Leto XIV., St. 2.
V organizaciji Ja mol, Kolikor moti — toliko pravico.
Liaeaina. Knjižni,ja , '	1	J	.	0	B
I AMŠTERPAMf
ljana, Gradišče štev, 2. GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. is 25. dne ▼ mesecu.
Stane posamezna številka Din 2•—, mesečno Din 4-—, celoletno Din 48, — Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po cenikn. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Nove naloge strokovnega gibanja.
Glasilo švicarskih strokovnih organizacij »Gewerkschaftliche Rundschau« prinaša v svoji novoletni številki pod gornjim naslovom članek, ki bo zanimiv in poučen tudi za vse slovenske sodruge:
Sidney in Beatrice Webb pravita v svoji slavni knjigi o zgodovini angleškega strokovnega gibanja, da je strokovna organizacija »trajna zveza mezdnih delavcev za ohranitev ali zboljšanje svojih delovnih pogojev«. To lahko velja za delavnost strokovnih organizacij do časa takoj po koncu vojne. Tudi za večino današnjega strokovnega dela še vedno velja. Ne ujema pa se več s cilji, ki si jih stavlja moderno strokovno gibanje.
Razvoj gospodarstva in družbe v dobi visoko razvitega kapitalizma je prisilil strokovne organizacije, da so razširile krog svojih nalog. Že pred vojno je prodrlo spoznanje, da se ohranitve ali zboljšanja delovnih pogoje ne da vedno doseči direktnim potom, t. j. z mezdnim bojem. Že tedaj je bilo jasno, da je treba poleg strokovnega boja v obratih ubrati tudi druga pota. Predvsem se je ubrala
politična pot
za zagotovljenje po strokovnih organizacijah izvojevanih pridobitev in za razširjenje zaščite dela tudi na delavske plasti, ki ne morejo mnogo doseči z zgolj strokovnimi bo-jevnimi sredstvi (mladoletni delavci, ženske). Nadalje so se delavci postavili tudi za zaščito interesov konzumentov (kupovalcev) z ustanavljanjem
konzumnih zadrug.
Razen tega je bilo že pred vojno v strokovnem gibanju večine dežel razširjeno naziranje, da cilj strokovnih organizacij niso samo višje plače in krajši delovni čas, temveč da se mora sploh
preobrniti delovno razmerje,
kar pa je edino mogoče z izpre-membo temeljev današnjega gospodarstva. Vsekakor je ta cilj ostal do leta 1919 le teorija; šele tega leta je radi revolucijskega vala v po-edinih državah začel pridobivati praktičen pomen. Toda moči delavstva še niso zadoščale in doba visoke konjunkture (procvita) je bila mnogo prekratka za izpremembo gospodarske organizacije. In mnogo že pridobljenega je nato sledeča reakcija uničila.
Kljub temu smemo reči, da je z zadnjim desetletjem nastopila gotova nova orientacija . . . Ravno to, da se najugodnejši čas radi nezadostne priprave ni dovolj izkoristil, je za nas opomin in vzpodbuda, da se bolje pripravimo na
prvo bližnjo ofenzivo
delavskega gibanja. Drug močan vzvod je v pravicah, ki jih je postalo deležno delavstvo v nekaterih deželah z ustanovitvijo obratnih in gospodarskih svetov in ki imajo za delavce vrednost le tedaj, če so jim na razpolago tudi
potrebne duševne moči. ;
To, kar smo doslej povedali, velja v splošnem za evropsko strokovno gibanje. Nas v Švici (in še bolj nas v Jugoslaviji, op. ur.) so v vsem tem zadeli le valovi iz inozemstva. Toda tudi že to je zadostovalo, da se je vzbudil pri nas interes za novo strokovno orientacijo .. . Vsekakor se že sedaj kažejo obrisi, v kateri smeri se giblje ta
nova orientacija ... V velikih potezah lahko narišemo, s katerimi nalogami se imajo pečati strokovne organizacije že danes, še bolj pa v bodočnosti.
Strokovne organizacije morajo — v splošnem povedano — posvetiti
večjo pažnjo gospodarstvu
in sicer privatnemu, narodnemu kot svetovnemu gospodarstvu. Kajti za nami so časi, ko je moglo obstojati eno podjetje popolnoma zase in ko so se delavci lahko ozirali le na razmere tega podjetja, če so pričeli kako gibanje. Danes pa je
vsako podjetje odvisno od drugih
v gotovi meri, in sicer tudi tako podjetje, ki ni vezano s kartelom in interesno sfero. In med podjetniki se tvorijo vedno bolj
gotove interesne skupine,
ko doraščajo polagoma v trajne zveze in organizacije.
Koncentracija sil
je geslo kapitalističnega gospodarstva. In ta koncentracija napreduje v zadnjem času z neverjetno hitrim tempom.
Vsako podjetje naravno zavisi zelo od razmer na trgu surovin in prodaje, od konjunkture doma kot v inozemstvu itd. Ta odvisnost je obstojala sicer že prej, vendar se veča z vedno tesnejšim vezanjem svetovnega gospodarstva. Ali je še treba povdarjati, da je ta razvoj največjega pomena za delavstvo in da se morajo strokovne organizacije prilagoditi temu razvoju, ako hočejo izpolniti svoj namen?
Iz tega samo po sebi izvira naloga po večjem
izobraževanju in šolanju
delavstva. Predvsem se morajo strokovni funkcionarji in zaupniki šolati tako, da bodo razumeli odnosa je in razvoj gospodarstva in da bodo mogli to znanje uporabiti tudi v
strokovni taktiki.
\
Toda nove naloge so še mnogo dalekosežnejše. Boj strokovnih zvez se je doslej v glavnem omejeval na delovne pogoje (mezde, delovni čas, dopust itd.). Ze premnogokrat se je izkazalo, da postanejo take pridobitve deloma iluzorne z draginjo, iz-premembami v produkciji, z gospodarskimi krizami itd. To se dogaja tem češče, čim bolj koncentrirajo kapitalisti svojo moč, da take dogodke izkoristijo za svoj interes.. Gospodarski razvoj bo prej ali slej prišel do tega, v kolikor že ni prišel, da bo postala tudi
produkcija — bojevno polje
med delom in kapitalom. Kajti moč privatnega kapitala sloni na njegovem neomejenem gospodstvu nad gospodarstvom. Delavnost strokovnih zvez se bo torej morala razširiti od boja za delovne razmere in za socialno-politične zahteve na boj za vplivanje in vodstvo v gospodarstvu. Ne bo šlo več le za razdelitev gospodarskih dohodkov, temveč eden bodočih glavnih problemov bo
organizacija gospodarstva.
Lahko se ugovarja, da so take zahteve vsaj za Švico (ali za nas, op. ur.) danes še preuranjene. Recimo, da ta ugovor drži . . . Toda danes pa gre že za to, da se zavedamo, da je danes bolj kot kdaj prej
gorišče družabnega razvoja v gospodarstvu.
S tem pa zadobe strokovne organizacije kot gospodarske bojevne organizacije delavstva večji pomen, njihove naloge postanejo važnejše, obenem pa tudi težje. To spoznanje manjka danes delavskim masam, ki rajši iščejo odrešenja tam, kjer se jim zdi, da so jim najbližji dnevni uspehi. Zato je tem bolj dolžnost strokovnih voditeljev in zaupnikov, da razširijo
znanje gospodarskih pojavov
in njihovih vplivov na delavsko gi-
banje, in da to znanje poglobe z intenzivnim izobraževalnim delom.
Skupini »Enotnost«, ki tako rada napada in nagaja strokovnim zvezam, nasvetujemo, naj svoje pristaše raje o teh stvareh pouči, mesto da jih zastruplja z blatenjem raznih oseb po receptu stare liberal* ne farške gonje.
. Komur je za delavstvo in stro-. kovno gibanje, naj tu zasadi svojo I lopato.
Mednarodni kapitalistični karteli.
Že pred vojno ni bilo majhno število mednarodnih kartelov — leta 1913 jih je bilo že okrog sto.
Vsekakor niso bili zelo obsežni in razen tega so obsegali manj važne industrije. Velike industrije so si pa stale v najhujšem medsebojnem konkurenčnem boju. Svetovna vojna je bila v gospodarskem pomenu poskus, da se konča ta boj z nasilnim porazom ene gospodarske skupine. Mesto tega je pa svetovna vojna le otežkočila in zapletla ta . konkurenčni boj. In naravno se je pričel po vojni znova proces mednarodnega karteliranja, to pot pa z mnogo hitrejšim in intenzivnejšim tempom.
V železni industriji je nastal najprej nemško-francosko-belgijsko-holandski žični kartel, ki določa višino produkcije in izvozne cene.
