Izhaja rvefer nik prrl I t/cgi ietrtek m c i« c«. H Ako je U dan praznik, izida dan poprej. Cena mu je SO kr. aa leto. Inaarati ac t prejemajo la plafu i«jo po dogovoru. v poduk in zabavo. •s Spiai in dopisi se poiiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Semeniike ulice iL >. Naročnina in inaerati pa: Upravniitvn .Domoljuba*, Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. i. St 10. V Ljubljani, dni 15. maja 1902. Leto XV. Krivi preroki, Zadnja tri leta izkušajo nemški luterani zapeljati Avstrijce, da bi zatajili katoliško vero in se zapisali v krivo vero, katero je ustanovil Martin Luter. Nemški luterani tega ne delajo zato, ker se jim morda Lu-trova vera zdi boljša kakor katoliška, ampak želd samo razširiti nemško cesarstvo. Nemci dobro vedč: če se Avstrijci zapišejo v nemško luteransko vero, bodo kmalu postali tudi avstrijskemu cesarju nezvesti in bodo potegnili z nemškim cesarjem, ki je luteran. Celo na Kranjsko so se že pritepli agentje, ki vabijo v Lutrovo vero. Naravnost in očitno si ne upajo pokazati svoje volčje dlake. Delajo le na skrivnem in hinavsko. Po kakem grmovju obešajo papirje, na katerih so natisnjeni Lutrovi nauki. In bradate živalice, ki obirajo suhe češminove jagode, berč kozje molitvice iz spisov, ki jih je Lutrov apostol popustil v hosti. Ljudje, ki po naših krajih prodajajo Luter-Martinove nauke, sami dobro ved6, da Slovenec za tako blago ne mara. Zato si nemški luteranski pridigarji pri nas še med ljudi ne upajo, temveč samo gluhemu grmovju pridigajo svojo vero. Luteranski spisi, katere so nemški pridigarji pustili v nekaterih dolenjskih hostah, imajo pa zelo prikupljive napise, kotn. pr.: „Pridi — delaj!" ali pa »Dejanja sv. apostolov", ali „Kdaj mislite doseči cilj svojega potovanja?" Na nekaterih beremo napis: „Kvišku! Jaz bom v tem trenotju v nebesih!" zopet na drugih: „Kaj je tvoje upanje ?" ali „Stoj, izgubljeni sin!" ali na drugih: „Cegav služabnik si?" itd. Dragi bravec Domoljubov! Ako najdeš v kakem češminovem grmu Lutrovega apostola, ki ondi svoje pridige natika na trne, zakliči mu: „Stoj, izgubljeni sin! Čegav služabnik si?" In če ti odgovori, daje služabnik Lutra Martina, ga ponižno poprosi, naj ti malo pove, kdo je bil Luter Martin in kako je živel. Vprašaj ga, kakšnega stanu je bil Luter. Odgovoril ti bo, da je bil Luter duhovnik in sicer katoliški duhovnik, doktor svetega pisma, zraven tega pa še menih. In Luter je vrgel od sebe meniško haljo in duhovsko čast, ušel je iz samostana in se oženil; vzel je za ženo neko nuno Katarino Bora. To so pač' malo čudne reči. Ne pravimo zato, kakor bi hoteli zasramovati luteransko vero. Nikogar ne zaničujemo vsled tega, ker je v zmoti. In res je še mnogo luteranov, kateri so trdno prepričani, da je njih vera prava. Če kdo izmed teh živi po svoji veri in svojem prepričanju, je vreden spoštovanja in si bo morda tudi večno izve-ličanje zaslužil. Nikakor pa ne zasluži spoštovanja mož, kakršen je bil Luter. Pred par leti so luterani Martina Lutra res ča- stili kot svetega moža. Toda zadnji čas so zgodovinaiji tudi luterane prepričali, da je bil Luter vse drugo, samo svetnik ne. Luter je velikokrat dvomil, ali je prav storil, ker je ustanovil novo vero. On, začetnik luteranske vere, sam ni verjel, kar je druge učil. Ali ni to grozno?! Pisatelj Mathesius sporoča: ..Muza, ki je bil tedaj (luteranski) župnik v Rohlicu, je nekoč britko potožil doktorju Martinu (Lutru) da sam ne more verjeti, kar drugim pri-diguje. Doktor Martin (Luter) je pa odgovoril: »Čast in hvala Bogu, da se drugim ljudem tudi tako godi! Mislil sem, da je samo meni tako." Naše ljudstvo si o Lutru pripoveduje zgodbico, katera jasno kaže, kako je bil Luter prepričan, da ni na pravi poti. Naj bo že ta zgodba resnična ali izmišljena, jedro zgodbe in nauk, ki je v njej zakrit, sta gotovo resnična. Zgodbica popisuje, kako sta se Luter in Katarina Bora v lepi jasni noči nekam peljala. Mesec je sijal, zvezde so bliščale, nežna lunina svetloba in tih mir sta objemala vso naravo. Popolnoma prevzeta krasnega prizora je Katarina vzdihnila: „Ah, kako lepo luna sije!" Toda Luter je odgovoril: O lepo. Ampak meni ne: pa tebi tudi ne." Tako je Luter v malo besedah povedal britko resnico, da na vsem svetu ni bilo več stvari, ki bi ga bila mogla zares razveseliti in mu pomiriti vest. Večkrat se ga je lotil popoln obup. Sam je pripovedoval, kako ga vselej, kadar vidi nož. obide misel, da bi se zabodel. Luter je bil v jedi in pijači silno nezmeren. Dne 2. julija leta 1540 je Martin Luter v nekem pismu zapisal o sebi te-le besede: »Hvala Bogu. jaz žrem kakor Čeh in žlampam kakor Nemec." Vprašamo, ali se tako govorjenje in življenje spodobi človeku, ki uči novo vero? Sploh je imel Luter jako umazana usta. Lutrovi spisi se tako razločujejo od spisov, katere so napisali Kristusovi apostoli, kakor noč od dneva. Če beremo pisma sv. Pavla, se kar čudimo, kolikorat se v njih imenuje ime Jezus. Ako prebiramo Lutrova pisma in bukve, se pa čudom čudimo, ko vidimo, da Luter najbolj pogosto rabi tri grde besede: hudič, k____in drek!! Cenjeni bravec naj nam ne zameri, ker smo te besede zapisali. Zakaj ako hočemo Lutra popisati tako. kakršen je bil, ne smemo zaradi gole sra- možljivosti zamolčati njegovih najgrših last-nosti. Ko je doktor Luter Martin še živel, so mu zaradi njegovega ostudnega govorjenja že nekateri rekli: „usr ... doktor." Čudovita je bila ošabnost Lutrova. Bil je precej ves divji, če mu je kdo ugovarjal. V pismu, katero je 1. 