12 Tamburaški KO. 13 Radiodnevnik. 13.10 Zabavni $ na O- 13-40 Napovedi. -M. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Narodne na harmoniki. 17 Zabavni koncert RO. 18 Predavanje. 18.20 Klavirski $. 18.50 £ slavnih pevcev na O- 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 20 Q. 20.10 Prenos evropskega koncerta iz Danziga. 21 Zvočna igra. 22.45 •. Napovedi. Objave. BELGRAD H. 6.45 Himna. Napovedi. •. 7 O- 7.45 •. 8 Poročila v tujem jeziku. 13 Himna. Napovedi. Poročila. 13.10 13.40 Plošče. 14 Patriarh Josip Rajačič kot narodni voditelj. 14.15 •. 18 Himna. •. Predavanje. 18.30 Predavanje rv tujem jeziku. 19 • v italijanščini. 19.30 Zanimivosti. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 •. 21 21.30 • iz inozemstva. 21.45 • v raznih jezikih. 22.30 ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.10 časopisne vesti. 12.20 Navodila za kuhinjo. 12.25 Plošče. 12.55 Napovedi. Poročila. 13.10 Odlomki iz oper (O)- 13.50 Tržna poročila. 14 •. Objave.. 17 časopisne vesti. 17.15 Božidar Uranicki poje šlagerje in pesmi. 17.30 kvartet mondolin. 18.15 Ruske romance. 18.30 Prof. Stražnicki: Pomembnejše glasbene prireditve v tednu. 18.50 •. Napovedi. 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Orkestralni koncert. 21 O- 21-1° Evropski koncert. (Prenos iz Danziga). 22 •. Napovedi. 23.15 Radioroman. 22.20 Plesna glasba. - Roman. BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 12 Kmetijska ura. 12.10 Praga. 13 Koncert RO. 13.50 O- 14 Praga. 15.15 Praga. 15.45 Otroška ura. 16 Praga. 16.10 $ RO. 17.10 Praga. 17.25 Književno predavanje. 18.05 Q. 18.10 Predavanje. 18.20 Delavska ura. 18.40 • , Napovedi. 18.55 Praga. 20.10 Bratislava. 21 Praga. 22.20 Poročila. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Godiba in petje. Poročila. 7.15 Bratislava. 9.55 O-O- 10.15 Šolska ura. 10.40 Plošče. 10.45 ženska ura. 11 Q- 11-10 šolska ura. 11.40 O- 12.10 O- 12-30 •. Napovedi. 12.50 Plošče. 13.05 Brno. 15.15 $ RO. 15.45 Predavanje. 16 •. Objave. Napovedi. 16.10 Brno. 17.10 Otroška ura. 17.25 <£. 18 Kmetijska ura. 18.10 Predavanje. 18.20 Salonski sekstet. 18.55 Objave. •. 19.25 £ RO. 20.10 Bratislava (Narodni £). 21 Napovedi. •. 21.10 Veseloigra. 22 Poročila. Napovedi. 22.20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 Lahka glasba. 6.55 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka glasba. 11 $ lahke glasbe. 11.15 Opoldanski 11.30 Predavanje. 11.45 12 • . Napovedi. 12.10 12.30 •. 12.45 Zabavna glasba. 13.20 Lahka glasba. 17.30 Izvlečki iz filmov. 18 Lahka glasba. 18.15 Narodna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Pevski 19.30 £ Beethovnovih skladb. 20.30 •. 20.55 f 21.50 Predavanje. 22 Plesna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 Plošče. 7 Poročila. 7.15 Plošče. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 Otroška ura. 11.15 O- 12-03 Opoldanska oddaja. 13.30 Glasbeni spored. 14 Predavanje. 15 Mladinska ura. 16 •. 16.20 Pevski koncert. 17.10 Godalni kvartet. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Prenos. 19.30 Pisan koncert. 20.35 •. Napovedi. 21 £ sonat. 21.40 Književno predavanje. 22 Simfonični koncert. 22,55 •. Napovedi. BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Breslau. 8.20 O-8.30 Breslau. 9.30 Vesele melodije. 10 Kraljevi ribič - zimska pravljica. 11.40 Mladi kmečki delavci pripovedujejo. 12 Leipzig. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15 O- 15.15 Borza, nato veseli zvoki. 16.30 Doživljaji v Libiji. 17 Koncertna ura. 17.45 Literarna ura. 18 Zabavna glasba. 20 •. 20.15 Stuttgart. 22 •. 22.30 Koln. BEROMtJNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 Tauber na O- 7-05 Napovedi. •. 12 Napovedi. Q. 12.29 Napovedi. • . Objave. 12.40 Rokoko glasba na O- 16 Zabavni koncert. 16.30 ženska ura. 17 Novejša glasba. 18 Mladinska ura. 18.30 Predavanje. 19 O- 19.15 ženska ura. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Balade 20.10 Evropski koncert. Prenos iz Danziga. 21 Božična igra. 21.30 Oddaja za izseljence. 21.45 Napovedi1. •. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6.30 Jutranji $ vojaške godbe. 8.30 $ za delavstvo. 10 Pravljična igra. 12 O- 13-15 £ rudarske godbe. 16 Koncert RO. 18.20 Orgle. 19 Pisana glasba. 20 •. 20.10 Plavi ponedeljek - pisan večer. 22 •. 22.15 O- 22.30 $ komornega tria. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. •. O- Navodila za kuhinjo. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. Himna. 12.10 Klavirski 12.40 •. 12.55 Pevski 13.30 Ciganski orkester. 14.35 •. 16.15 Dijaška ura. 16.45 •. 17 Predavanje. 17.30 Violinski 18 Reportaža. 18.35 $ vojaške godbe. 19.10 •. 19.30 Predavanje. 