Skoro istočasno je nastal kartel industrije tračnic. Ta kartel se razteza Nemčijo, Francijo, Belgijo,
Luksemburško, Anglijo in S. Ameriko. Kartel cevi (za plinske in vodovodne napeljave obsega poleg omenjenih držav še Anglijo, Češko in Poljsko. H kartelu emajliranih izdelkov spada poleg prej omenjenih držav tudi Madjarska. Poleg tega imamo v železni industriji še kartel betonskega železa, traverz in žičnih ograj. Bakreni kartel obsega pod vodstvom ameriških kapitalistov A-meriko, Francijo, Belgijo in Nemčijo. Anglija je izstopila iz tega kartela, ki daje preveč prednosti Ameriki. Dočim hoče bakreni .kartel regulirati cene na svetovnem trgu, hoče aluminijev kartel razdeliti evropski trg in urediti izvoz v Ameriko, ki producira manj aluminija, kakor ga rabi. Ta kartel združuje vsa evropska podjetja, razen norveških, ki jih posedujejo ameriški kapitalisti.
V kratkem času bo nastal mednarodni kartel cinka.
Še bolj je napredoval proces kar-telizacije v petrolejski industriji. V kemični industriji že obstoja kartel za smrdljive in eksplozivne snovi. *
K najstarejšim mednarodnim kartelom spada steklarski kartel in posebej kartel steklenic, ki obsega danes Nemčijo. Avstrijo. Holandsko. Češko. Madjarsko, Anglijo in Skandinavijo; zrcalnemu kartelu pripadajo iste države. Internacionalni sindikat električnih žarnic obsega tudi Ameriko, Japonsko in Italijo. Sindikat lima obsega 15 evropskih držav. Avstrijski, švicarski in nemški kapitalisti so nedavno ustanovili cementni kartel.
Čeprav je še več'mednarodnih kartelov, bodo že doslej našteti karteli pokazali dovolj jasno vsakemu, kako močno napreduje mednarodna zveza kapitala.
Karteli niso edina oblika, ki izraža mednarodno sodelovanje kapitala. Poleg kartelov je mnogo internacionalnih trustov in koncernov:
tako švedsko-ameriški trust vžigalic, ki poseduje 150 velikih tovarn v 28 državah.
Zakaj sklepajo kapitalisti mednarodne zveze? Ker se je izkazalo za nemogoče, da bi se število konkurentov skrčilo z vojaško zmago, poskuša kapitalizem odpraviti konkurenco med kapitalisti sploh in povečati svoj dobiček na račun delovnih množic.
Kajti mednarodno karteliranje kapitala lahko poveča izkoriščanje delavstva in konzumentov. Delavski razred ne more preprečiti mednarodne kartelizacije kapitala, ki je naraven družabni razvoj. Temveč delavski razred mora še bolj strniti svoje strokovne in politične organizacije in jih utrditi z najtesnejšo mednarodno zvezo.
Starostno zavarovanje rudarjev pred
polomom.
Ko je meščansko »Jutro« z dne 27. dec. 1924 naznanilo slovenskim rudarjem novoletno darilo g. min. dr. Greg. žerjava v obliki novega »Pravilnika«, ter obenem napovedalo visoke dajatve istega, a pre-vidno zamolčalo, od kod prihod za to potrebnih dohodkov, je marsikateri naivnež v svoji nerazsodnosti blagoslavljal to delo g. ministra.
Ali oni del poštene delavske javnosti, katera realno misli in ki hoče imeti socialno zavarovanje delavstva na zdravih gospodarskih temeljih, je takoj uvidel, da je ta »Pravilnik« samo farsa, s katero so hoteli demokrati pridobiti zase največ glasov pri takratnih skupščinskih volitvah. Iz tega razloga je naravno, da je razredno zavedno delavstvo po svoiih zastopnikih javno ožigosalo ta »Pravilnik«, v kolikor je bi! za delavstvo nesprejemljiv. Osobito se je pokazalo, da je nje-
gova finančna stran brez vsake matematične podlage. Že dve leti je tega, odkar bije delavstvo boj za zboljšanje istega. Nešteto konferenc, anket in protestnih shodov se je med tem časom že vršilo. Ali nikdo od merodajnih krogov se ne zmeni za končnoveljavno rešenje tega, za rudarsko in plavžarsko delavstvo tako važnega vprašanja.
V naslednjem hočemo delavski javnosti podati točne podatke iz gospodarskega stanja glavne pokojninske blagajne bratovskih skladnic v Ljubljani. Da si bo delavstvo v stanju, napraviti jasnejšo sliko o položaju^ navajamo statistiko za leto 1925 v primeru z mesecem septembrom v letu 1926.
Premoženje pokojninskih blagajn je znašalo koncem leta 1925 10,526.553 Din. V to vsoto je pa tudi všteto avstrijsko vojno posojilo v znesku 965.486 Din in razni
predvojni papirji za 1,429.486 Din. Ti dve vsoti še danes spadati pod pasivo, dokler jih država ne povrne. Ce pa tega ne bo storila, se pa bodo morale enostavno odpisati. Tako znaša torej čisto premoženje faktično samo 8,132.022 Din.
Pri pokojninskih blagajnah je bilo koncem leta 1925 zavarovanih
16.737 članov, 7834 žen in 15.213 otrok, torej skupno 22.597 opravičenih svojcev.
Pokojnino je prejemalo po starih pravilih 1429 bivših članov, 1379 udov in 897 sirot. Po novem »Pravilniku« je prejemalo pokojnino 213 bivših članov, 60 vdov in 100 sirot. Skupno 4078 oseb. Upokojenci, vdove in sirote so prejeli po starih pravilih skupno 163.909 Din pokojnine. A po novem »Pravilniku« pa 1 milijon 16.701 Din.
V septembru mesecu leta 1926 je pa bilo po poročilu glavne bratovske skladnice zavarovanih samo 13.208 članov s približno 20.000 svojci. Ako sedaj vzamemo, da plača vsak član povprečno za pokojninsko zavarovanje letno 234 Din in isto toliko podjetnik, bodo znašali prispevki za leto 1926 6,128.512 Din. V letu 1925 so znašali prispevki od
16.737 zavarovancev in podjetnikov 7,747.559 Din, torej znači to primanjkljaj na prispevkih v letu 1926 napram letu 1925 1,619.047 Din. Pokojnina upokojencem, vdovam in sirotam po starih pravilih in novem »Pravilniku« je znašala v letu 1925 1,180.610 Din, a v letu 1926 pa z 684 novoupokojenci in 1379 staro-upokojenci ter z zgoraj navedenim številom vdov in sirot 3,225.375 Din. Ce sedaj k temu prištejemo še vsoto na izpadlih prispevkih v tem letu, bo znašal primanjkljaj skupno 3,663.812 Din.
Pa vzemimo, da bo v bodoče vsota prispevkov ostala enaka višini v letu 1926 (kar ni verjetno), a število novoupokojencev pa bo napram številu staroupokojencev rastlo v primeru z leta 1926, bo v treh letih premoženje pokojninske blagajne popolnoma izčrpano. Pri vseh teh računih pa še niso v poštev vzeti upravni stroški in drugi izdatki, ki znašajo letno 610.769 Din.
Tako izgleda sedaj bilanca pokojninske blagajne. Tukaj je čisto jasno razvidno, da je to stanje nevzdržno. Staroupokojenci s temi par dinarji, ki jih danes dobe, ne morejo živeti, novoupokojenci pa so v vedni nevarnosti, da izgube to, kar že prejemajo. A glavno, kar je pri celi zadevi, je to, da se za aktivne člane tega zavarovanja ne zbira nobeno kapitalno kritje za izplačilo njih bodoče pokojnine.
Na podlagi navedenega je neob-hodno potrebno, da se od strani delavstva po njegovih zastopnikih zahteva takojšno ureditev tega vprašanja, ki pa ne bo moglo biti pravilno rešeno, če pri tem država ne priskoči na pomoč z večjim brez-
obrestnim posojilom za daljšo dobo let, z obrestmi katerega bo krila pokojninska blagajna svoj letni primanjkljaj toliko časa, dokler se to zavarovanje na ta ali oni način ne spravi v ravnovesje in v sklad z delavskimi interesi.
Ob sedemdesetletnici obrtnega šolstva v
Ljubljani.
(Konec.)
7.	Strokovna nadaljevalna šola za vajence grafičnih obrtov (grafična šola) v Ljubljani. Na šoli poučuje 7 učiteljev, od teh 3 strokovnjaki-ti-skarji, eden špec. za risanje in trije pedagodi. Šolski predtaeti: Matematika, obrtno spisje in knjigovodstvo, slovenščina in srbohrvaščina, risanje, teorija stavka, tiska in litografija. Pouk je ob torkih od 6.—9. ure zvečer in ob petkih od 2.—6. ure popoldne. Ima dva oddelka, eden II. letnik 13 vajencev in III. letnik 23 vajencev. Prvi letnik ne obstoji za letošnjo šolsko leto, ker v grafični stroki po kolektivni pogodbi ne smejo novih vajencev sprejemati vsled prevelike brezposelnosti v tiskarski obrti. Po strokah je:	stavcev 11,
strojnikov 9, litografov (predtiskar-karjev in tiskarjev) 11, kemigrafov 4 in bakrotiskov 1; skupaj 36 vajen-
cev.