1522 poslal angleškemu kralju Henriku VIII., pravi Luter o sebi, da ima v mezincu več, kakor premore tisoč papežev, kraljev, knezov in doktorjev. Najgršo ošabnost je pokazal s tem, ker se je dal na podobe natisniti s svetniškim sijajem (šajnom) okrog glave. Tudi se je dal večkrat naslikovati tako, da je sv. Duh v podobi goloba plaval nad njegovo glavo. Svetniški sijaj se pač malo poda možu, ki je s čudovito ostudnimi besedami napovedal češčenje, katero mu bodo izkazovali njegovi verniki po smrti. Rekel je namreč: »Moj dr . . bodo molili in za balzam imeli." Najslabše spričevalo za Lutra in njegovo delo je pa gotovo to, ker Luter ni mogel z ničemur izpričati, da jc od Boga poslan. Mojzes, Kristus in apostoli so s čudeži dokazali, da je res. kar so učili. Luter pa ni storil ne enega čudeža. Slavni učenjak Kra-zem Roterdamski, kateri je mnogo pomagal, da je Luter dovršil svoje nesrečno delo. je tako-le pisal: „Apostoli so učili nenavadne nauke. Toda svoj nauk so potrdili s čudeži. Luter in njegovi učenci tudi učijo nenavadne reči, katerih pa še niso z nobenim čudežem potrdili, zakaj do sedaj tudi še enega kruljevega konja niso mogli ozdraviti na čudežen način." To je očital slavni Krazem Roterdamski Lutru, in tudi to povejmo mi nemškemu agentu, ki prihaja k nam ljudi nagovarjat, da bi se zapisali v luteransko vero. Recimo mu: „Veš kaj, prijatelj, kak čudež naredi! Potem ti bomo verjeli. Ako si ne upaš s čudežem dokazati resnice svojega nauka, pa pojdi, od koder si prišel!" Vsa Angl ska razsvetljena Z velikanskim načrtom se bavijo na Angleškem. Ves otok hočejo na predvečer kraljevega kronanja razsvetliti z velikanskimi kresovi na tak način, da bo večer svetel, kakor dan. Ob 9. uri 55 min. zvečer bodo raz 3000 hribov zletele v zrak rakete. Vsak kres bo veljal 500 K in bo imel 30 metrov visok plamen. f Kardinal dr. Jakob Missia. V »Krščansko socialni *vesi" predaval dr. Mihael Opeka. (Konec.) III. Zlaj pa počiva na lepi Sveti gori. Titte nrge počivajo — kakor je prelepo govonl ob njegovi rakvi naš presvetli knezoškr f Ant. B jnaventura — ki eo hodile po naših hribih apostolska poti; tiste roke počivajo, ki so nas blagoslavljale in delile nešte-vilno dušnih in telesnih dobrot; tisti jezik, ki je v krasni materinščini oznanjal besedo božjo po njžih cerkvah ; tisto srce počiva, ki ni nikoli poznalo sovraštva, ki je plamtelo le za čast božjo, ki je vdaao prenašalo žaljenja nasprotnikov in se maščevalo s tem, da je vse odpustilo. Velika meč nas je £ njim zapudila, mogočen ttaber se je porušil, visok cerkven dostojanstvenik nam je premnul, odličen škof in plemonit človek. D j, plemenit človek! No morem končati tega predavanja, ča tito obiinst/o, da Vam ne bi vsaj v par potezah označil pokojnega kardinala Missio kot človeka. Pred vsem je tu znano njegovo dobrotljivo in usmiljeno srce. Veliko jo daroval, da smo vedeli, a le mnogo več tako, da ni vedela levica za to, kar ja dala desn ea Prepričani smo, da so prav odgovorili listi na neka malo liberalna očitanja o „rgromni" zapuščini ksrdinalovi, reko! : »Zapuščina kardinalova je jako skromna. Vpraša se, kam jo izginilo premoženje? To nam pove tisoč in tisoč ubogih, katere je kardinal podpiral v Ljubljani in v Gorici« — Resnično, ob prvem glasu o njegovi smrti sem jas sam čul v nekem tukajšojem rodovniškem zavedu vzdih: »Ah, mi smo tudi veliko izgubili — še sedaj se nas je kardinal vsako leto spominjal z gmotno podporo!« Poleg te njegove dobrodelne usmiljenosti je bila obče čislana in spoštovana njegova modrost in preudarnost. Pokojni kardinal je bil mož-mislec. Vsako svoje dajanje, vsak svoj korak je natančno preudaril, preden ga je storil. Po preudarku prečuden mir in odločnost, to sta sploh dve značilni pote?i v njegovi podobi — pravi lepo »Slovenec« ob pokojnikovem odhodu a Kranjskega. A preudarjal jo na \se strani, pod vsemi oziri. Njegov prvi ozir pa je bil vs kdar in povsod: Kaj hoče B)g? Kaj je volja božja? Toda bolj nego vse to, je pa obče ziana in Sirom hvaljena kard. Missijeva prisrčna ljubeznivost in priljudnost. Spominjam se, kako je v Rimu v Germaniku naš p. rektor Schroeder čestokrat pripovedoval mojim tovarišem o pokojnem kardinalu in vsakokrat s priatavkom: »Da bi ga le vi videli, kako ljubezniv mož je to!" In ko nas je nekoč obiskal ogr. monsignor dr. Boromisza, sluSajno tovariš Missijev iz rimskih let, mož, ki ga je bila sima prijaznost in priljudnost, takrat nam je potem p. reklor dejal: »Glejte, monsignor Boromisza je v svoji ljubeznivasti nekoliko podoben knezo-škcfu Missiu.« I.i resnično, pri vsem tistem knežjem dostojanstvu, s katerim je visoki pokojnik delal čast svojemu visokemu stanu, pri vsi oni moški resnobi, ki je črtala kremenit značaj že nanjvega hišnika, ki je bil tudi takoj pripravljen igrati ulogo „oštirja". Potem pa na kolodvor po one tri f Vlak je pri-pihal, in res, vsi trije so izstopili. Prisrčno so se pozdravili. Gospoda dvornega kapelana sta Slovene.' in •Hrvat predstavila za enega svojih goriških prijateljev. „Ali je vse naročeno pri »Treh kronali«?" vpraša eden tovarišev, doma iz Kolina (»i je, mimogrede povedano, veljal za zelo „kunštnega"). »Vse v redu — le z nami!« »Ali se peljemo?« »Na vsak način V mesto je precaj daleč Kvo tu dva izvoščka!" »Čemu, saj je tukaj omnibus.