20.10 Prenos koncerta iz Danziga. 21.05 O-21.40 •. 22 Salonski kvintet. 22.30 23.10 Ciganski orkester. BUKAREST 1875.160 150 kw 12 O- 13 Napovedi. •. Objave, šport. 13.10 Opoldanski koncert. 14.10 O- 14-30 Nadaljevanje koncerta. 15.10 Objave. Napovedi. 18 Napovedi. Objave. 18.22 $. 18.40 Petje. 19 Znanstvena kronika. 19.15 Orkestralni koncert. 20 Predavanje. 20.15 $ RO. 21.05 Predavanje. 21.20 Koncert Mozartove glasbe. 22 •. 22.15 Plesna gl. na ploščah. 23 •. Objave. 23.15 Prenos $ iz restavracije. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 7.10 Frankfurt. 8.30 Zabavna glasba. 10 Berlin. 11 Za mesto in deželo. 12 Hamburg. 14 •. 14.10 O- 16 $ RO. 17 Kramljanje. 17.10 | RO. 18.15 Suita za violino in klavir. 19 O- 20 —. 20.10 Operna glasba. 21.30 Plesna glasba (O). 22 •. 22.30 Koln. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 8.30 | za oddih. 10 šolska ura. 12 Hamburg. 14 •. 14.10 O- 15 Otroška ura. 16 £ deželnega orkestra. 18 Novo dedno pravo. 18.10 10 let komponist šlagerjev, 19.30 O- 20 •. 20.10 Stuttgart. 22 •. 22.20 O- 22.30 Poziv tovarišem s fronte. 22.45 Koln. 24 Stuttgart. 2 Konigsberg. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 10 Berlin. 10.30 Dopoldanski 12 spodnjesa-škega orkestra. 14 •. 14.20 Zabavna gl. 15.25 Stara komorna glasba. 16 Pisan popoldanski 18 Slušne slike. 19 Vesele melodije (O)- 20 •. 20.10 Nemški glasbeni mojstri. 22 •. 22.30 Zabavna glasba. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7.10 Frankfurt. 8.30 O- 1° Breslau. 12 £ za oddih. 13.15 Hamburg. 14 •. 14.10 Konlske melodije. 15.30 Pravljica. 16 Dunaj. 18.10 Slušna prireditev. 19 O- 20 •. 20.10 Narodne pesmi. 21 Karnevalski zvoki. 22 • . 22.15 O- 22-30 £ RO. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Breslau. 12 spodnjesaškega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 O- 18.15 Pesmi in violinske skladbe. 19 Snežinke plešejo - igra. 20.10 £ RO. 22 •. 22.20 čtivo. 22.35 $ godbe na pihala. 24 $ RO. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.20 O- 8.30 Breslau. 10 Breslau. 12 £ simfoničnega orkestra. 14 • nato O- 16 Prenos koncerta. 18 Nemško kulturno delo v Južni Afriki. 18.20 Komorna gl. 19 Zabavni $ orkestra Otto Fricke. 21.10 Evropski 22.30 Koncertna ura. 23 Koln. 24 Konigsberg. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. Napovedi. 6.35 O- 7-30 Jutranji pozdrav. 7.50 •. Objave. 8 Angleški 11 Zabavna oddaja za dame. 11.15 •. 11.22 O- 11-50 Pred. 12 časopis, pregled. 12.05 Koncert zabavne glasbe. 12.28 Otroška ura. 12.50 Predavanje. 13 •. Napovedi. 13.30 4 mandolin. 14 •. Objave. 14.15 f 17.30 ženska ura. 18.30 •. Napovedi. 18.55 Predavanje. 19.30 Prenos. 20.10 Pisan spored. 22.05 •. Napovedi. 22 Koncert komorne glasbe. (Prenos iz Pariza). 23 Plesna glasba. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 Rim. 17.15 Pianinskl 4. 19.20 O- 20 •. 20.30 O- 21 Enodejanka. 21.40 Simfonični koncert. 23 •. 23.15 Plesna glasba. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Bre-slau. 10 Breslau. 11 O- 12 $ RO. 14 •. 14.20 Hamburg. 16 Zabavni 4. 18 Literarna ura. 18.20 Mojsterski koncert. 19.15 Vesela plesna glasba. 20 •. 20.10 Koncert po željah. 21 Pisana glasbena slušna prireditev. 22 •. 22.20 O- 22 30 K61n. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- l2-29 Napovedi. •. 12.40 O-17 švicarska oddaja. 19 Napovedi. O-19.25 Kmetijska ura. 19.40 O- 19-50 Napovedi. • . 20 Stari belgijski mojster. 21.10 Evropski koncert. (Prenos iz Dan-ziga). 21 Predavanje. 21.15 Stari španski mojster. 21.30 Oddaja za izseljence. 21.45 Narodne pesmi. PARIZ 431.70-695 120 kw 11.30 Predavanje. 11.50 Prenos 4. 12.30 Napevi. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Klavir. 13.40 Prenos 4. 14.30 šolska ura. 15 O-15.05 4. 15.45 Razni napevi. 16.25 4. 17.05 Književno predavanje. 17.35 Orgelski koncert. 18.05 Pevski 4. 18.30 Prenos iz Niče. 19 •. Napovedi. 20 Petje. 20.30 Orkestralni koncert. 21 4 komorne glasbe. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Igra. RIM 420.8-713 120 kw 8 —. 9.45 šolski 4. 11.30 Koncert plesne glasbe. 12.30 Ritmična glasba. 13 •. 13.15 Ritmična glasba. 14 •. 14.10 Bor- Zaceli, It. LJUBLJANA '569-527 5.6 kw 11.00: Šolska ura: Od rude do jekla (g. Jože Žabkar). 12.00: Solistične točke lahke glasbe (plošče): Sommerfeld: Zlati pete-linček, galop (ksilofon in orkester). E. Lutz: Mavrica (bandoneon, saksofon, klavir). Vacher: Piacenza, fox harmonika in orkester). Kling: Slon in mušica (fagot in pikolo). Gene Williams: Uspavanka ukulele (žvižganje). Moszkovski: Podokni-ca (žvižgane). Ch. Kunz: Strausso-vi valčki (klavir). Sami šlagerji z Broadwaya (wurliške orgle). Horo, bolgarski narod, ples (okarina). Al-beniz: Torre berweja (katanjete in klavir). Fandanguillo (katanjete, klavir, kitara). Munsoniu:: Pisana vrsta (harmonika in orkester). Jo-ost: Polka nagajivka (isti). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. za. 16.40 Mladinska ura. 17.15 Plesna gl. 19 —. 19.20 O- 19.40 Nemščina. 20 •. 20.10 Milan. 21 Violinski koncert. 21.15 Pisan program. 23 •. 23.15 Plesna gl. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. 12.40 4. 17 4. 18 ženska ura. 18.15 Jazz. 18.40 Esperanto. 18.50 O- 19 :15 Pisan spored. 19.50 •. 20 4 RO. 20.40 Igra. 21.30 Prenos za izseljence. 22.45 Predavanje. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 • . Objave. 7.30 Prenos koncerta. 8 Predavanje. 8.15 O- 8.30 •. Napovedi. 11 Prenos koncerta. 11.35 Predavanje. Nap. 11.40 •. Objave. 11.50 Prenos 4. 12.30 Objave. Napovedi. •. 13.15 0 13.40,4. 15.05 Prenos 4- 16 Koncert zabavne gl. na O- 16.25 Orkestralni koncert. 17.05 Kmetijska ura. 17.20 Književna kronika. 17.35 O- 17-45 Orgelski koncert. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Pevski 4■ 19 •-Napovedi. 19.30 O P° željah. 20 •. Napovedi. 20.15 Koncert vesele glasbe. 20.50 O- 21 Igra. 22 •. Napovedi. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 O- 10 Berlin. 11.30 Narodna glasba. 12 Leipzig. 14 O- 16 Popoldanski 4 RO. 17 Prenos 4 iz Baden Badna. 18 Slušna prireditev. 19 O- 20 •- 20-l5 Vesel večerni koncert RO in solistov. 22 •. 22.30 Koln. 24 Nočni 4. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 10 O- 10-30 Tour Eiffel. 11 Plošče. 12.05 Gospodarska ura. 12.30 Pogovori. 13 •. Objave. 13.20 Vokalna glasba. 14.05 Gospodarska ura. 14.20 Prenos iz Lyona. 15.05 Predavanje. 15.35 O- 16-30 Veseloigra. 17 Prenos. 17.30 Lahka glasba. 17.45 4 RO. 18.30 Gospodarska ura. 19 Predavanje. 19.15 O- l9-30 •- Napovedi. 20.30 Orkestralni koncert. (Prenos iz Pariza. 22.30 •. Napovedi. 22.45 O- 23-l5 Oddaja v španščini. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Leopold: Trije kozaški plesi. German-Brest: Ko zvon zapoje, valčkova pesem. Kalman: Potpuri iz opte. »Pustna vila«. Josip Strauss: Veternjaki, valček. Jaki: Lahkih nog, koračnica. 14.00: Napovedi. 18.00: Koncert Radijskega orkestra. 18.40: Problem malega naroda (gospod dr. Fr. Veber). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: O ekspresnih gozdovih (F. Afanasjev). 19.50: Vesela kronika. 20.00: Plošče: Rich. Strauss: Vesele burke Tilla Eulenspiegla (simfonična pesnitev). 20.15: P. Rosegger: Vesela božja pot, veseloigra (izvajajo člani Narodnega gledališča v Ljubljani). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Operetna glasba (Radijski or- kester) : O. Strauss: Potpuri iz operete »adnji valček«, illocker: Dijak prosjak, potpuri. L. FalI: Rože iz Floride, potpuri. Gilbert: Hotel mesto Lwow, potpuri. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telov. •. O- Navodila za kuhinjo. 11.50 • o stanju voda. 12 Zvonjenje. 12.3 Odlomki iz francoskih oper (O)- 13.40 4 havajskih kitar (Q). 13 Radiodnevnik. 13.10 Zabavni 4 RO. 13.40 Napovedi. •. Objave. 16.40 Napovedi. Oibjave. 16.45 Narodne pesmi. 17.15 Ci-traški 4. 17.35 Zabavni koncert RO. 18.35 Predavanje o narodni pesmi. 18.55 Pevski koncert. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 20 4• 20.30 Koncert komorne glasbe. 21 Narodne pemi. 21.30 Predavanje. 21.45 O- 22 Napovedi. • ■ O- BELGRAD H. 6.45 Himna. Napovedi. 7 O- 7-45 •-8 Poročila v tujem jeziku. 13 Himna. Napovedi. Poročila. 13.10 4. 13.40 Plošče. 14 Gospodarska bilanca Jugoslavije za I.1938. 14.15 •. 18 Himna. •. Predavanje. 18.30 Predavanje v tujem jeziku. 19 • v italijanščini, 19.30 Zanimivosti. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 •. 21 4. 21.30 • iz inozemstva. 21.45 • v raznih jezikih. 22.30 4. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.10 Časopisne vesti. 12.20 Navodila za kuhinjo. 12.25 Plošče. 12.55 Napovedi. Poročila. 13.10 O po željah. 13.50 Tržna •. 14 časopisne vesti. 16 Iz domače književnosti. 16.45 Objave. 17.15 4 RO. 18.50 Italijanščina. 19.10 Poročila. Objave. 19.30 Nacionalna ura. 20 Zvočna igra. 20.30 Koncert komorne glasbe. 21 Koncert zabavne glasbe. 22 •. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radlo-roman. BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 11 Salonski orkester. II.55 Praga. 13.05 Praga. 13.50 Gospodarska ura. 14 Praga. 15.15 Praga. 15.45 Predavanje. 16 Praga. 16.10 Bratislava. 17.10 Otroška ura. 17.30 Praga. 17.40 Nemška oddaja. 18 Praga. 18.35 O- 18-40 O- 18.40 •. 18.45 Praga. 19.25 O- l9-35 Igra. 20.25 Koncert narodne glasbe. 21 Klavir. 21.15 4 RO. 22 Praga. 22.20 •. i22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Godba in petje. Poročila. 