8.	Tehnična nižja strokovna šola za čevljarje, krojače in mizarje na
Rakovniku v Ljubljani. Na šoli poučuje 5 učiteljev na štirih oddelkih po eden pripravljalni razred 28 vajencev, v I. razredu 30, v II. razredu 14 in v III. razredu 7 vajencev. V pripravljalnem razredu je krojačev 6,
čevljarjev 8 in mizarjev 14, v I. razredu krojačev 7, čevljarjev 7 in mizarjev 16, v II. razredu krojačev 3, čevljarjev 5 in mizarjev 6, v III. razredu krojačev 1 in mizarjev 6; skupaj 79 učencev. Ta šola je ustanovljena leta 1919 s 15 učenci, leta 1920 s 38 učenci.
Prve štiri šole so se preselile iz realke na ljudske šole že leta 1919-20 in je obiskovalo takrat na Vrtači (živilska stroka) 56 vajencev, na Grabnu 178 vajencev, na Ledini 163 vajencev, na bivši nemški šoli na Vrtači, katera je sedaj na Prulah, 115 vajencev. Pete šole za vajenke oblačilne stroke sploh ni bilo, katera je sedaj pri sv. Jakobu. Z otvoritvijo teh šol leta 1909-10 je večerni pouk med tednom odpadel po zaslugi pokojnega ravnatelja g. Ivana Šubica, ter se vpeljal dnevni pouk ob četrtkih dopoldan. Nadaljni dve šoli, Gostilničarska in Grafična šola so se še le pred tremi leti ustanovile.
V prihodnji številki bomo orisali stališče naših strokovnih organizacij napram obrtnemu šolstvu v sedanjem času.
S. K.:
Še nekaj o zavarovanju.
Na moj članek v zadnji številki »Delavca« je uredništvo pripomnilo, da je to družinsko zavarovanje, kakor sem ga v svojem članku opisal, predrago za delavca in da je zavarovanje, ki ni v okviru delavskih organizacij, delavskemu razrednemu boju škodljivo. Ker je nujno potrebno, da se stvar razjasni in ker si v tem stojita dve popolnoma nasprotni mnenji nasproti, kajti jaz trdim, da to zavarovanje ni predrago in da je delavcu koristno, si dovoljujem povedati še tole:
Namen zavarovanja je v splošnem ta, da si človek zasigura življenje tudi potem, ko bi ga doletela kaka nesreča; da postavi svoji družini možnost obstanka tudi še potem, ko umre; da zagotovi svojim otrokom bodočnost; da ne zaide v slučaju delanezmožnosti v obup itd. To si ustvari s tem, da v letnih ali
manjših obrokih plačuje posamezne vsote, premije, ki jih zavarovalnica zbira, obrestuje in čuva in iz katerih potem izplačuje zavarovalnine. Premije se določajo po takozvanih mor-talitetnih tabelah (tablice umrljivosti) in sicer tako, da se potom verjetnostnega računa natančno določi, koliko odstotkov ljudi ene in iste starosti umre v gotovi dobi. Vzemimo mi mortalitetno tabelo za avstrijsko prebivalstvo moškega spola, ki jo je sestavila statistična centralna komisija na Dunaju in ki velja za kraške dežele. Ta tablica izkazuje, da umre od 1000 ljudi, ki so bili začetkom istega leta 20 let stari, 6.65 v enem letu; umrljivost pa se veča tako, da pride s 50. letom že 18.01 ljudi v enem letu. Ce sedaj pomislimo, da pri družinskem zavarovanju, ki ga vpeljava Splošna zavarovalna zadruga, plačujejo enake premije
S5iw/ !wv	I^5/ 55® «S<3i,\.v5/ L\*v=/ »xV5 ‘>-V571x\%/ b.
10801
gospodinja težko zadene. Bolj zanesljiva pot do zdravja in sreče je previdnost in razumnost v gospodinjstvu. Ali poznate Žiko? Ali veste kaj pomeni Žika za Vaše zdravje, za zdravje Vaših otrok? ................ Pa	o	tem	drugič.
vsi od 20.—50. leta in brez vsake zdravniške preiskave, ter da bi dobi vsak, če doživi dobo 20. let, izplačanih 4500 Din več, kakor jih je vložil ter da nosi zavarovalnica ves riziko, moramo reči, da je to zavarovanje računsko poceni, zelo poceni. Kajti vsakomur, ki je zavarovan, se zneski obrestujejo, obenem pa mu je zajamčeno, da dobe njegovi potomci v slučaju njegove smrti izplačano zavarovalnino — pa četudi umre prvi dan zavarovanja. Poleg tega pa je še zavarovan zoper nezgodo in invalidnost. Premije so nizke. Zakaj? Zato, ker je omenjena zadruga izvajala pritisk potom Versicherungs-schutza ha zvezo zavarovalnic in ker je delo poenostavljeno in šablonsko. Računsko torej je to zavarovanje zelo poceni. Le ena možnost je še, da bi mogli to zavarovanje imenovati drago. Ta namreč, da bi delavec ne mogel plačevati vsak mesec šestdeset dinarjev. Temu je pa lahko odpomoči. On naj plačuje vsak dan samo 1 Dinar, pa bo dobil v 20. letih 9000 Din in bo obenem zavarovan. Nikdo pa ne bo mogel trditi, da je zavarovanje predrago, kajti en dinar na dan si vsak lahko pritrga in vendar mu da po dvajsetih letih tak kapital! V slučaju valutnih izprememb pa je možno znižati zavarovalnino in premije seveda.
Poglejmo še, če je to zavarovanje delavcu škodljivo? Vsak človek, posebno pa oni, ki res dela, ima pravico, da ima nekaj od svojega dela. da ima nekaj od tega, da je dolgo vrsto let prodajal svojo telesno moč, da se je celo življenje mučil. Vsak ima pravico vsaj na eno misel: toliko in toliko bom imel v gotovi dobi koristi od svojega truda in trpljenja. Ce drugega ne, vsaj pošten pogreb naj bi imel vsak in vdove in sirote po smrti rednika možnost ugodnega življenja vsaj nekaj časa. Pa tudi drugače! Koliko je delavskih otrok, nadarjenih in zmožnih, pa ne morejo vporabiti svojih darov. Zakaj? Zato, ker oče nima sredstev, da bi jim dal možnosti, da se razvijejo njihovi talenti. Koliko je bednih, ki žive ob
30-letnica podružnice pekov v Mariboru.
26./10. 1896—26,10. 1926.
Piše A. Č.
(Konec.)
Od daleč so jih Mariborčani pozdravljali ter jim klicali, da stojijo v borbi. In to je zadostovalo. Dunajčani so takoj znali, zakaj se gre. Šli so mirno s policijo in agentom k Scherbaumu, od tam so jih peljali v gostilno »K črnem orlu«, kjer je bila že večerja in prenočišče pripravljeno. Policija jih je zastražila in noben mariborski pomočnik ni smel blizu. Ali vse to ni pomagalo nič, ker zjutraj na vse zgodaj so bili Mariborčani že pri »Orlu« in ker je policija zginila, so dobili stike z Dunajčani, ki so se solidarno priključili Mariborčanom. V nedeljo, 26. maja 1898 je izhruhnila stavka in Dunajčani, 12 po številu, ki so bili od agenta prevarani, so zahtevali svoje delavske knjige nazaj, kar pa Scherbaum ni hotel storiti, ter jih je v pondeljek dal aretirati, zapreti in čez par dni »per Schub« na Dunaj poslati. Kljub temu, da so oblasti šle pekovskim mojstrom na roko, so doživeli fiasko, ker je to, da je največja pekarna, kakor je takrat bila Scherbaumova, bila naenkrat brez pomočnikov, odločilo, da je stavka končala, če ravno ne s polnim uspehom, pač pa
za organizacijo, ki je še bila v povoju, z lepim uspehom, kajti iz 18-urnega dela je briborila 12-urnik. Za nedeljski nadomestni počitni dan še takrat niso mogli vztrajati, ker je bila organizacija še prešibka in mojstri so napovedali borbo db skrajnosti z motivacijo: če se dovoli ta zahteva pomočnikov, bodejo mojstri zaradi tega morali zapreti pekarne, ker je to neizvedljivo in bi finančno obremenilo pekovske mojstre tako, da bi ne mogli več izhajati, ker so njihovi zaslužki itak zelo »skromni«.
Nešteto ovadb se je poslalo oblastim proti pekovskim mojstrom zaradi prestopka zakonitega tedenskega nadomestnega nedeljskega počitka. Ali to ni nič zaleglo, ker oblasti so te malokedaj kaznovale in še tedaj le s smešno nizkimi denarnimi kaznimi, ki so bile le premije za nadalj-no prestopanje tega socialnega- zakona.	X
Pomočniki so pridno naprej gradili in utrjevali svojo organizacijo ter se pripravljali za odločno borbo za svoje pravice. Omeniti je še tudi, da se je dne 20. maja 1897 ustanovil pevski odsek pekov, ki je še danes ponos in torišče njihove skupnosti.