« Tristo kranjskih medvedov! Res je bil omnibus k »Trem kronam« na kolodvoru — in oni trijt; so se že basali vanj ... Kaj bo pa zdaj ? Vse bode iz-podletelo ... »Stojte, prijatelji, stojte! Nikar v omnibu«! Z izvoščki je eenaje, ker nas je več!" Ta razlog je bil malo čuden, ali Slovenec ga je povedal tako, kakor bi ga pribil, in oni trije menda niso nič mislili — pa hajd iz omnibu^a do izvoščko?! Po trije in trije so se naložili na voz, in šlo je v mesto 1 Nemški prijatelji so seveda komandirali k »Trem kronam", in izvoščka sta prikimala toda z majhnim nasmeškom — saj sti imela že drugo povelje . . . Nekaj minut — in vozova sta obstala pred škofijo, ali — kakor so oni mislili — pred gostilno pri »Treh kronah«. »Ali tukaj?« »Tukaj, da, v prvo nadstropje!« Nadalje ni bilo treba Nemcem izpraševati. Na stopnjicah je namreč že čakal debeli .oštir" Avgust, ki je gospode lepo ponižno sprejel, jim odvzel prtljago ter ;jo nesel pred njimi gori. Na vprašanje onih treh, bode li dobiti prenočišča, je »oštir« uljudno odgovoril, da vsekako, in da je prenočevalo tu že mnogo imenitnih gospodov. Povedel jih je vsakega v svojo sobo, ker bo zahtevali. pred vsem vode in mila, da se osnažijo. .»Precej potem pa mero poštenega piva!« je pristavil Kolinec. »Vse, kakor gospodje želo!" je odvrnil »oštir«. In res, malo potem bo že sedeli vsi šesteri prijatelji okrog ene mize na hodišču pri izvrstnem pivu. Nemcem je posebno dobro teknilo. „Razvili" so se in pripovedovali dobro na glis svoje zadnje dogodke iz Benetk in b poti. Samo ena skrb jih je pa težila: kako drago bode pač prenočišče v tem »hotelu«, kjer je vse tako lepo in krasno opravljeno. No, tolažila sta jib Slovenec in Hrvat, naj se ne boje, češ da je to dobra, krščanska — gostilna. V tem se odpro stranska vrata, in knozonadškof Missia stopi na hodišče. Prijazno gre mimo naših znancev kateri vstanejo in spoštljivo pozdravijo visokega dostojanstvenika. Potem pa zopet Bedejo, meni nič, tebi nič, k pivu — misleč: To je pač škof, ki se tudi mudi v hotelu pri »Treh kronah«. — Knez gre preko hodišča dalje in se za malo trenotkov zopet vrne. Tedaj pa pristopi bliže k mizi in smehljaje se nagovori gospode: »Odkod, gospodje?« »Iz Rima.« »A — iz večnega mesta. Pa kam?« »V domovino.« — In povedali so Nemci vsak svoj kraj, kam. »Vam je všeč tu pri „Treh kronah" ?« »Všeč, Vaša milost 1« Takrat pa je bilo šale do vrha ! i. . Hrvat ga je prvi spustil na vsa usta. Za njim Slovenec in gospod dvorni kapelan, potlej pa še Prevzvišeni sam. Nemci so izvedeli pri kakšnih »Treh kronah« so pravzaprav. Malo so pobledeli, se opravičevali ... no potlej je pa bilo veselja in smeha in smeha in ve-selja ... Pri večerji, seve, je še tekla beseda o izvrstno uspeli prevari, in tisti »kunštni<«.Kolinec je zapretil Slovencu, češ: Čakaj, ti nepridiprav — tako me še ni nihče v življenju zvodill Ljubeznivi nadškof Missia pa je proti koncu po še mnogo drugih ljubih pogovorih, dvignil čašo in prijateljsko napil svojim »mlajšim bratom" — kakor je dejal — in jih prosil, naj po svetu razkropljeni ne pozabijo njega, »gostilničarja« pri »Treh kronah.« * * ■* Dovolj bodi! Vse to, kar sem Vam povedal, so le slabe, neznatne poteze o velikem pokojniku, o našem nepozabnem kardinalu Missiu. Zgodovina naša bode o njem povedala še mnogo več in večjih stvari. A tudi le-te površne črtice naj visoko razplamte v nas ljubezen in hvaležnost do njegovega spomina, Narobe svet. A. Ali greš k polnočnici? B. Lepo te prosim, kam pa misliš? Da bi jaz o polnoči vstajal in pustil spanje! To mi še na misel ne pride! A. Sem hotel samo vprašati. Ti, čuj, koliko časa ste pa sinoči pri zdravniku igrali? B. Po gledališčni predstavi ob 10. uri smo začeli in nehali danes zjutraj ob 3. uri. Živahna zabava! Oh! A. Si pač dobro spal! B. Spal? Čisto nič! * * * A. Scsed, kaj se pa tako jeziš? Kaj ti je? B. Pomisli, gostač mi je porezal vso mladike teh-le drevesec, ki so molele čez mejo. Koliko dela je šlo po vodi! A. To pač ni bilo prav. Ali jaz sem mislil, da si se skregal s komisarjem, ki je davi klel in se pridušal pri tebi vpričo tvojih otrok ter govoril grde nesramne reči. Mene je bilo sram! Temu človeku ni sveta niti vera niti nedolžnost Jaz na tvojem mestu bi mu bil vrata pokazal. Vso dobro vzgojo pri otrocih pokvari. B. Ne bodi otročji! Zaradi take malenkosti si nakopati na glavo srd in jezo! Saj je bil le špas! A. Slab kristjan, ki pusti, da se norčuje kdo iz njegove vere. Premišljeval sem, kaj vse je že storila „mrtva roka" za revni človeški rod, za nesrečne brate in aestre. Kako zabavlja čez njo jud in liberalec! Kaj pa »živa roka"? Ta siplje denar samo za naslade in veselje tega sveta, za greh. To pa hvalijo in jo obožujejo liberalci in judje, ki se za reveža drugače ne zmenijo, ako ne pričakujejo „mftve roke", ki jim bo pomagala. „Mrtva roka" množi srečo in blagoslov, zato jo svet preganja; »živa roka" pa množi greh in nesrečo, zato jo svet povzdiguje do nebes. Kaj bo rekel Bog? * * * A. To je šola? Kaj šel Da bi moral moj Janezek zaradi grdo spisane naloge pol ure stati pred klopjo, teg» pa ne! Ali, če ne zna krščanskega nauka, da bi moral pisati kazen? Ali je to vzgoja? Sosed: Meni se zdi, da je moral tvoj Janezek še nekaj drugega dobiti, ker je tako objokan! A. O ne, to ima pa drugi vzrok. Moji otroci imajo učitelja za ples. Ta jih uči stati in pokonci hoditi. In če