7.15 Bratislava. 8 šolska ura. 9.55 O- 10.45 ženska ura. 11 Brno. 11.55 Kmetijska ura. 12.10 Q- 12-30 Napovedi. 12.50 O- l3-05 Orkestralni koncert. 15.15 Koncert zabavne glasbe. 15.45 Vzgojna ura. 16 •. Napovedi. 16.10 Bratislava. 17.10 Brno. 17.30 Godalni kvartet. 18.30 Kmetijska ura. 18.40 Delavska ura. 18.50 Q. 19 Napovedi. •. 19.25 Uvod v prenos. 19.30 Prenos iz opere. V odmorih •. Napovedi. 22.20 0. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 Lahka glasba. 6.55 Dnevni koledar. Nasveti. Menu. 7 Lahka Vse dogodke TUDI NA KRATKIH VALOVIH o r cl d. i o TIPA 105 5 elektronski super DIN 3150.- Štev. 1841 glasba. 11 Narodna glasba (prenos Iz Varne). 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski 12 Napovedi. 12.45 Vokalni in instrumentalni 4- 13.20 Lahka glasba. 16.30 Družinska ura. 17.30 $ vojaške godbe. 18.15 t. 18.45 Predavanje. 19 Pevski 4. 19.30 4 RO. 20 Koncert Beethovnovih skladb. 20.30 •. 20.55 Ruske romance. 21.25 Lahka glasba. 21.50 Predavanje. 22 Plesna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 Plošče. 7 Poročila. 7.15 Plošče. 8 Šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska oddaja. 11.15 O- 12-03 Opoldanska oddaja. 13 Predavanje. 15 Mladinska ura. 16 •. Objave. 16.30 Plesna gl. 17.15 Predavanje. 17.30 Pevski koncert. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Delavska ura. 19 Koncert Zabavne glasbe. 20.35 •. 21 »Quo vadiš«. Izvajajo solisti, zbor in orkester. 22.40 Književno predavanje. 23 • . Napovedi. BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 za vesel začetek. 8.20 O- 8.30 Munchen. 9.30 Pisana ura. 10 Leipzig. 12 Frankfurt. 14 •. 14.20 Hamburg. 15 Veseli zvoki. Q. 16 Konigsberg. 18 Zabavni 4 RO. 19 Baletna glasba. O- 20 •• 20.10 Pisan večerni program. 20 •. 20.30 Hamburg. BEROMtJNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7.05 Napovedi. Objave. 10 šolska oddaja. 12 Napovedi. O- 12-29 Napovedi. •. 12.40 O-16 Zabavna glasba. 16.40 Branje. 17 Lau-sanne. 18 ženska ura. 18.20 Katoliški ob. zornik. 18.50 Godba na pihala. 19.10 Predavanje. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Glasba. 19.50 Predavanje. 20.10 Prenos koncerta iz mestnega gledališča. BRESLAU 315.8-950 100 kw 10 Reporter, slušna prireditev. 12 Q. 13.15 4 bunzlanskega mestnega orkestra. 15.30 Otroci pojo. 18.25 Koncertna ura. 19 •. 19.15 Koncert rudarske godbe. 20 • . 20.10 Pisane melodije. 21.15 Koncert za Nemce v tujini. 22 •. 22.35 Hamburg. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. •. O- Navodila za kuhinjo. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. Himna. 12.10 O- 12.30 • . 13.30 4 RO. 14.35 •. 17 Predavanje. 17.30 Pevski 4. 18.35 Orkestralni 4. 19.05 • . 19.50 Predavanje. 20.15 | RO. 21.40 • . 22 Klavirski 4. 22.30 •. 22.45 Jazz. 23 •. 23.40 Predavanje. BUKAREST 1875.160 150 kw 12 Koncert zabavne glasbe. 13 Napovedi. • . Objave. 13.10 Operna glasba. 14.10 •. 14.30 4 mandolin. 18 Napovedi. Obiarve. 18.02 Predavanie. 1817 L 19 KniiSevna kron;ka. 19.15 Klarinet in saksofon. 19.40 Nordiioke pe°nii. 20 Jugoslovanski vMetr fPrPdavaTiie in srlas-ba.) 20.50 Predavanie. 21.05 Mozart, Reoulem. 22 •. Objave. 22.15 Klavirski koncert. 23.45 O- DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Munchen. 10 Najvišja gora v državi. 12 Frankfurt. 14.10 Popoldanski 15.30 Odlomki iz operete »Netopir«. 16 | orkestra Dobrindt. 18 O- 18-20 4 po željah. 19.10 Anton Brucknerjev večer. 20 •. 20.10 Pisan večer. 22.35 Brahmsove kompozicije. 23.05 Hamburg. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Telovadba. 6.30 4 RO. 8.30 Koncert za oddih. 10 šolska ura. 12 4 deželnega orkestra. 14 •. 14.15 Q. 15 Pisana koncertna ura. 15.20 žene preteklosti. 16 Popoldanski 4 zabavnega orkestra. 18 Narod in gospodarstvo. 18.15 Literarna ura. 18.30 Slušna prireditev. 19.30 Komorni 20 •. 20.15 | RO in solistov. 21 Goethejev ciklus. 22 •. 22.35 Hamburg. 24 Nočni koncert. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Vesel jutranji 4. 10.30 Dopoldanski 4. 12 4 za oddih. 13.15 Frankfurt. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.25 Pisan 4. 16 £ RO. 17.15 Pisana ura. 18 Dva italijanska umetnika koncertira-ta. 19 4 godbe na pihala. 20 •. 20.10 Vesel večer. 22 •. 22.30 Zabavna in ples- • na glasba. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 7.10 O- 8 30 MUnchen. 10.30 Otroški vrtec. 12 4 RO. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 16 Konigsberg. 18.20 O- 19.10 Ura zimske pomoči. 20 •. 20.10 O filmu. 20.30 Plesni večer. 12 •. 22.15 O- KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 MUnchen. 10 Leipzig. 11 Angleščina. 12 Frankfurt. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.40 Pravljica in pesmi. 