Veliko je padlo žrtev zaradi agitacije za organizacijo in marsikateri je moral odpotovati, ker se mojstri vodili »črno listo« in kdor je bil tam označen, ni dobil več posla v Mariboru. Ali vse to ni nič pomagalo mojstrom, ker se pomočniki niso
ustrašili vseh teh, šikan in organizacija je šla naprej svojo razvojno pot, če ravno se je vsaki čas odbornike metalo na cesto.
Leta 1898 se je ustanovila mariborska delavska pekarna kot produktivna zadruga iz sodrugov, ki so postali žrtev stavke. 2e eno leto prej se je hotela osnovati ta zadruga in to akcijo je takrat vodil sodr. Muhitsch, sedanji župan mesta Gradec (Uraz), ali pekovski mojstri so to preprečili s tem, da so hišnega gospodarja, ki je bil voljan oddati sodrugom pekarno v najem, preplačali in ga nahujskali in oplašili z intrigami, češ, da so to sami »anarhisti« in da bo imel z oblastjo opraviti. In to je zaleglo, da je posestnik odpovedal lokale. Ali eno leto pozneje se je kljub vsem intrigam mojstrov ustanovila ta zasnovana zadruga, ki je morala marsikatere težke preizkušnje prenesti in se je zelo lepo razvila in je danes največji in moderni obrat pekovske stroke v Mariboru.
Leta 1902 se je vršil kongres vseh pokrajinskih central pekovske stroke v stari Avstriji, na katerem so se združile vse te centrale v eno veliko zajednico »Verband der Backerarbeiter Oesterreichs« s sedežem na Dunaju. Še le po tej združitvi se je začelo zelo živahno gibanje med pekovskimi pomočniki v celi državi, ker so se čutili vezani z močjo solidarnosti. V letu 1903 ni
bilo v Mariboru pekovskega pomočnika, ki bi ne bil član svoje strokovne organizacije in mojstri so se temu razmahu in vzbujenju pomočnikov hočeš ali nočeš morali prilagoditi in tudi preganjanja so prenehala. Borba za tedenski počitni dan je šla svojo pot in ni bilo več pekarne, v kateri bi ne bil upeljan. Tako so si pekovski pomočniki potom svoje dobro zgrajene organizacije in solidarnosti priborili 6dnevni delovnik in noben mojster ni gospodarsko propadel in prišel na kant, kakor so svoječasno trdili in odločno odbili vsako tozadevno zahtevo. Pekovski pomočnik se je sedaj vsaj tedensko enkrat čutil kot človek, ker je vsaj eno noč užival popolni nočni mir. Kako navdušenje je bilo zaradi tega med pomočniki!
V letu 1904 so pomočniki predložili spomenico za povišanje mezd, skrajšanje delovnega časa od 12 na 10 ur dnevno in še mnogo zadev, ki so bile važne za nje. Ali takrat niso pekovski mojstri več tako brutalno nastopali, ker so videli in občutili kompaktno silo pomočnikov. Morali so se pogajati z njimi. In uspehi tega gibanja so bili veliki. Skrajšal se je delovni čas za 2 uri dnevno. V največji pekarni, t. j. ^Scherbaum, se je pa priboril 8umi delovnik. In ravno v tej pekarni še je še pred nekaj leti garalo 18 do 20 ur dnevno. Mezde so se za 25'odstotkov povišale, tedenski počitni dan je bil po-
25. januarja 1927.
»DELAVEC«
Stran 3
sami vodi in kruhu — zato, ker jim je umrl oni, ki jih je preživljal, pa jim ni ničesar zapustil. Kamorkoli pogledamo: ozke stene in beda, beda vsepovsod! Kdo naj nas reši^ tega? Edini, ki bi moral to storiti, je država. Država! Spominjamo se vseh dobrot, ki nam jih je dala; spo* minjamo se obznane in različnih zakonov; spominjamo se besed ministra za socialno politiko, ki je rekel: »Minister sem popolnoma nepotrebnega resora.« Vse to nam je v spominu in še mnogo drugega. Ali nam bo dala država? Kdo verjame? Pa če bi — ona ne bi dala drugega, kakor starostno zavarovanje, t. j., po toliko in toliko letih našega dela, ko bi bili že vsi onemogli in izžeti, bi nam dajala mesečno penzijo do naše smrti. Če država zahteva od svojega uradnika, da ji dela 40 let, kaj bo šele zahtevala od delavca? In ko bo delavec star šestdeset let, ko ne bo najmanjše moči več v njegovem telesu, kako dolgo bo užival starostno zavarovanje, ki je zanj plačeval tako dolgo? Odgovora ni treba. Zato je jasno, da si moramo pomagati sami. To, kar sami delamo, to bomo imeli. Sami: prostovoljno, z odpovedovanjem in varčevanjem. Da, z varčevanjem. Kajti to družinsko zavarovanje ni starostno zavarovanje — to je čisto jasen račun: pri parah zbirajmo — pa bomo dobili čez toliko in toliko let tako in tako vsoto, s katero si bomo lahko pomagali, si olajšali starost, kupili vrtiček, hišico, osrečili otroke, v slučaju smrti pa rešili družino bede in trpljenja. Delavcu to zavarovanje, ki je prvič poceni, drugič pa ustanovljeno delavcu le v korist, ni škodljivo. Koristno je zanj.
Mogoče pa je škodljivo za delavske organizacije? Mogoče je, da bi delavske organizacije spoznale veli-
tom kolektivne pogodbe pomočnikom zasiguran. Tudi se je dogovorilo in pogodbeno določilo v zadevi vajencev, da ne sme nobena pekarna zaposliti več kakor dva vajenca in sicer se smejo sprejeti fantje, ki so izpolnili 16. leto starosti. S tem se je vsaj zajezilo mojstrom, da niso več izkoriščali cele trume vajencev.
Ali s tem lepim uspehom še pekovski pomočniki še dolgo niso bili rešeni izpod jarma suženjskega nočnega dela, ker njihovo delo je bilo še zmiraj nočno, čeravno je bil delovni čas že urejen potom kolektivne pogodbe. Njihova glavna parola in naloga je bila za bodočo borbo: odprava nočnega dela.
Leta 1907 se je z veliko slovesnostjo proslavljala lOletnica obstoja podružnice pekov v Mariboru. Vse mariborske delavske strokovne organizacije so se korporativno udeležile te proslave in veliko število pismenih čestitk in brzojavk je bilo poslanih od vseh strani države.
Dolžnost je, če so se pomočniki pripravljali za borbo za odpravo nočnega dela, da se v tem trenutku tudi spominjamo velikega boritelja te ideje, sodr. Silberer-ja, ki je bil pomočnikom tako zgodaj potom tragične usode v sredini najhujšega boja za odpravo nočnega dela za vedno odtrgan. S. Silberer se je v letu 1910 po opravku pri oblastvih v
ko korist tega delavskega zavarovanja in bi delavcem svetovale, naj se zavarujejo, pa bi delavci mislili, da hočejo le povišati delavske prispev7 ke? Ne: vsak bo sam presodil, ali ima korist od tega, ali ima škodo in če bo uvidel prvo, potem bo, če ne takoj, pa takrat, ko bo imel v rokah lepo vsoto, hvaležen svoji organizaciji, ki ga je spravila do take ugodnosti. Vesel bo, ko bo videl, kako mu otroci hvaležno vračajo dobroto, o-lajšano bo imel starost; ne samo v materijalnem, temveč tudi v moralnem oziru bo zadovoljen. Organizacije pa bodo procvitale in imele bodo zavest, da so delavcu ustvarile srečo in delavci spet se bodo na drugi strani še tesneje oklenili svoje organizacije, ker bodo vedeli, da res deluje le in samo za njegovo korist. (Priporočam, da Strokovna komisija določi tričlansko komisijo, ki vsaj temeljito preštudira to zavarovanje in zasliši nepristranske strokovnjake. Kajti šele po izčrpni proučitvi se da spoznati, jeli je to zavarovanje koristno za organizacijo ali ne.)
Družinsko zavarovanje, kjer se plačujejo male, nizke premije v malih obrokih, je ustanovljeno v korist malih slojev in čudno ni. da so sodrugi v Nemški Avstriji to že zdavnaj spoznali; čim boljše je naše imovinsko materijalno stanje, tem večja je tudi naša odporna sila proti kapitalističnemu izkoriščanju in toliko bližje smo svojemu zadnjemu cilju. Zato storimo tudi mi to, kar so storili nemški sodrugi, zavarujmo se vsi brez izjeme in nič ne bo tesnih skrbi za bodočnost — in tudi bojazni ne bo in nepotrebnega poniževanja. Varčujmo z zavarovanjem in vedeli bomo, da naše življenje ne bo vedno pusto in polno trpljenja, da nismo delali samo drugim, ampak da smo tudi sebi delali.