noče iti, nosijo po pol ure težek les na hrbtu, da se jim poravna. Saj veš, da bi bila sramota in špektakel, ako bi otroci odrasli in ne znali lepo hoditi ali plesati. Kar mora biti, mora biti, naj stane, kar hoče! Tako šola — tako ples! Narobe svet! Listek. Iz zapiskov ljudskega prijatelja 4 Dva in dva Jamar, kateremu so rekli Krparjev Lipe in njegovo revno bajtico imenovali Krparijo, je imel v svojem hlevu kravico, pa malo paše doma in drugod; zato jo je puščal hoditi v škodo, ako sc ji je zlju-bilo, ter jc rad zatisnil oči, kadar je njegovi rdečki tako dišalo na sosedovem travniku, kakor dr. Jelkarju sestradanega spomina po tridesetdnevnem postu. .Kar nc vidiš, ne moreš zabraniti," je dejal Krparjev Lipe. Gornik, kateremu so pravili Lisjak in njegovi hiši Lisičina, je imel v svojem hlevu pet krav in paše, dobre in dosti doma in drugod ; toda imel bi jih bil rad ravno pol dvanajstorice, zato je bil v Krparjevo rdečko kar zaljubljen. Zato je tudi rad zatisnil svoje oči, kadar je rdečka prišla v škodo, in to jc trajalo tako dolgo, da je Krparjeva rdečka z Gornikovimi kravami pila ob gorskem potoku sestrstvo. in šla, ko jc pastir vabil z rogom domov, namestu k svojemu Lipetu v Krparijo, z novimi prijateljicami v Lisičino. .Kar ne vidiš, ne moreš zabraniti," je rekel Lisjak in zadlešil hlcvna vrata, da jc omet letel izza rožancev. To je pa Krparjev Lipe, dasi je imel zatisnjenc oči, vendarle videl ter šel, ko jc bil čas mlesti, k sosedu in rekel: »Gornik, moja krava, moja rdečka, jc izgrešila pot in šla v tvoj hlev. Bodi tako dober in izpusti mi jo vun!" Gornik pomežika in pravi: .To mi pa ni znano, da imaš ti kakšno kravo. Kdor jč z moje mize, ta je po vseh pravicah moj, in vsaka žival vč, kje je doma. Zato je rdečka moja rdečka in čc ti ni prav, ti moj hlapec Orjak pokaže, kje je tesar pustil luknjo za odhod!" Prav Krparjevcmu Lipetu to seveda ni bilo; šel je pa vendarle, ker jc bil Orjak eden takih, kakršnih se šc občinski bik s strahom ogiblje. Vse eno bi bilo bolje, da bi bil zabranil, česar ni hotel videti! Sedaj mu pa ni preostajalo drugega, kot leteti v mesto in potrkati pri advokatu Zvitoviču. Ta je nagnil glavo proti njemu, začečkal nekaj na papir in dejal: „Mož, vaša stvar stoji dobro; toda jaz moram kravo videti, in jutri zjutraj pridem tjegor.« Med tem je tudi Lisjak imel misli v svoji g|av| in prišel do- zaključka, da pomožnih čet potrebuje mnogo bolj kot Lipe. Zato je letel v mesto, potrkal pri advokatu Prckanjencu ter mu razložil svojo razprtijo. Tudi ta je nagnil glavo proti njemu, načečkal na papir par čaček in isto tako dejal: .Mož, vaša stvar stoji dobro; toda jaz moram kravo videti, in jutri zjutraj pridem tjegor." In ko je solnce toliko oslabelo, da je le šc žarelo, sta zaprla oba advokata svoje pisarne, šla k »Rdečemu orlu" ter ondi kegljala kot najboljša prijatelja. In ko jc solncc vstalo in se srečno smehljalo na zemljo, tedaj sta vstala tudi advokata, zadela na koncu mesta skupaj ter korakala kot najboljša prijatelja čez rosne travnike k prepirajočima se kmetoma. Kadila sta fine smodke, sc držala za roke, kadar jc bilo treba preskočiti kak potoček, ter si pripovedovala zanimive zgodbice, da odmev njih glasov kar ni mogel iz smeha, in to jc trajalo toliko časa, dokler nista stala pri rdečki na pašniku, si stvar ogledala od blizu in sc na lastne oči o vsem prepričala. Stvar je bila takole: Lisjak je držal kravo za rogc, jo hotel vleči v svoj hlev ter vpil, da ni več koščicc in nc dlačice na rdečki, katera bi ne bila nastala iz njegove trave, zato je krava po vseh pravicah njegova. Krparjev Lipe jc pa vlekel kravo za košati rep proti Krpariji, sc jezil nad vnebovpijočo krivico in bokal nad bogatim kravjim tatom. Tu reče advokat Zvitovič svojemu varovancu, naj lc dobro drži in ne odneha niti za las, kajti pravica mora ostati pravica. Tu reče advokat Prckanjenec Gorniku, naj po nobeni ceni ne izpusti, naj lc krepko vleče, za drugo bo poskrbel že on. In onadva sta oba poskrbela za drugo. Advokat Zvitovič si je iz Krparijc prinesel žehtar in stolček in advokat Prekanjenec jc v Lisičini dobil isto, in oba sta sedla in začela mlesti, vsak za dva scsca, da je kar škropilo in sc penilo; in Lipe pa Gornik, ta dva sta držala rdečko za rep in roge ... in vse skup je podoba, ki sem jo kot deček dostikrat videl na panju pri kakšnem čebelarju naslikano; sicer je okorna in z živimi barvami precej enostavno narejena, a vendar dobra, poučna in koristna podoba. Zlobna pripovedka poroča, da takrat advokatje še niso toliko zaslužili kot dandanes; zato so tako dolgo zabavljali čez grdo, brezokusno in častižaljivo podobo, dokler je niso povsodi odstranili in je njih obrt jela cveteti. Vsaj dejal je eden mojih prijateljev, ki je tudi sam advokat: »Ce bi se ljudje nc prepirali, od česa naj pa potem mi živimo?" — To sta dva, Krparjev Lipe in Lisjak. Sedaj prideta še dva, namreč Travnikar in Ljubič, tudi kmeta in tudi soseda, toda najboljša prijatelja, kar ljudje pomnijo. Šla sta imenovana stara moža neko čudovito lepo junijevo nedeljo po popoldanskem opravilu goloroka po svojem polju in travnikih. Roke sta dejala na hrbet in puhala iz svojih pip goste oblake modrosivega dima. In prijatelja sta si hvalila turšico, ki je ravno nastavila sterže, sočno travo in zrelo klasje, ki se je pripogibalo k tlom, ter si obljubovala vzajemne pomoči za košnjo in žetev in