16.10 4 RO. 19 Slušna prireditev. 20 •. 20.10 »Cirkuški zrak« - pisan večer. 22 •. 22.35 Zabavni koncert. 24 Frankfurt. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 Frankfurt. 8.20 Violina in klavir. 8.30 Munchen. 10 Reporter . slušna prireditev. 12 Frankfurt. 14 • . Nato plošče. 15.10 žene kot zbirateljice. 15.30 čajkovskyjeve skladbe. 16 4 simfoničnega orkestra. 18 Napredovanje fizike in tehnike v 1. 1938. 18.30 Slušna prireditev. 19 Plesna glasba. - Q. 20 •. 20.10 Pisana prireditev v korist zimske pomoči. 22 •- 22.30 Pisana prireditev. 24 Frankfurt. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 11.22 O- 11-50 Pred. 12 časopis, pregled. 12.05 Koncert belgijske glasbe. 12.52 Predavanje. 13 •. Napovedi. 13.30 O-14 •. Napovedi. 14.15 Angleški koncert. 17.30 Ženska ura. 18.03 •. Napovedi. 18.57 Predavanje. 19 •. 20 Koncert zabavne glasbe. 21 Igra. 22.20 Valčki. 23 Plesna glasba. MILAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 Rim. 17.15 Plesna glasba. 19.20 O- 19-40 Angleščina. 20 •. 20.30 Pisan 4. 21 Prenos iz gledališča. 22 Balet. 22.50 »Gianni Schicchi«, opera. •. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 7 Frankfurt. 8.30 Pisan šramel koncert. 11 O- 12 4 plesne godbe. 14 14.15 Dunaj. 15 Vesela otroška ura. 16 Pop. $. 18 čti-vo. 18.20 Koncertna ura. 19.15 Koračnice*. 20 20.10 Veseloigra. 21.25 i godalnega kvarteta. 22.05 •. 22.25 Nočni koncert RO. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 O- 13 Predavanje. 13.10 4 RO. 17 Prenos. 19 Napovedi. O- 19-50 •. Objave. 20 Operna glasba. 21 Haydnov koncert. 22 Plesna glasba. PARIZ 431.70-695 120 kw 11 Šolska ura. 11.30 Orkestralni 4- 12.45 • . Napovedi. 13.05 13.40 Prenos. 14.20 Petje. 14.30 šolska ura. 15 O- 15°5 Strasbourg. 15.55 Predavanje. 16.25 Prenos $. 17.05 Književne zanimivosti. 17.35 Glasbeni pouk. 18.05 Pevski 18.30 Koncert zabavne glasbe. 19 •. Napovedi. 19.30 Klavirski 4. 20.30 Simfonični koncert. 22.30 •. Napovedi. 22.45 4. RIM 420.8-713 120 kw 8 •. 11.30 4 orkestra Lotti. 12.30 O-13 —. 13.15 13.45 •. 16.40 Mladinska ura. 17 •. 17.15 Popoldanski 4. 19.20 O-19.40 Angleščina. 20 •. 20.30 Milan. 21 Simfonični koncert. 1) Martucci: I. simfonija v G. duru. 2) Koncert za orkester. 3) Bussoni: Suita iz opere »Turandot«. 22.30 Ritmična glasba. 23.15 Plesna gl. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 zabavne gl. 13 O- 13-30 4. 17 Plesna glasba. 18 Mla- LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Vsakemu nekaj (plošče): Kleteh: Harlekin, polka. Zmešani prsti, fox. Peguri: Vrtinci, valček. Vacher Peyronim: Muhavost, fox. Melihar: Napevi iz filma Poslovilni valček. Gottlieb Gensler: Sedem malih stopnic do nebes. Scholl -Brown; Deklica z zelenim klobučkom. Lincke: Idila kresničic (wur-liške orgle). Yoshitomo: V templju zvonov (iste). L. Fall: Valček iz opte. »Ločenka«. Dolarski valček. Gomez: Andalusia, one step. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Mojstri lahke glasbe (plošče): Venček priljubljenih napevov (wur-liške orgle). Ketelbey: Ura in parček iz porcelana (ksilofon). Simp-son: Na sledi. Adams Carmichael: Mala stara gospa, fox (orkester). Hill & de Rose: V hišici ob jezeru (isti). Benatzky: Grinzing, valček (isti). Grosz Kennedy: Otok Capri, fox (isti). Apollonio: Sicilia, passo doble (isti). Madjera: Zvezda Aja-čija, fox (isti). Ch. Kunz: Venček šlagerjev D 3 (Ch. Kunz). Loh-mann: Bavarska polka (orkester). dinska ura. 18.30 O- l8-50 Predavanje. 19 $. 19.40 Predavanje. 19.50 •. 20 Zborov 4. 20.30 Igra. 22.30 Koncert Filharmonije. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 • . Objave. 7.30 Prenos koncerta. 8 Predavanje. 8.15 O- 8-30 Napovedi. 11 Prenos koncerta. 11.35 Predavanje. Nap. 11.40 •. Objave. 11.50 Prenos 4- 12.30 Objave. Napovedi. •. 13.15 Pisana zmes na O- 13.40 4. 15.05 Orkestralni konceirt. 15.45 O- 16.25 Petje na ploščah. 17.05 Za planince. 17.20 Pesmi in arije. 17.45 Predavanje. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Koncert zabavne glasbe. 19 •. Napovedi. 19.30 Orkestralni koncert. 20 •. Napovedi. 20.15 Prenos iz Pariške opere. 23.45 • . Napovedi. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 O- 8-30 Munchen. 10 Najvišja gora v državi. 11.30 Narodna glasba. 12 Frankfurt. 14 Pisana glasba. 16 Popoldanski 4 orkestra Otto Do-brindt. 19 O mraku, slušna prireditev. 20 • . 20.10 Pisana narod, glasba. 21 Frankfurt. 22 •. 22.35 Zabavni koncert RO. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 11.30 O- 12 Lahka glasba. 12.30 Pogovori s poslušalci. 13 •. Objave. 13.20 Koncert vokalne glasbe. 14.05 Gospodarska ura. 14.20 4 RO. 15.05 Šolska ura. 15.35 O- 15-45 4. 