Ljubljani v zadevi nedeljskega počitka v pekovski stroki podal kot velik prijatelj narave na Solnogra-ško, kjer je hotel svoj pred meseci pretrgani dopust končati v tainoš-n j Ih planinah. Ali zadela ga je usoda in ni se vrnil več. Zasula ga je lavina in ga ni bilo mogoče prej najti, predno niso solnčni žarki v mesecu juniju 1911 odstranili sneg in led. »Naturfreundi« so našli njegovo truplo ter ga prenesli na Dunaj, kjer je bil ob spremstvu velikanskih delavskih mas položen k večnemu spanju.
Pokojni s. Silberer, ki je bil tudi socialistični poslanec v staroavstrij-. skem parlamentu, je predložil osnutek specijalnega zakona za zaščito pekov (Backerschutzgesetz), da se uvede zakon proti neizmernemu izkoriščanju pekovskih pomočnikov in vajencev ter odpravo nočnega dela. Ne dolgo po smrti s. Silbererja je bil razpuščen parlament in tudi ta osnutek predloženega zakona, ki še ni bil obravnavan, je propadel. To njegovo pričeto ozir. skupno nalogo za odpravo nočnega dela je prevzel sedanji župan mesta Gradca,, s. Muhitsch, ki je bil izvoljen kot poslanec.
Pomočniki v stari Avstriji so pa intenzivno gradili svoje organizacije ter se pripravljali za odločilno borbo.
V Mariboru, kjer je bila organi-
izjemoma, v primerih zadostno utemeljene sumnje, da davek ni pravilno vplačan na podlagi ovadb posameznih delavcev ali njihovih strokovnih organizacij in pa v primerih, ko inora davčni urad izdati delavcu potrdilo o vplačanem davku v smislu toč. 3. odst. 2. — Nikjer pa ni rečeno, da bi imeli delavci sami pravico vpogleda v to kontrolno knjigo brez intervencij davčnih obla-stev. Torej organizacije ne morejo podjetja prisiliti, da bi ono njim direktno dovolilo vpogledati. Pač pa morajo delodajalci v smislu točke 8. odst. 1. vpisati v potrdilo, ki ga izdajo delavcu ob izstopu iz službe, tekočo številko, pod katero je delavec vpisan v kontrolni knjigi.
C.	V tretjo skupino (točka 7. »navodil« so uvrščeni delavci v obratih in podjetjih, ki nimajo industrijskega ali tovarniškega značaja in pa vsi rokodelski pomočniki in trgovski pomočniki v manjših trgovinah (ki ne delajo »na debelo« ali na debelo in drobno).
Za delavce te skupine morajo vlagati delodajalci prijave, kolekovane s 5 Din, v katerih morajo biti navedeni vsi potrebni podatki posameznih delavcev in sicer: ime, stanovališče, posel, ki ga opravlja, starost in letni zaslužek v prejšnjem letu. Prijave se morajo vložiti istotako kot v prvi skupini, tudi tukaj do konca januarja vsakega leta pri davčni odmerni oblasti, »katera mu izroči potrdilo, da je prijava vložena«.
Delodajalec, ki sprejme delavca na delo med letom, mora vložiti davčnemu oblastvu prijavo tekom treh dni po sprejemu, razen če je davek že pri prejšnjem gospodarju odmerjen in sedanji zaslužek ni večji od prejšnjega. V tem primeru novi delodajalec ni dolžan vložiti nove prijave, temveč zadostuje, če po preteku četrtletja vplača odpadajoči davek ter predloži delavčevo davčno knjižico, kjer davkarija potrdi vplačilo.
Tudi glede delodajalcev te skupine vodijo davčne odmerne oblasti posebne sezname ter vpisujejo vanje vse potrebne podatke in spremembe, tako da imajo o njih vedno tekočo evidenco.
Ce delodajalec ne vloži prijave, se od- * meri davek na podlagi uradnih poizvedb in podatkov, ki jih dobi zlasti od okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki je dolžan postreči odmerili oblasti z vsemi potrebnimi in zahtevanimi podatki.
V slučaju sumnje, da je zaslužek prijavljen prenizko, morajo davčna oblastva predložiti prijavo v oceno cenilni komisiji, ki po tem oceni zaslužek in odmerni davek.
Drugače pa odmerja davek v tej skupini davčno oblastvo (administracija) samo na podlagi nesumljivih-in pravilno vloženih prijav, ki so vložena pravočasno, t. j. do 31. januarja vsakega leta, tako da zamore biti davek do konca marca že odmerjen in poslan davkariji v predpis in izterjanje. Odmerni podatki se priobčijo tudi delodajalcem, ki potem jamčijo, da se predpisani znesek v resnici erarju odvede.
Delodajalcem v tej skupini je na prosto dano, da plačajo davek četrtletno v rokih, ki so za prvo skupino merodajni, ali pa mesečno s seznamom, ki je predpisan za podjetja v drugi skupini. Odločiti se pa morajo že v januarju vsakega koledarskega leta za en ali drug način plačevanja. Ker pa zaposlujejo ti delodajalci navadno le manjše število telesnih delavcev, je šla delegacija še dalje in jim radi enostavnosti dov> lila, da odpremljajo davek lahko tudi četrtletno z imenskim seznamom (in ne mesečno). Onim, ki izberejo ta način plačevanja, ni treba vlagati prijav in drugih naznanil, o katerih je bil zgoraj govor, temveč zanjo zadostuje četrtletni poimenski seznam v dvojniku.
Zoper nepravilno odmero tega davka se lahko pritoži (vloži priziv) tako delavec kot delodajalec. Ce je tak priziv naperjen proti odmeri, ki jo je izvršila cenilna komisija za prvo in deloma za tretjo skupino, predloži tak priziv davčno oblastvo delega-
zacija popolna, je: posegla daleč v ' okolico in pekovski pomočniki, ki so bili na potovanju in niso bili člani organizacije, so se v velikih ovinkih izogibali Maribora, ker maribor-čani niso trpeli nikogar, ki ni bil v njihovih vrstah.
V letu 1910 so si priborili posredovalnico za delo, ki je bila potom kolektivne pogodbe popolnoma v rokah pomočnikov. Pred tem je bila ta posredovalnica že desetletja v rokah neke ženske, po imenu Vogl, pri kateri so dobivali pekovski pomočniki tudi hrano in stanovanje in v slučaju dolge brezposelnosti tudi kredit. Ta ženska je igrala svoječasno veliko vlogo pri pekovskih mojstrih in pomočnikih. Gorje pomočniku, ki sc je z njo skregal ali se njenim ukazom ni podvrgel. Ta je moral takoj iz »Herberga«. Ta stari, za pekovske pomočnike historični »Herberg« je izginil, ko se je gradil novi most čez Dravo, ker se je morala hiša podreti. Po odstranitvi te privatne posredovalnice so hoteli mojstri prevzeti isto in nastal je krut boj med pomočniki in mojstri in prvi so izšli iz tega boja kot popolni zmagovalci. Pomočniki so se dobro zavedali, kaj bi to veljalo za mojstre, če bi dobili posredovalnico v svoje roke in ker so to razumeli, zato so se tudi z vso močjo borili za to važ- i no inštitucijo. In sedaj so dosegli pomočniki tudi to, da se neorganizi- I
POSLANO!
VSE	gospodinje, katere do
sedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka h kavi, naše domače Kolinske cikorije.
PROSIMO. da s polnim zaupanjem povsod zahtevajo Kolinsko cikorijo in
gotovo bodo zadovoljne. - Pri nakupovanju
PAZITE, da dobite pravo našo Kolinsko cikorijo,
katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo izvež-bani domačini in ki zato zasluži, da se vpo-rablja v vsaki delavski rodbini.
ciji z mnenjem cenilne komisije. Vse druge prizive pa davčna oblastva predlože delegaciji in stavijo svoj lasten predlog, če je prizivu ugoditi ali ne.
Pritožbe delavcev proti višini odtegljajev po delodajalcih rešujejo davčna oblastva (za drugo skupino po vpogledu v kontrolno knjigo) s pristavkom, da je proti rešitvi pritožbe dopustna nadaljna pritožba na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani.
Za pomož italijanskemu delavstvu I
Delavsko gibanje v Italiji se nahaja pod silnim terorjem podivjanega fašizma. Imovina organizacij in delavski domovi so razrušeni in požgani. Članstvo se preganja. Tisk hira vslcd stroge cenzure. Delavstvo doprinaša nadčloveške žrtve in napore. Ne smemo dopustiti, da se gibanje uduši.
Italijanski sodrugi apelirajo preko Mednarodne strokovne • zveze v Amsterdamu na delavsko gibanje ostalih držav za pomoč.
Centrale strokovnih zvez s sedežem v Sloveniji poživljamo, da votirajo v nujno pomoč zneske, ki jih je določil Ujedinjeni Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije v Beogradu v soglasju z navodili internacionale.
ranih pomočnikov sploh ni smelo zaposliti.