mlatev v jeseni. In stari Ljubič je rekel: ..Lej, prijatelj, saj je vendar veselje in ne majhno, če gleda človek nazaj na življenje, polno miru in ljubezni, kot lehko gledava midva. Vedno sva držala vkup, zmerom sva dala drug drugemu prav v pravem času, ali pa odnehala, kakor je bilo treba, in se podpirala v potrebi in sili. Ko bi pač vsi ljudje tako delali! Mislim, da bi potem že na tem svetu imeli nebesa." .,Seve ... ko bi!" odvrne stari Travnikar. „Toda tu jih imaš, kamor pogledaš, same peteline in advokatske podrepnike, in ne dajo ti miru, dokler ne požen6 teleta in krave, hiše in zemljišča; in še potem z beraško palico se pobijajo, kakor da bi nas bil ljubi Bog naredil iz grenkega žolča, ne pa iz mehke prsti, ki se pusti tolči in zbadati nam poljedelcem in še povrhu daje za vso to dobroto sadov na preostajanje." »Bo že tako," meni stari Ljubič in sede na poljski mejnik. „Toda razumeti ne morem, kako je mogoče, da se ljudje, ki so vendar vsi bratje od Adama sem, tako sovražijo, preganjajo in celo pobijajo; tega kar ne morem razumeti!" „No" — se posmeja na to Travnikar — „to ti pa jaz že razložim ! Ne res, ta njiva s krompirjem na desni od kamna, ta je tvoja, in detelja na levo od njega je moja ? Dobro! Jaz pa začnem želeti, da bi bila moja njiva z deteljo nekoliko večji; zato nekega jutra prestavim mejnik nekaj korakov proti tvoji turšici, tistalc krompirjeva stebelca porujem, pa se zaderem nad teboj: „Ti, njiva tukaj je moja!" Tu Ljubič debelo pogleda in pravi: »Toda, prijatelj, tega vendar ne boš naredil? To njivo je že tvoj ded prodal mojemu dedu in meni je sodnijski prepisana, in ti si pošten mož ter veš, kako se glasi sedma zapoved božja." „Tisto mi vse ni prav nič mari!" odvrne Travnikar in izruje bližnje krompirjevo stebelce. „Mene pri prodajanju ni nobeden nič prašal, in sodnija gor, sodnija dol, jaz njivo hočem imeti, pa je! Zaradi mene, če hočeš, se lehko postaviš na glavo in stojiš ves dan, ne pomaga ti pa vse skupaj nič. Jutri mi spravi ta neumni krompir proč in pojutrišnjem bom jaz usejal deteljo; če ti pa ni kaj prav, poišči si advokata!" Ljubič vstane, potrka Travnikarja po rami in dobrovoljno pravi: „Veš kaj ? Za tak neumen kosec polja se pa vendar ne bom začel pravdati in delati med nama večnega sovraštva. Njivo si bova lepo razdelila, pa bova prijatelja kot prej." „Kaj boš to!" gode Travnikar. „|az hočem imeti njivo, kakršna in kolikor jo je; delč si berači samostansko juho. In ravno najdem, da bo moja domačija prav lepo zaokrožena, če še tvojo turšico tamle dobim. Ali mi jo daš prostovoljno, ali naj se te lotim zgrdim?" Ljubič pogleda na mesingasti pokrovec svoje pipe, ki je propušal dim kakor po nitkah, ker so bile luknjice že preveč zakajene, potem se ozre nikdar sitemu prijatelju v obraz, se malo nakremži in dene: „No, če ti je toliko vstreženo ž njo, jo pa vzemi in imej!" Toda požeruh še ni imel dosti. „Tvoja pšenica letos dobro kaže — tako je zopet začel — kakšnih petdeset mernikov bi jo znalo biti. Tako polje bi jaz kaj rabil. Ali. mi ga daš, ali pa se bova ravsnila?" „Se ne bo treba nič ravsati," se zasmeja Ljubič; „prihodnji teden ti bom pomagal požeti." „Prav 1 Sedaj potrebujem enih pet delavcev; tudi tebi ne bo škodilo, če nekoliko primeš za delo. Pa še nisva pri kraju Jaz kupim več krav, zato bi pa nekaj tvojih travnikov rabil, in moj drugi fant, Lojze, se hoče ženiti, zato bi mi bilo treba še ene hiše in kar je notri in naokoli." Ljubič iztrka pipo in pravi: „Sedaj sem izkadil. Pometi skupaj in nesi domov, da boš potem lehko kar naprej pral I" »Seveda si izkadil!" se posmehuje Travnikar. „Scdaj si berač. Le glej, da se kmalu izgubiš z mojega posestva in zemljišča, sicer ti pošljem na dom biriča, ki te iztira!" Ljubič utrga par deteljic, posuši i njima dogorelo pipo, pridno otirarajoč rjavkaste kapljice, in reče: .Ti, sedaj sem pa svoj tobak pustil doma na zidcu; pojdi, daj mi svojega za eno pipo, saj imaš zmerom dobrega!" Kakor bi z očmi trenil, seže Travnikar po mehur, odveže rdeči trak, pomoli sosedu ter pravi smeje: „Tule si nabaši! — Pa kako si mogel biti tako neumen, da si mi vse dal?" „Sam norec!" je bil odgovor. Potem Ljubic baše tako počasi, kakor bi že bil na dnini in bi moral tamkaj nekoliko polenariti; potem prižge tako zaspano, kakor marljivi zidarji na svojih odrih. In ko je enkrat gorelo in vleklo, nadaljuje: .Ali meniš, da jaz ne znam norcev briti ? Škoda, da te že čez šestdeset let poznam, če bi verjel, da si naenkrat postal ropar. Lej, če bi imel milijon, pa bi tule v tvoji detelji spal in smrčal kakor Sto-parjeva žaga, in bi milijon ležal nastlan okoli mene, pa bi se ti ne dotaknil niti denarja: to vem in stavim na to svojo glavo!" Tu si dobra stara prijatelja prijazno stisneta žuljavi roki in Travnikarja je kar nekaj ščegetalo v očeh, ko je dejal: »Prijatelj sosed, že vidim, da sc midva ne znava kregati.