17 Prenos. 17.30 O-17.45 Orkestralni koncert. 18.30 Predavanje. 19.15 O- 19-30 •. Napovedi. 20 Predavanje. 20.15 O- 20.30 Veseloigra. 22.30 •. Napovedi. 22.45 O- 23-15 Oddaja v španščini. Kletsch: Tip top (isti). Deprince: Veseli tiček (Trije veseljaki). 14.00: Napovedi. 18.00: Mladinska ura: a) Zima v naši književnosti (g. prof. Fr. Vodnik), b) Ročna dela — Naredimo periskop (g. Miroslav Zor). 18.40: 20-letni razvoj jugoslovanske socialne politike z vidika del. prava (g. dr. Branko Alujevič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Vloga mladine v jugoslovanskem pokretu od 1. 1903-1918 (Vojislav Radovanovič). 19.50: Prirodopine zanimivosti (gospod prof. Fr. Pengov). 20.00: II. stilni orgelski koncert, gospod prof. Matija Tome: Handel: Orgelski koncert v B- duru. Bach: Sonata v C- duru, I. stavek. Bach: Koralna zaigra »O glava vsa v krvavih ranah«. Passacaglia in fuga v C- molu. 20.40: Reproduciran koncert nekaterih angleških skladb: Morley East Weelkes: Sledil sem stopinjam — Zakaj veselje do življenja — O skrb, ti me moriš — Strašna si skrb (poje zbor sv. Jurija). Velške pesmi (poje Owen Bryngwyn). Alan Rawsthorne: Tema in varejacije za dvoje gosli (igrata Kathleen Wash-bourne in Jessie Hinchliffe). Pur-cell: 2 fantaziji za godalni kvartet. 21.20: Dvospevi: gdč. Poldka Zupanova in ga. Lida Vedral-Kalinova, pri klavirju g. prof. Lipovšek: Adamič: Ležaj, ninaj. Pod zelenim oknom. Jurjevanje. Ciganska. Pomlad na Goriškem. Premrl: Pojdimo spat — Starček roma — Jezus je majhen — Tri kaplje krvi — Smrečica. Narodne: Tri stare božične pesmi. 22.00: Napovedi. Poročila. 22.15: Kvartet mandolin: Oesterrei-cher: Paradna koračnica mandoli-nistov. Oscheit: Drobivci orehov. Leoncavallo: Matinata, pomladna pesem. Morelli: Speranze perdutte, valček. Bakaleinikov: Imaj sožalja, ruska pesem. Bela Kela: Ouvertura. Bach: Prebujenje pomladi. Rossia: Pinin polka. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telov. •. O- Navodila za kuhinjo. 11.50 • o stanju voda. 12 Zvonjenje. 12.03 Tambur. RO. 12.45 Valčki na O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. •. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Narodne na harmoniki. 17 Zdravniška ura. 17.20 Zabavni koncert RO. 18.15 Glasbeni portreti. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Humor. 21 Mač-vanske pesmi. 21.30 Vokalni 4. 22 Napovedi. • . O- BELGRAD II. 6.45 Himna. Napovedi. •. 7 O- 7.45 0. 8 Poročila v tujem jeziku. 13 Himna. Napovedi. Poročila. 13.10 4. 13.40 Plošče. 14 Laza Lazarevič in francoski pisatelji. 14.15 •. 18 Himna. Predavanje. 18.30 Predavanje v tujem jeziku. 19 • v italijanščini. 19.30 Zanimivosti. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 • . 21 4. 21.30 • iz inozemstva. 21.45 Poročila v raznih jezikih. 22.30 4- ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.10 časopisne vesti. 12.20 Navodila za kuhinjo. 12.25 Plošče. 12.55 Napovedi. Poročila. 13.10 Plošče. 14 •. Napovedi. 16.45 Poročila. 17.15 Otroška ura. 18.15 O knjigah. 19.15 • . Napovedi. 19.30 Nacionalna ura. 20 Koncert mandolin. 20.30 O P° željah. 21 Angleška glasba na O- 22 •- Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radio-roman. BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 9.45 Praga. 11 M. Ostraiva. 12 Kmetijska ura. 12.05 O- 12-10 Praga. 13.05 Bratislava. 13.50 O- I4 Praga. 15.15 Praga. 15.45 Za smučarje. 16 Praga. 16.10 Pisan spored. 17.10 Praga. 17.40 Nemška oddaja. 18 O- 18-55 Praga. 20 Zvočna igra. 20.30 Praga. 22.20 •. 22.35 Praga. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Godba in petje. Poročila. 7.15 Bratislava. 8 Šolska ura. 9.55 O- 10-45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 11.55 Kmetijska ura. 12.10 O-12.50 Plošče. 13.05 Bratislava. 15.15 Orkestralni koncert. 15.45 Plesna glasba. 16 Napovedi. 16.10 Brno. 17.10 Predavanje katoliške akcije. 18 O- 18.05 Zdravniška ura. 18.20 Salonski orkester. 19 •. Napovedi. 19.25 20 Brno. 20.30 Plesna glasba. 21 Napovedi. Poročila. 21.15 4 RO. 22 Napovedi. •. 22.20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw Ni programa. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 Plošče. 7 Poročila. 7.15 Plošče. 8 šolska oddaja. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska ura. 11.25 O- l2-03 Opoldanska oddaja. 13 Notranji pregled. 15 Mladinska ura. 16 •. Objave. 16.20 šola in dom. (Predavanje). 16.35 17.15 Prenos. 18 Oddaja za deželo. 18.30 Jezikovna ura. 18.40 Razgovor. 19 Pisan glasbeni spored. 20.35 •. Objave. 21 Chopinov 21.45 Predavanje. 22 O- 23 •• Napovedi. Objave. BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 vojaške godbe. 8.30 Vesele melodije. 10 Slušna prireditev. 11.35 Pogoji dobre žetve. 