Tako je solidarnost mariborskih pomočnikov odstranjevala preostanke starih suženjskih okovov. Odpravilo se je tudi raznašanje peciva potom pekovskih pomočnikov. Pomočniki, po večini mladi, so namreč morali po izvršenem delu v pekarni še po več ur dnevno raznašati pecivo k zasebnim strankam. Za to delo jih mojstri niso hoteli odškodovati, ker so smatrali to delo za »sprehod«.
Pekovski mojstri so se tudi izkazali že od starodavnih časov kot največji in kruti izkoriščevalci svojih vajencev. Nobena oblast se ni brigala za tako izkoriščanje vajencev, temveč je bilo mojstrom prosto, da so postopali z vajencem hujše, kakor z navadno živino.
Tudi v tem oziru so pomočniki pri pogajanjih in sklepanju kolektivne pogodbe zavzeli svoje stališče in je bila sprejeta določba, da ne sme noben mojster, brez ozira na število zaposlenih pomočnikov, zaposlovati več vajencev kakor dva in da mora vsak sprejeti vajenec dovršiti 16. leto starosti. Teh se ne sme za druga dela uporabljati. Tako so pomočniki s svojo borbo tudi vajencem zasi-gurali boljši položaj in na drugi i strani pa zelo omejili ogabno izkoriščanje in pa tudi preprečili še večjo I brezposelnost.
Davek od zaslužka ročnih delavcev.
(Konec.)
B.	V drugo skupino (točka 6 navodil) spadajo delavci, ki so zaposleni v industrijskih podjetjih, v hotelih, restavracijah, tovarnah in veletrgovinah, t. j. v trgovinah na debelo ter na drobno. Tem delavcem odtegujejo delodajalci 3.3odstot. davek ob izplačilu zaslužka ter ga oni oddajajo davčnim uradom mesečno ali pa kvartalno s predpisanim seznamom in duplo. Vzorec tega seznama je že v obče znan in se ga dobi v trgovinah in pri davčnih oblasteh. Pri vplačilu obdrži en dvojnih seznama davčni urad, drugega pa dobi plačnik nazaj s potrdilom, da je davek za ta in ta čas vplačan.
Delodajalci morajo odvajati davek s seznamom in duplo tekom 14 dni po preteku vsakega meseca, ozir. četrtletja pri onih davčnih uradih, v katerih področju se nahaja obratovališče podjetja — torej za delavce pri filijalkah, tam kjer je filijalka, in za delavce na sedežu podjetja, tam kjer je centrala.
Glede zaračunavanja zamudnih obresti in izvršilnih stroškov se uporabljajo obče
določbe, ki veljajo za druge direktne davke, torej se prično zaračunavati šele po preteku 14 dni po zapadlosti.
Kar se tiče seznama samega, bi ga podjetja morala voditi tako, da bi v njem izkazala poimensko vsakega delavca s pripadajočimi podatki. Ker bi pa to povzročalo podjetjem z velikim številom delavcev obilo zamudnega dela, je delegacija dovolila vsem podjetjem iz točke 6 »navodila, da v mesečnih seznamih le sumarično izkazujejo število delavcev, vsoto izplačanega zaslužka in na njega odpadajočega 3.3odstot. davka, toda le pod sledečimi pogoji:
a) da vodijo podjetja takozvano »Kontrolno knjigo delavcev«, iz katere mora biti razviden poimensko posameznim delavcem izplačani zaslužek in odtegnjeni davek za vsak mesec posebej.
b) da imajo davčni organi vsak čas pravico vpogleda v to kontrolno knjigo. Na zahtevo pristojnega davčnega urada ali davčnega oblastva jo mora podjetje tudi predložiti na vpogled. Vendar se to izvrši le
Domači pregled.
Državni proračuni.
Značilni za gospodarstvo jugoslovanske buržuazije so državni proračuni, ki so rastli od leta do leta. Z rastočimi dohodki narašča tudi beda, mesto da bi rastlo blagostanje ljudstva. Državni izdatki so znašali:
leta:	v tisoč milijoi
1919	1.574
1919—20	2.473
1920—21	4.815
1921—22	6.149
1922—23	8.134
1923—24	10.209
1924—25	11.765
1925—26	12.321
1926—27	12.504
v milijonih dinarjev:
2.498.5 1,786.0
1.973.6 2,336.2
172.2
437.6 140.0
109.6 433.9
Izmozgavanje ljudstva.
Kdor hoče videti vzrok velike bede delovnega prebivalstva Jugoslavije, mora pogledati samo številke, ki kažejo, koliko davkov, se je v preteklem letu iztirjalo v naši državi. Davkov se je plačalo:
v milijonih dinarjev: neposrednih davkov	1,024.9
530 odst. izrednih doklad	514.6
davka na posl. promet	254.0
davka komorskega	52.8
Skupaj 2,018.5
Ostale državne dohodke tvorijo večinoma posredni davki, takse in carine, in sicer:
monopoli (tobak itd.) carine takse promet
invalidski davek pošte
od kovanja denarja gospodarske ustanove šume in rude
Vlada pravi, da vsega ni porabila, temveč da je nekaj prihranila. In res je nekaj prihranila — pri ministrstvu za socialno politiko. Za socialno politiko je bilo predvidenih 360 milijonov Din izdatkov (najnižja vsota izmed vseh resortov!) in še pri tej nizki vsoti je prihranila vlada 108 milijonov dinarjev ali okrog 30 odstotkov! To se pravi: plačalo se je ministra, njegove referente in njihova potovanja — izdala se pa ni nobena vsota za socialne namene; vlada si je pridržala n. pr. 30 milijonov dinarjev, ki slišijo brezposelnim.
Še nekje je prihranila vlada: pri stavbah. Ministrstvu za zgradbe je bilo dovoljen kredit v vsoti 494.7 milij. Din, od tega se je porabilo samo 310 milijonov. Kljub strašni stanovanjski bedi vlada noče državljanom preskrbeti streh nad glavo!
Seveda so šli ti prihranki drugam: za razne dispozicij ske fonde itd.
Delavec, obrtnik in mali krnet plača največ davkov, ves denar gre pa za druge namene. In to se bo nadaljevalo toliko časa, dokler si delavski razred potom svojih organizacij ne bo priboril politične moči v državi.
Polomi bank v I. 1926.
Tekom lanskega leta je skrahiralo več bank v Jugoslaviji:
V Beogradu šest in sicer banka Boško-vič, beogr. hipotekarna in srbska gradje-vinska banka, centralna kreditna, beograjska ujedinjena in komisijska banka.
V Hrvatskl je bil najpomembnejši krali »središnjte privredne zadružne banke« in »banke za Primorje«.
Slovenijo je najbolj prizadel polom Slavenske banke, ki je imela težišče svojih poslovnih zvez v Sloveniji, čeprav je bila njena centrala v Zagrebu. Njen polom je spravil v težak položaj Slovensko banko v Ljubljani, jugoslov. industrijsko banko v Splitu in nešteto podjetij.
Poleg teh krahov je pa še polno bank v smrtni krizi.
Predavanje o ruski revoluciji.
Za prošli pondeljek po prosvetnem odseku Delavske zbornice napovedano skiop-tično predavanje o ruski zgodovini je oblast prepovedala. Mesto njega se Je vršilo predavanje iz rimske zgodovine. Številno zbrano delavstvo je bilo zelo ogorčeno nad prepovedjo.
Serijo higljenskih predavanj priredi Kulturno-prosvetni odsek Delavske zbornice v Ljubljani in sicer:
V pondeljek, dne 31. januarja »Tuberkuloza«, predava g. dr. Vrtovec, pojasnjuje film v 3. dejanjih.
V pondeljek, dne 7. februarja »Prva pomoč v sili«, predava g. dr. Pirc, pojasnjuje 46 skioptičnih slik.
V pondeljek, dne 14. februarja »Spolne bolezni« predava g. dr. Vrtovec, pojasnjuje film v 2. dejanjih.
V pondeljek, dne 21. februarja »Alkoholizem«, predava g. oficijal Puhar.
Prva tri predavanja trajajo poldrugo uro, četrto pa dve uri. K tretjemu predavanju »Spolne bolezni« imalo vstop le osebe nad 18. let starosti. .
Predavanja se vrše v veliki dvorani .Mestnega doma, vsakokrat ob pol 8. uri zvečer.
Predavanja so namenjena vsemu delavstvu.
Delavske predstave v Ljubljani.
Delavska predstava v ljubljansk operi v soboto 15. t. m. je lepo uspela. Prihodnja delavska predstava se bo vršila v drami začetkom februarja meseca.
Takse za inozemce v Franclji.