* »Seve — tako pravi moj prijatelj advokat, ki je pa poštenjak od pete do glave, ki pomaga do pravice, ne pa da bi jo zavijal — če bi bili vsi ljudje taki, potem bi ravno ne bilo nobenih advokatov in jaz bi se bil lotil kakšnega bolj mirnega posla. So bili pač prepirljivci prej, in potem so jeli potrebovati advokate. In kakor enkrat stvar stoji, nas ne sme plašiti. Mirnih tičev je malo v svetovni kletki, takih pa, ki si s kljuni rujejo perje in bi se najrajši do smrti oklali, takih je dovolj. Kaj pa izda, če jih pogovarjam, naj se mirnim potom spravijo. Na mizo udari, da se prah dviga iz starih listin, in vpije: »Pravico hočem imeti, in če bi tožba tekla do sodnjega dne in zaigram svojo in svojih otrok zadnjo srajco. Saj plačam, gospod advokat; samo pomagati mi morate pri prepiru, in naviti ga morava, lumpa, mojega nasprotnika!" In ako pride kdo s kakšno gnilo zadevo, pred katero se vesten nos zgraža sto ur daleč, in ga odslovim, kakor to terja krščanska in stanovska dolžnost, zmerjal me bo in obkladal z zabitim advokatom, ki ničesar ne ume; in poiskal bo drugega, ki ima bolj široko vest in bolj lačen mošnjiček, in ne bo dal ne miru ne pokoja, dokler ne požene zadnjega vinarja in zopet en berač več sedi v občinski hiralnici. Moj Bog, v takem skoro poide človeku sočutje!" Tako govori moj prijatelj, pošteni advokat. .Ogibaj sc prepiru In živi v ljubem miru Pri svojem bodi, tuje pusti . . . itd.J Politični razgled. Driavni zbor od 3 do 12. maja ni imel nobene seje. Za sedanje zasedanje je program naslednji: 12 t. m. popoldne ob 3. uri seja, 13. t. m. se reši poglavje o železniškem ministerstvu, d > 10. t m, poljedelstvo. Delegaciji bota končani do 28. t. m. V juniju ima državni zbor le kratko poslovno dobo in pridejo na vrsto manjše predloge. Sredi meseca junija se skličejo deželni zbori. Delegaciji s a se sešli popoldne H maja; avstrijski predseduje dr. Bamreither, ogrski pa grof Andrassy. K 1 e e w e i n in tovariši so interpelirali ministra za vnanje posle glede prodaje konj za angleško armado. Predložen je bil skupni državni proračun, ki znaša 372.437 836 K in je u 8,431.193 K višji od lani. Ako prištejemo še 38 milijonov za nove topove in druge kredite, znaša ves proračun 427,241.515 K troškov. Dohodki znašajo 6,385.464 K; ako jih odštejemo od skupne redne potrebščine, iznaša čista potrebščina 366 052.272 K Ta se deloma pokrije s čistimi dohodki carine, ki se za letos proračunava po odbitih upravn h troških na 112,848 689 K Torej znaša skupna pntrebSfina, ki 8e mora pokriti skvotnimi prispevki. 253 208 (>83 K. Ker je kvotno razmerje 65 6 : 34 4, odpade od skupne potrebščine na Avstrijo 166.101.616 K, na Ogrsko 87,102 066 K. — Cesar je delegaciji slo\e8no sprejel ter v svojem govoru med drugim tudi dejal: »Moja vlada se trudi, da ohrani prijateljsko razmerje napram našim zaveznikom, kakor tudi napram vsem drugim velesilam ter s tem znatno pripomore k ohnnitvi evropskega miru. Tudi je posebno naše p r i j a t e 1 j s t v o z ruskim carstvom zelo pospeševalo mir in red na nam bližnjem vzhodu . . . Moja vojna uprava mora to pot zahte vati večji kredit za nabavo topničarskega materijala in preosnovo topništva ter zboljšanja vojaške hrane, vojna mornarica pa za neizogibno pomnoiitev osobja in ladij . . .« Potem se je pogovarjal s posameznimi delegati Dr. S u s t e r š i č u je rekel, da ga veseli, zopet videti ga, ter pristavil: »Vi ste bili že večkrat v delegaciji?« Dr. SusterSič je odgovoril: »Letos sem že tretjič, VeliČastvo 1« Cesar: »V poslanski zbornici se sedaj pridno pečate s proračunsko razpravo, samo nekoliko počasi gre stvar naprej?« Dr. Šušteršič: »Pomisliti je treba, veličastvo, da je to po petih letih prva proračunska razprava; vendar se bo morda posrečilo, rešiti proračun do konca maja« Cesar: »To bi bilo pač močno želeti; toda veliko se go vori." Dr. Šušteršič: »Veličastvo, po petih letih ima pač vsakdo veliko povedati.« Cesar je smehljaje prikimal. — Dr. Šušteršič je bil kot načelnik najmočnejšega jugoslovanskega kluba pozvan, naj imenuje zastopnike za delegacijeke odseke. Imenoval je za proračunski odsek člana hrvatsko-slovenskega kluba dvornega svetnika Vukoviča, za peticijsKJ odsek poslanca Barwinskega; zase je odklonil članstvo kakega odseka. Slovenski liberalci kot »vplivna stranka« nimajo nobenega delegata; v veliki politiki so popolna ničla. — V poslanski zbornici so vložili dr. Šusteršič in tovariSi nujni predlog za podporo pogorelcem v Zdenski vasi; nadalje je isti s tovariši interpeliral finančnega ministra glede uravnave delavskih razmer v c. kr. tobačnih tovarnah. Proračun tobačnega monopola za leto 1902 kaže prebitka nad 13 ž milijonov kron. Ta lepi uspeh nalaga državi dolžnost, da v polni meri izvršuje svojo socialno nalogo na sproti delavcem pri tobačnih tovarnah. Starejši delavci bi morali dobivati nagrade za večletno zvesto službovanje. Z&t > interpelantje priporočajo, naj se upeljejo starostne doklade, ki naj bi se morda pričenjale s 15. službenim letom. Ta doklada naj bi noma znane in povsem utemeljene; moderna država nima prave volje, pa tudi moči ne, da bi rešila propada posamezne stroke obrtništva. Razun tega se ne sme zamolčati, da je organizacija obrtništva še vedno jako pomanjkljiva. In v tem oziru zadene krivda precej obrtnike same. Snujejo se tu in tam obrtniška društva in posamezne zadruge. Na vstanovnih shodih je še precej živahno, na občnih zborih pa že ugaša ogenj navdušenja in polagoma upasne. Tudi tu velja pregovor: Pomagaj si najprvo sam ... V resnici je potreba organizacije, organizacije po resolucijah, kakor jih je tako lepo zasnoval za obrtni stan II, slov. kat. shod. Vinska klavzula. Ogrski ministerski predsednik Szell in poljedelski minister dr. Daranjri sta zadnjega aprila sprejela deputacijo ogrskih vino- Kardinal Missia na mrtvaškem odru. povprek znašala 10°/0 letnega zaslužka te naraščala