12 Stuttgart. 14 •. 14.20 Hamburg. 15 Iz avstrijskih gora. 15.15 Borza nato veseli zvoki. 16.30 Patrijotske fantazije. 17 Danska glasba. 17.40 Redkosti z Balkana. 18 Veseli zvoki. 20 •. 20.15 Ura mlade generacije. 21 Koncert RO. 22 •. 20.30 Breslau. BEROMtfNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 •. 7.05 Nap. Obj. • . 12 $ RO. 12.29 Napovedi •. 12.40 4 RO. 16 švicarske na O- 16.30 ženska ura. 17 Glasba za mladino. 18 Mladinska ura. 18.30 Koncert harmonikarjev. 19 Predavanje v narečju. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Italijanščina. 20.10 Koncert RO. 20.30 Zvočna igra. 21.30 4 RO. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6.30 # vojaške godbe. 8.30 4 za delavstvo. 10 Slušna priredtev. 12 Stuttgart. 14 nato pl. 15.20 Pravljična igra. 16 4 rudarske godbe. 18 Gospodarstvo na jugovzhodu. 18.40 O- 19 Klic obmejne mladine. 20 •. 20.15 Ura mlade generacije. 21 Vojaški 4. 22 •. 22.15 • . 22.30 Riitmična glasba. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. •. O- Navodila za kuhinjo. 10.20 Predavanje. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. Himna. 12.10 Ciganski orkester. 13.30 O- 17 Predavanje. 17.30 4 na harfi. 17.50 Predavanje. 18.20 Ciganski orkester. 19.05 •. 19.30 Prenos Iz opere. 22.30 •. Napovedi. 23.10 4 RO. BUKAREST 364.5-823 12 kw 12 Zabavna glasba na O- I3 Napovedi. • . šport. 13.10 Opoldanski 4. 14.10 • . 14.30 4. 15.10 Objave. 18 Napovedi. Objave. 18.02 Zabavna glasba. 19.10 Zgodovina glasbe. 20 Umetnostna kronika. 20.15 4 RO. 21 Predavanje. 22 •. šport. 22.15 Glasbeni portreti (Schumann). 23 • . Napovedi. 23.15 Prenos 4 iz restavracije. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 Breslau. 10 šolska ura. 11 Za mesto in deželo. 12 4 za delavstvo. 13.15 Stuttgart. 14 14.10 Koln. 15.30 O- 16 Pisan popoldanski koncert. 18 Literarna ura. 18.20 »Kmet«, slušna prireditev. 19 Portugalska narodna glasba. 20 •. 20.15 Ura mlade generacije. 21 Simfonični koncert. 22 •. 22.30 4 zabavnega orkestra. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 4 za delavstvo. 10 šolska ura. 12 Stuttgart. 14 • . 14.15 Q. 16 Prenos. 18.30 Domača gl. 19.30 O- 20 •• 20.15 Ura mlade generacije 21 Haydn: Letni časi. - Zima. 22 • . 22.30 Dunaj. 24 Stuttgart. 2 Leipzig. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.30 Koln. 10 Slušna prireditev. 10.30 4 spodnjesaškega orkestra. 12 4 vojaške godbe. 13.15 Stuttgart. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.25 Komorna glasba. 16 Zabavni 18.15 Br.ahmsove kompozicije. 19 Slušna prireditev. 20.15 Ura mlade generacije. 21 Berlin. 23 •. 22.30 Dunaj. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 deželnega orkestra. 8.30 O- 10 Slušna prireditev. 12 4 za oddih. 13.15 Stuttgart. 14.10 Koln-ske melodije. 15.20 Kino orgle. 15.30 Otroška ura. 16 Pisan popoldanski 4. 18.40 Burleska za klavir in orkester. 19.15 Vesela glasba. 20 •. 20.15 Ura mlade generacije. 21.15 O- 22 •. 22.15 Izbrana glasba. 23 Plesna glasba. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 Zabavni 4 vojaške godbe. 12 Stuttgart. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16.05 O- 1815 Pisan program. 19 Instrumentalna glasba. 20 20.15 Ura mlade generacije. 21 Vesele slike. 22 22.20 Mojstri prava. 22.40 Zab. 4 šramel orkestra. 24 Leipzig. LIPSKO 382.2-785 120 kw 8.30 Breslau. 12 4 za oddih. 13.15 Stuttgart. 14 •. Nato O- 15-40 Slušna prireditev. 16 4 RO in solistov. 18 Knjiga kot orožje proti boljševizmu. 18.20 Klavirski koncert. 19 Slušna prireditev. 20 • . 20.10 Ura mlade generacije. 21 »Tajni zakon« - komična opera. 22 •. 22.30 4 dunajskega RO. 24 Nočna glasba. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 11.22 O- H-50 Pred. 12 časopis, pregled. 12.05 Zabavna glasba. 12.28 Otroška ura. 12.52 Predavanje. 13 •. Napovedi. 13.30 Pevski 4- 14 •. Napovedi. 14.15 Koncert. 17.30 ženska ura. 18.57 Predavanje. 19 • . Napovedi. 19.40 4 vojaške godbe. 20.10 Pisan spored. 21.45 Reportaža. 22.05 Plesna glasba. 22.30 Simfonični koncert. MiLAN 368.6-814 50 kw Do 17.15 Rim. 17.15 Violinski 4. 19.20 O- 20 •. 20.30 Pisan 4. 21 Planinski du-eti. 22 Izbrana operetna glasba. 23 •. 23.15 Plesna glasba. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Telovadba. 6.30 Koln. 7 Koln. 8.30 O-11 4 RO. 12 4 za delavstvo. 13.15 Koncert RO. 14 •. i4.10 Pisan spored. 16 Pisan popoldanski 4. 18.20 Klasična komorna glasba. 19.15 4 po željah. 20 •. 20.15 Ura mlade generacije. 21 Koncert monakov-skih filharmonikov. 22 •. 22.20 O- 22.30 Dunaj. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 Zti-rich. 17 Bern. 19 Napovedi. O- 19-20 Tehnično predavanje. 19.30 O- 19-50 •. Objave. 20 Veseloigra. 