Centralni sekretariat Delavskih zbornic v Beogradu je ministrstvo socialne politike obvestil da je prejel od jugoslovanskega generalnega konzulata v Parizu sledeče obvestilo: Francoske policijske oblasti zahtevajo od vsakega inozemea, da plača za inozemsko legitimacijo 375 frankov od vsakogar, ki dopotuje v Francijo
in se tamkaj nahaja več nego dva meseca. Oni, ki se v Franciji nahaja manj kakor dva meseca, ni obvezan, da to takso plača in se smatra za turista. Delavci, ki so zaposleni v Franciji potom pogodbe, so podvrženi plačilu takse 40 frankov; to takso plačujejo tudi študenti, ki vrše študij na francoskih šolah. Delavci, ki so zaposleni na Francoskem brez pogodbe, morajo plačati splošno takso v iznosu 375 frankov.
To sporočamo onim delavcem, ki so se, ozir. se nameravajo izseliti v Francijo.
Natakarska organizacija ustavljena.
Kam smo že prišli v Jugoslaviji, se vidi iz sledečega reakcionarnega in protizakonitega ukrepa beograjske vlade; vlada je poslala zvezi slovenskih natakarjev enostaven odlok, da ne želi, da natakarska organizacija še nadalje obstoja in da jo zato razpušča! Ne navaja nobene nepravilnosti, ki bi jo organizacija storila, temveč izraža enostavno svojo željo, da natakarji ne sinejo biti organizirani. Natakarji bodo seveda poskrbeli, da so take ministrove »želje« nasprotne vsem ustavnim in človeškim določbam, ki veljajo v kraljevini SHS.
Mednarodni pregled.
Delovne razmere v Inozemstvu.
V Luksemburški je sprejel parlament zakon, ki določa, da morajo vsa podjetja z nad 20 delavci dati delavcem že v prvem letu štiridnevni plačan dopust.
Strokovno izobraževalno delo v Ceho-slovaški.
Praška zveza kovinarjev, ki šteje sedaj 65.000 članov, je organizirala tri šole, v katerih traja pouk neprekinjeno 14 dni in dobe za ta čas gojenci hrano in stanovanje. Nemška strokovna centrala je ustanovila strokovno izobraževalno centralo, ki vodi in nadzoruje prosvetno delo po vsej deželi; razen tega zbira socialno-politični material, izobražuje obratne svete in daje poedinim zvezam tekoča pismena poročila o narodno-gospodarskih in mezdnih vprašanjih. Financiranje izobraževalnega dela se vrši tako-le: vsak član da za to 2 vinarja na teden ali 9 vinarjev na mesec, kar znese v enem letu 200.000 čK (okrog 400 tisoč dinarjev).
Kolektivne pogodbe v Avstriji.
Zakaj se godi v siromašni Avstriji delavcem bolje, kakor v bogati Jugoslaviji? Zato, ker ima avstrijsko delavstvo močne strokovne organizacije. Te organizacije ščitijo s kolektivnimi pogodbami gmotni položaj delavcev. Tako so avstrijske razredne organizacije sklenile leta 1921 2467 kolektivnih pogodb z 59.070 podjetji, ki zaposlujejo 908.007 delavcev. V to število niso vštete obnovljene kolektivne pogodbe. Leta 1923 je bilo sklenjenih 1226 pogodb z 83.552 podjetji s 751.036 delavci.
Realna mezda v Ameriki.
Dočim realna (stvarna, draginji odgovarjajoča) plača evropskega delavca stalno pada, pa narašča plača ameriškega delavca. To naraščanje je razvidno iz spodaj
sledečega	indeksa:	
Leto:	Plača od ure	Tedenska plača:
1907	89.7	91.5
1909	91.9	93.3
1911	93.0	93.5
1913	100,—	100.—
1914	101.9	101.6
1916	107.2	106.2
1917	114.2	112.4
1918	132.7	129.6
1920	199.0	188.5
1923	210.6	198.6
1924	228.1	214.3
1925	237.9	' 222.3
1926	250.3	233.4
Delavske plače v		Ameriki so se torej
po vojni podvojile, dočim je draginja na-rastla za 175 odstotkov. Realna mezda je torej poskočila za 75 odstotkov. To velja za industrijski proletariat velikih centrov. Po deželi je seveda slabše.
NaSe organizacije.
Sploina Delavska Zveza Jugoslavije.
Občni zbor S. D. Z. J. podružnice Me-
dvode-Goričane se glasom sklepa odbora na seji 9. jan. 1927 vrši dne 30. januarja 1927 ob 2. uri popoldne v gostilni »Posti-šek« v Medvodavh s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika; 2. tajnika;
3.	blagajnika; 4. kontrole. Nato volitev novega odbora in slučajnosti. Ako bi občni zbor ob določeni uri vsled nezadostnega števila članov ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor ne glede na število članov. — Odbor.
Živilski delavci.
Ljubljana. Zveza živilskih delavcev, sekcija pekov, naznanja svojemu članstvu, da se vrši dne 6. februarja t. 1. ob pol 9. uri dopoldne občni zbor v salonu pri g. Leonu, Kolodvorska ulica. — Poleg važnega dnevnega reda je tudi točka »zedinjenje živilcev«. Vsled tega je dolžnost vsakega člana, da se tega občnega zbora sigurno in točno udeleži. — Odbor.
Iz revirjev, tovarn in delavnic.
Ptuj. (Usnjarji.) Dne 10. jan. 1927 se je vršil sestanek usnjarjev iz tovarne »Pe-tovia« d. d. v Ptuju. Sestanek je bil dobro obiskan. Poročal je tajnik usnjarjev o u-spehu intervencije, katera se je vršila popoldne pri ravnateljstvu tovarne v zadevi odtegnitve takse za celo leto 1926 nazaj, kar gotovo ni pravilno, da se delavcu odteguje za celo leto nazaj takse, ko vsak delavec težko odtrga od svojega bornega
zaslužka še to. Interveniralo se je torej od strani organizacije, da bi ravnateljstvo odtegnjeno takso delavcem povrnilo in jim odslej naprej sproti odtrgovalo. Ravnatelj tovarne na to ni pristal, ali izjavil je, da hoče to predlagati na seji upravnega svet i tovarne, ako bode upravni svet na to pristal. — Nadalje se je priporočalo in govorilo o tem, kako povzdigniti ptujsko podružnico. Priporočalo se je vsem zaved-nejšim sodrugom, da naj se shajajo z delavci drugih usnjarskih tovarn ter jih na tak način pripraviti na to, da se organizirajo. — Sodrug Mar je povdarjal važnost izobrazbe med delavstvom. Ako bi sc tudi delavstvo nekoliko bolj zanimalo, bi bil sam pripravljen imeti nekaj predavanj, katerih bi se udeležilo vsaj 10 do 15 delavcev in delavk. S tem bi se zopet dvignila razredna zavednost med delavstvom. Zato je priporočal vsem navzočim, da naj se potrudijo vsako nedeljo priti na tako predavanje, kar jim bo samo koristilo, nič pa škodovalo.
Ljubljana. (Čevljarji.) Dne 9. jan. 1927 se je vršil občni zbor Osrednjega društva čevljarjev in usnjarjev podružnice v Ljubljani v restavraciji pri »Lozarju«. Občni zbor je bil precej dobro obiskan ter se je mirno vršil. Predsednik Zupan je podal obširno predsedniško poročilo o delovanju podružnice med letom. Navzoče čevljarje je poživljal k vztrajnemu delu za napredek naše strokovne organizacije. — Kratko tajniško poročilo je podal podružnični tajnik. Sodrug Smole pa je podal poročilo blagajnika, katero je bilo prav zadovoljivo. Kontrola je poročala, da je vselej našla vse podružnične račune v redu. Nato se je izvolil nov odbor. Razvila se je potem zelo obširna in stvarna debata. Največje vprašanje danes za čevljarje je, kako si zboljšati svoj težki položaj o ozirom na slabe delavnice. Pomočniki se pritožujejo, da je v tako mokrih, zaduhlih in temnih delavnicah vsak življenjski obstoj nemogoč. Ni čudno torej, ako razsaja med temi mladimi čevljarskimi pomočniki najbolj proletarska bolezen — jetika. Zato je potrebno in zadnji čas je, da Inšpekcija dela pogleda in pregleda vse čevljarske delavnice, ker več kot polovico čevljarskih mojstrov je v Lfiubljani, ki bi morali svoje dosedanje delavnice premenjati ali jih pa popraviti, ker tako stanje je nevzdržno. Čevljarji se bodo morali še v drugem oziru nekoliko bolj zanimati za same sebe. Treba se bo pobrigati za svoje plače. Vsak čevljar ima danes takorekoč plačo na akord, zato bo treba spremeniti akord v urno plačo, ker danes imajo vse stroke upeljane urne plače, zakaj bi si čevljarji kaj takega ne mogli priboriti. Prvi predpogoj pa je, da se vsi strnemo v močno strokovno organizacijo; zato pa se vsakemu čevljarju priporoča, da pripelje vse neorganizirane čevljarje in usnjarje v organizacijo, tako da bodo vsi v kratkem organizirani.