za 5°/0 na vsakih pet let. — Poslanska zbornica je sprejela poglavja o tobaku, soli, kolekih, taksah in pristojbinah in pričela razpravo o mitnicah. Finančni minister je izjavil, da bo vlada odpravila mitnice s 1. januvarjem 1903, ako bo ugoden finančni položaj; pri glasovanju sta zmagala vlada in finančni minister. Predlog odsekov, da mitnice še ostanejo, je bil sprejet s 133 glasovi proti 113. Za ohranitev mitnic so glasovali Poljaki, češki veleposestniki, nemška ljudska stranka, nemški veleposestniki in slovenski liberalni poslanec Plantan. »Slovanski centrum" in »Hrvatsko slovenski klub" sta glasovala za odpravo mitnic. Mali obrt. V razpravi o proračunu trgovinskega ministerstva se je večina govornikov bavila z obrtniškim vprašanjem. Pritožbe obrtnikov so večf- gradnikov, ki je izročila vladi spomenico v zadevi vinske klavzule. Vodja deputacije posl. Visontai je naglafial, da sedanja vinska klavzula v pogodbi z Italijo neizmerno škodi vinogradnikom, ter proMl vlado, naj se ta klavzula več ne obnovi m prepreči dovoz italiianskega vina potom primerno zviSane carine Ministerski predsednik je odgovoril, da mu ie dobro znan položaj vinogradnikov ter so mu že došle peticije iz vseh delov dežele. In izjavil je, da v novi trgovinski pogodbi z Italijo ne bo vinske klavzule v se dan j i. o b liki. Nagodba z Ogrsko je drugo vprašanje, ki je bilo na vrsti pri trgovinskem ministerstvu. lo v gospodarskem in političnem oziru velevažno vprašanje rešujejo vlade že od leta 1897. dalje le začasno s 8-14 Vzroki so neznani. Sedanja Koerberjeva vlada že leto in dan obravnava z Ogrsko glede nagodbe V smis'u dogovorov morata avstrijski in ogrski parlament v ttkočem letu odobriti nsgodbo. Szeli je na boljšem, ker se lehko ozira na ogromno večino ogrske zbornice v t m vprašinju. Z»to je neizprosen nasproti avstrijski vladi ter izkute z raznimi ercdstM omihSiti Koerberja. Drugače je v naši zbor niči. Velika večina poslancev odklanja z vsi odločnostjo pretirane zahteve ogrske vlade. Vsi nafti trezni in modri politiki pravijo, da hočejo nagodbo, toda ne za vsako ceno. Piliaj pogajanj jo jako kritičen, tako kritifien, da avstrijska vlada računi z možnostjo, da bi se Avstrija gospodarsko ločila cd Ogrek<\ In res, ali bodi poštena in pravična nagodba, ali pa nobena. A atrija j3 močna dovolj, da sama oskrbi svoje gospodarstvo, »ko ni drugače. Vti avstrijski r.arodi bodo hvaležni Koerberjevi vladi, ako odločno in vztrajno brani avstrijske kor:s'.i. Slovanski či sni karski sh>.d bo binkoštne praznike v L ubljani. Predsedoval mu bo slovaški rcddjub urednik „Narodnih Novin" g. Matuš Dula v Turčanskem sv. Martinu Pripravljalni odbor je edin t tem, da bodi »hod strogo strokoven, ker le tako bo rodil za slovansko časnikarstvo pričakovanih uspthov. Novi ogrski trgovinski minister je postal dr. Lan g, rseučifče italijanska vlada iz strahu pred rastočim »klerikalizmom« vničiti; namtrava jih nam reč podriaviti. Zato bo, kar je lehko umevno, ljudstvo brž izgubilo vanje svoje zaupanje, s čitr.er bo i v gubljena tudi njih velikanska korist. Nemiki driavni sbor je Irez daljše debate sprejel predlog centra glede odprave zakona proti jezuitom in verski svobodi. Z i svetovni promet tekmuje z Anglijo Amerika. Nedavno še je bila Anglija in svetovna trgovini isti pojem. Zdaj pa hočejo Amerikanci vladati povsed, kjer je slana voda; Anglijo h )čejo premagali s Um, da izpodrinejo nji no trgovinsko ladijevje iz svetovne trgovine. Ameriški milijonarji kujejo medsebojno zveio »trust«, da d ,be na ta način v roko vna veJji podjetja; ta zveza bi po vseh velikih pristaniščih imela svoje ladije in preskrbovala prekomorski pro met za vse dele sveta. Na ta način se bo središče svetovnega prometa pomaknilo — v novi svet Dopisi. Ribniški novičar. OJkar se nismo videli, smo imeli pri nas že trikrat sneg. Uptnje imamo, da ni sadje še vse končano, ne vemo pa tudi ne. kaj še vse pride. Lepo slovesnost sprejema v Mtrijino družbo v Dobrepoljsh kazilo je tudi vreme, ie bolj pa požar v Zdenski vasi Presvetli knezoškof so v svojem c:rkvenem govoru prelepo tolažili nesrečnike. Bog jim je vzel tuli župana, želimo io upamo, da k Sebi. Marijine hčere so pri vsi nesreči mislile pred vsem na dralbino obleko in jo tudi rešile; le tako dekhta, mislite v vsakem cgnju f-trasti in skušnjav na Marijo in na obleko nedolžnosti! Novičar mora biti že zs vse. Prosijo me, raj spravim skupaj za oel v!ak udeležencev romanja na sv. V i š a r j e. Naj pa bo ! Za zdaj naznanjam, dt bode romanje v prvi vrsti za župnijo Il'bnica, So-dražica, Sv. Gregor, Poljane in L%šče. Udeležencev mora b ti najmanj 375. Sli bomo prve dni mestci avgusta in v o i n j a ne bo stala čez tri goldinarje. Vsak, kdor ima namen iti, naj so oglasi pri svojem dušnem pastirju, kadar nas bo pa dosti, vam bom pa vse podrobnosti natanko sporočil Peklenska kuhinja. V Sodražici jo imajo, seveda liberalci. Notri kuhajo laži in obrekovanja. Po Veliki noči so potoškega kapelana prav na črno osmodili in ožgali. Razglasili so ga za ubija*«'-Udaril je neko deklico v šoli, tako smo slišali, in brž jo je dejal v av. olje in na to je umrla. Vse te laži so navezali libera'ci na neko fiolarico, ki je bila v vratu bolna in niti umrla ni. Pri nas je skoro liberalec ali lažnivec in s'epar ena in ista beseda. Velik učenjak se je vzdignil v naši dolini. Na shodu za svinjerejo v Ribnici je kvasil ribniiki ži-vinozdravnik med slpošnim muzanjem .