21.40 Koncert RO. PARIZ 431.70-695 120 kw 11 Predavanje. 11.50 Prenos koncerta. (Strasbourg). 12.30 Pevski 4. 12,45 •. Objave. 13.35 Koncert zabavne glasbe. 14.05 Napevi. 14.35 Pisan spored. 15.15 šolska ura. 16.25 Prenos 4. 17.05 Književno predavanje. 17.35 Razni skladatelji. 18.05 Petje. 18.30 Prenos 4. 19 •. Napovedi. 20 Klavir. 20.30 Lahka glasba. 21 Simfonični koncert. RIM 420.8-713 120 k v? 8 —. 11.30 4 orkestra Grassi. 12.30 O- 13 •. 13.15 Ritmična glasba. 14 •. 14.10 Borza. 16.40 Mladinska ura. 17 —. 17.15 Plesna glasba. 19.20 O- 20 •. 20.30 MIlan. 21 »Maruf«, opera. •. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. •. 12.40 4. 13.45 O- 14 Predavanje. 17 4. 18 Mladinska ura. 18.50 O- 19-15 Pisan spored. 19.50 •. 20 Predavanje. 20.35 Pevski koncert. 22.20 Plesna glasba. 22.30 Jazz.. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 •. Napovedi. 6.40 Telovadba. 7.20 • . Objave. 7.30 Prenos koncerta. 8 Predavanje. 8.15 O- 8.30 •. Napovedi. 11 Prenos koncerta. 11.35 Predavanje. Nap. 11.40 •. Objave. 11.50 Prenos 4. 12.30 13.15 Koncert mandolin. 13.35 Koncert zabavne glasbe. 14.20 Gospodarska ura. 16 Odlomki iz filmov na Q. 16.25 Prenos 4. 17.05 Ženska ura. 17.20 O- 17.30 Mladinska ura. 18 Književno predavanje. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Prenos 4- 19 •. Napovedi. 19.30 Veseloigra. 20 •. Napovedi. 20.15 O- 20.30 Koncert orkestra, zbora in solistov. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Prenos iz Pariza. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 O- 10 Slušna prireditev. 11.30 Narodna glasba. 12 Opoldanski 4 RO. 14 Pisana glasba. 16 Dunaj. 18 O željah. 19 O- 19-15 Vesele o letalstvu. 20 •. 20.15 Dunaj. 21 Vojaške koračnice. 21.15 Franc Schuber-tove kompozicije. 22 •. 22.30 Operetna glasba (O). 24 Nočni 4 RO. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 6.40 Prenos 4. 7.50 O- 8 Prenos 4. 8.30 •. 8.40 Prenos 4. 9 •. Napov. 9.10 O- 9.30 Šolska ura. 10 Lahka glasba. 11 O- l2-25 Za planince. 12.30 Pogovori. 13 •. Objave. 13.20 Vokalni koncert. 14.05 Gospodarsko predavanje. 14.20 Prenos koncerta, (Tour Eiffel). 15.05 O- 16 4- 16.30 Q-16.35 Igra. 17.30 Q. 17.45 Prenos koncerta iz Lili a. 18.30 šolska ura. 19 Predavanje. 19.15 O- 19-30 •. Napovedi. 20 4 RO. 20.45 O- 2i 22-30 •- Napovedi. 22.45 O- 23-15 Oddaja v španščini. v • Celtlek, 19. iamtoic LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Zvezde in zvezdniki (plošče): Ponchielli: La Gioconda, romanca (B. Gigli). Giordano: Andree Che-nier, spev (isti). Molleda: Viejos recuerdos (Imperio Argentina). Gi-les: Ayer se la levaron (isti). Massenet: Spev iz op. Werther (Tito Schipa). Delibes: Spev iz opere Lakme (isti). Chemieux: Ko ljubezen umre (M. Dietrich). Handy: St. Louis blues (Paul Robeson). Homer: Pesem o kitari. Eyton Spoli-ansky: Dve pesmi iz filma »Pesem za vas« (Jan Kiepura). Thomas: Nina nana iz op. Mignon (Ezio Pin-za). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Jos. Raha:. Goreči ogenj, uvertura. Fischer: Linška torta, valček. Sullivan: Potpuri iz opte Mikado. Leonardi: Fedora, tango. Groitsch: Opica - plezalka, interm. caprice. 14.00: Napovedi. 18.00: Odmevi iz Ukrajine (plošče): Venček ukrajinskih pesmi (ork. ba-lalajk). Zaporožci pri Sultanu. Ukrajinska »šumka«. Veseli dnevi v Kijevu, potp. ukraj. pesmi (ukrajinski sinf. ork.) 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje Saveza Sokola kr. Jugoslavije. 19.50: O gasilskem prazniku (g. dr. A. Kodre). 20.00: Koncert lovanske glasbe (Radijski orkester): E. Titi: Slovanska uvertura. Chopin: Poloneza. Leopold: Krakoviak. L. Kuba: Venček lužiško-srbskih narodnih. Dvorak: Slovanski ples št. 1, 2, 3, 4, 5, 6. Bo-rodin: Polovski plesi iz op. Knez Igor. 21.00: Prenos iz Milana: Puccini »La Boheme«. 22.00: Napovedi, poročila. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telov. •. Q. Navodila za kuhinjo. 9 Prenos bogoslužja. 10.50 Reportaža. 12.03 Operni odlomki na O-12.40 Predavanje. 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodna glasba na O- 13.40 Napovedi. • . 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Dijaška ura. 17.50 Vokalni 18.15 Simfonični koncert RO. 19.15 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 20, Ruske romance In pesmi. 20.45 Harmonika. 21 Narodne pesmi. 21.30 Jugoslovanske pesmi. 22 Napovedi. • . Nato klavirski BELGRAD II. 6.45 Himna. Napovedi. •. 7 O- 7-45 •-8 Poročila v tujem jeziku. 13 Himna. Napovedi. Poročila. 13.10 f 13.40 Plošče. 14 Hrastovi gozdovi v Slavoniji. 14.15 •. 18 Himna. •. Predavanje. 18.30 Predavanje v tujem jeziku. 19 • v italijanščini. 19.30 Zanimivosti. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 21