Zbelovo. (Lesni delavci.) Dne 15. jan. sc je vršil dobro obiskani občni zbor podružnice Osrednjega društva lesnih delavcev v Zbelovem. Sodr. predsednik Videm-šek je podal točno predsedniško poročilo ter bodril sodruge, da vztrajajo še nadalje v organizaciji in delajo še na tem, da pripeljejo še ostale neorganizirane delavce v njo. Tajniško kakor tudi blagajniško poročilo je podal sodr. Miha Valand, kateri je tudi priporočal vsakemu vztrajnosti in požrtvovalnosti pri delu za strokovno organizacijo! Povdarjal je, kako važno je za delavce, da so organizirani, ker v slučaju brezposelnosti prejmejo vsaj podporo. Zato priporoča članstvu, da redno plačujejo svoje prispevke, ker s tem vsaj nekoliko pomagajo brezposelnim delavcem. V novi odbor je bilo izvoljenih le nekaj novih odbornikov, sicer je ostal še stari odbor. Poročal je tudi referent centrale Osrednjega društva lesnih delavcev o splošni stagnaciji, katera je nastala sedaj v lesni industriji, zlasti pa v mizarski obrti, v kateri je več kot polovico mizarjev brezposelnih, za katere pa ne skrbi ne občina ne država, dasiravno plačuje delavec sam za brezposelni fond, a od tega ne dobi nobene odškodnine. Edino pomoč v brezposelnosti in bolezni nudi delavcu strokovna organizacija z brezposelno ali bolniško podporo. Ako bi delavec danes plačeval vse tiste dajatve, ki jih mora plačevati raznim socialnim inštitucijam le strokovni organizaciji, bi prejemal ob času brezposelnosti ali bolezni vsaj toliko, da mu ne bi bilo treba tisti čas stradati. Tako pa se prime nekaj tudi tam, delavcu pa ne ostane — nič. Kako nesramno se v današnji krizi postopa tudi na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, naj tudi omenimo. Delavec pride do zdravnika, kateri pa ga poprej vpraša, če je v delu; ako ni, se ga sploh ne zdravi. Tako se že postopa v naših socialnih inštitucijah dandanes. Nadalje delavstvo, zbrano na občnem zboru dne 15. t. m., najener-gičneje protestira proti ukinitvi ekspoziture OUZD v Konjicah. Delavstvo zahteva, da se ekspozitura v Konjicah le še razširi, kakor je treba tudi več avtonomije, da bode delavstvo lahko tudi samo soodločevalo o kakih važnih zadevali. Prečitala se je resolucija sleče vsebine:
Okrožn. uradu za zavarovanje delavcev
v Ljubljani.
Delavstvo z Zbelovem in okolici, zbrano na shodu dne 15. jan. 1927, najodloč-
nejše protestira proti nameram ukinitve ekspoziture OUZD v Konjicah.
Delavstvo zahteva:
1. Ekspozitura v Konjicah se pod nobenim pogojem ne sme ukiniti, kakor tudi po drugih industrijskih krajih nc.
2. Delokrog ekspozitur v ‘industrijskih krajih se mora še bolj razširiti, ne pa skrčiti, kakor to zadnje čase namerava
, vodstvo OUZD.
3. Delavstvo je treba zainteresirati v socialno zavarovanje, ne pa ga še des-interesirati, kakor to zadnje čase hočejo nekateri elementi.
4. Dolgovi, ki jih delodajalci dolgujejo OUZD, se morajo takoj radikalno iztirjati.
5. Hranarina naj se izplačuje pri ekspoziturah, ne pa potom položnic, kakor je to dosedaj, ker dogaja se, da delavec prejme svojo hranarino šele osem tednov po ozdravitvi.
Danes se omejimo le na ta vprašanja: Kdo vzdržuje socialno zavarovanje, da namerava vodstvo OUZD skrčiti naše pravice? Ali niso nam po zakonu o zaščiti delavcev te pravice določene?
V Zbelovem, 15. jan. 1927.
Resolucija je bila soglasno sprejeta in se bo odposlala tudi Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
Leše pri Prevaljah. (Rudniške razmere.) Dolgo časa smo molčali v javnosti in marsikateri si bode mislil, da se rudarjem rudnika Leše, kateri je last grofa Henkel Donnersmark, prav dobro godi. A kakor vsak podjetnik, tako zna tudi naš izkoriščati svoje delavstvo. Dne 28. oktobra je napravila nevihta veliko povodenj in poplavo, po 'kateri je bil prizadet tudi naš obrat, ker je voda odnesla tvornico (jez) in nekaj mostu od pralnice. Dokler se je popravljala tvornica (jez), je imelo še nekaj delavstva delo, drugi pa dopust za nedoločen čas. Ko pa je bilo tudi tisto delo končano, je bila pa pretežna večina delavstva poslana na dopust in se nahaja še danes na dopustu brez vsakih sredstev. Večkrat so zaprosili delavski zaupniki g. upravitelja Flašbergerja, da bi zopet začeli delati, ker je delavstvo v največji bedi in pomanjkanju in uboga deca brez kruha. A on se je izjavil, da nima denarja, da bi mogli delati in posojila tudi ne dobi pri nobeni banki. Delavstvo pa kliče v javnost, kje so merodajne oblasti, da ne vidijo in slišijo obupnega- klica in bede delavstva. Premog je odkrit in jama bi vzdrževala sama; delavstvo je voljno delati, da zasluži kruh za svojo deco, a ne sme! Kje so merodajni krogi? Kje so naše oblasti? Kdo je kriv te bede in pomanjkanja našega delavstva? Kdo bo nosil največjo odgovornost za to vnebo-vpijočo krivico, ki se godi našemu delavstvu? — Delavstvu pa kličemo: Vzdrami se iz spanja in preglej vse te krivice in bedo, ki se godi nad teboj in stopi sleherni v našo razredno strokovno organizacijo, da skupno nastopimo boj proti kapitalu. — Prizadeti delavci.
Ljubljana. Občni zbor pivovarjev, ki se je vršil dne 18. jan. v prostorih Reinighausa, je prav lepo uspel. Zborovanje je otvoril s. Tome ob pol 6. uri pop. z dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole; 2. volitev novega odbora in delegatov na zvezin kongres; 3. razno. Prve točke dnevnega reda so se vzele z zadovoljstvom na znanje, to tembolj, ker se je izkazalo, da je organizacija napredovala na porastu članstva in njihovega imetja. — K 2. točki je najprvo poročal zastopnik Strokovne komisije s. Vran-kar, ki je obširno obrazložil pričujočemu delavstvu pomen strok, organizacij. Bodril je delavstvo, naj se zaveda svoje naloge in dolžnosti ter naj se z vso silo vrže na delo in organizira do zadnjega delavca v tem podjetju. O tej stvari je govoril še s. Tome, nakar se je prešlo na volitve. Izvoljeni so bili sledeči sodrugi: Predsednik Šušteršič, podpredsednik Podbršček, tajnik Kemperle, taj. nam. Kostrica, blagajnik Vidmajer, blag. nam. Letnar; odborniki: Hafner, Labovec Poljanšek, Kastelic, Bertok, Kostrica, Erbar! namestniki: Snoj, Korošec, Gvardjančič, Krašovec, Nečimer, Vrtačnik; v kontrolo: Aleš in Cerar, namestnika Osel in Ivan Pogačar. Za delegata na zvezin kongres pa ss. Šušteršič in Podbršček. Za zastavonošo je bil izvoljen s. Ločnikar. — Pri 3. točki se je poleg drugega sklenilo, da se v bližnjem času priredi predpustno veselico, na kar opozarjamo vse naše in vse ostalo delavstvo vseh strok. — Ob pol 8. uri je sodr. Tome zaključil dobro uspelo zborovanje z geslom: Naprej za ciljem — do zmage!
Listnica uredništva:
Leše. Radi tiskovnega zakona smo m j-rall Vaš dopis skrajšati.
Zavarovanje. Prinašamo drugi članek o zavarovanju, ker smatramo, da je treba to stvar v delavski javnosti prediskutirati. Do zaključka diskusije sprejmemo vsak tozadeven članek.
, Vsem dopisnikom. Opozarjamo vse, da zaključi uredništvo list vsakega 5. in 20. v mesecu. Rokopisi, ki pridejo pozneje, izidejo šele v drugi številki. Vse dopise pisati s črnilom in samo na eni strani.
Xn^*ve‘ ?^er se uredništvo lista zaključi z 20., torej pred rezultatom oblastnih vo-itev, ne more biti o njih v današnji številki razprave. — Uredništvo.
L. MIKUŠ
LJUBLJANA, MESTNI TRG STEV. IS.
DEŽNIKI.
Na malo! Na veliko! Ustanovljeno 1839.
Priporočamo testenine
ki so najboljše.
1852.
V imenu Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje Ciril Štukelj v Ljubljani. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Josip Ošlak.
TEOD. KORN
Ljubljana, Poljanska cesta St. 8.
Krovstvo, kleparstvo, Inštalacija vodovodov in kurjava. Pločevinasta embalaža In litografija.