čast tih rojakov", da ao se pečali Kitajci že šest tisoč let pred Kristusom s svinjerejo. Saj ne bodo z\-merili, gospod, če jim po verno, da vsak šolarček ve, da takrat še ni b.lo niti prešičev, niti Kitajcev. _ Gospod Nace ao pa rekli, da bi bilo dobro, d» bi 8C to poročilo dalo tiskat in so med ljudi razdelilo. Servus! Rakitna 2. maja Ni navade, da bi prihajali do pisi z naše gorske rakiške doline. V nedeljo 27. aprila pa smo obhajali tako lepo slovesnost, da je ne smemo zamolčati. Naša pridna dekleta in žene s> se združile in napravile nov kip Matere B>žje »Naše ljube (i spe presv. Srca«, da bi ae pri njem zbirale, ko se tudi pri nas ustanovi Marijina družba, da bi pri njem iskale pobožnega razvedrila. Ob 3. uri pop. pomikal ae je ginljiv sprevod iz ftrovža v cerkev. Dekleta so a svečami spremile kip M. 11., ki ga je nosilo šest belooblečenih deklet. Cerkev bila je na-tlačenopo'na vernega ljudatva tudi iz okolice. Ko se jo pri glavnih vratih prikazal vzvišen kip M. B, zaful se je enoglasen vzdih vernikov, malokatero oko je suho oatalo. Pa je podoba tudi zares lepa, pravo umetniško delo, da ji daleč na okoli ni para. Po slovesnem blagoslovljen^ nam je č. g. Oblak iz Borovnice v poljudni, do arca segajoči besedi razložil pomen kipa in nas spodbujal k otroškemu zaupanju do Marije. Prisrčna hvala mu za prelep govor in za trud, ker se ni ustrašil težavnega pota v slabem vremenu priti k nam poveličevat nebes Kraljico. Po govoru postavili smo M. B. v pripravljen tron na prenovljenem stranskem altarju in zapeli litanije M. B. z zahvalno pesmijo. Žal, da nismo mogli zaradi dežja iti v sprevodu z Marijo venkaj. Slovesnosti udeležila se je tudi skoro polnoštevilno »Marijina družba" od Sv. Vida s svojim gorečim voditeljem, č. g. župnikom. Vkljub deževnemu vremenu prišle so Marijine hčere v dolgem sprevodu, veselo prepevajoč slavo svoje nebeške Mitere in moleč sv. rožni venec. — Ta dan bo ostal nam R»kičanom y prelepem spominu. Prisrčna hvala vsem, ki so k temu pripomogli. Veselili smo se ie lepe spomladi, obdelali zemljo, melodično ao se glasili zvonci pasoče se živine, ta teden pa imamo zopet pravo zimo. S ieg nas je ogrnil z debelo odejo. Trda je za seno; lanska deževna jesen nam je spridila pridelek. Vse toži, da ni krme z« živino. Težko pričakujemo apolnjenja obljub, ko se bodo zboljiale naše ceste, zakaj zures ae mora sedaj srečen imenovati človek, ki brez kake nezjode zdrav pre :aši kobti svojega rojstva po natih jarkih Logarovci, pri sv. Križu na Murskem polju. — Mesce april je bil prav lep in krasen. To najbolj kažejo naii zeleni gozdi, cvetoči travniki in naša polja se kaj ponašajo a svojim zelenjem. Sv. Jur j je storil letos popolnoma svojo dolžne st; kajti »rž« je bila že tsj v klasju, sadno drevje pa v pisanem cvetju. Proti koncu meseca aprila se je pa vreme naenkrat spremenilo in obrnilo na drugi tir. Dne 24 aprila je začel mrzel sever pihati, kateri ni ostal brez nasledkov. Par dni je bila močna slana, katera nam je pomorila mnogo nežnih rožic in pisanega cvetja. V nedeljo, dne 27. aprila pa so se začeli zbirati temni oblaki nad nami, iz katerih so po noči padale debele snežinke. V torek je snežilo celi dan, ker pa je zemlja Že precej gorka, se je sneg takoj razpustil, ko je padel na zeleno travo. Prve tri dni maja se nam je pomladanska toplota zopet vrnila, a ni ostalo dolgo lepo vreme. V nedeljo in pondeljek je silno deževalo. Vkljub t?mu nam slana ni napravila velike škode ne na sadnem drevju in ne po polju; zato pričakujemo mnego sadja in obilno poljskih pridelkov. L ubi Bog nas obvaruj nadalje vseh vremenskih nezgod. — Majnikova po-božnost, kakoršna je tukaj v navadi, se povsod prav lepo vrši. L^po število krščanskih deklet se zbere vsaki večer k skupni molitvi pri kapelici Matere Božje, da tam opravljajo molitve na čast majnikovi Kraljici. Ta lepa pobožnost gotovo na more ostati brez dobrega sadu. Dekleta, le ljubite Marijo, potem ste gotove njenega varstva! Iz Vač pri Litiji. Zapustili so nas naš vrli kapelan in bemficijat Ivan Saaukavee, ki so dve leti in pol jako blagodejno med nami delovali. Vpeljali so na Vačah Marijino družbo, oskrbeli novo zastavo in kot duhovni voditelj družbe veliko dobrega storili. Zato se zlasti Marijina družba najprisrčneje zahvaljuje za ves njihov trud in želi blagemu gospodu tudi na njihovem novem mestu obilo blagoslova božjega! Od sv. Trojice nad Cirknico. V župniji presv. Trojice nad Crknico je podružnica sv. Urha, v kateri je stranski altar posvečen Devici Mariji, pomočnici kristjanov. Stari ljudje pripovedujejo, da je bila pred mnogimi leti tam božja pot. Žito imajo tako zaupanje še zdaj, kakor pri Mariji pomagaj na Brezji. Lansko leto se je obnovila ta božja pot. B.lo je 6 duhovnikov. Med njimi preč. gosp. generalni vikar Flis, ki so po navdušenem govoru sprejeli mnogo deklet v Mvijino družbo. Ž o takrat je bilo veliko romarjev, okoli 200 obhajanih. L;tos se bo vršil ta shgd tudi slovesno. Pride en č. g. pater iz Ljubljano in drugi gospodje sosedi. Začelo se bo 23. t. m., kvaterni petek popoldne ob 4 uri s pridigo in ve« černicami. Drugo se bo takrat oznanilo. Cerkev sv. Trojice je bila tudi nekdaj glasovita božja pot. Ta božja pot se bo letos tudi obnovila, zato bo na praznik sv. Trojice tudi slovesno sv. opravilo. Ti dnevi od kvaternega petka do jutra v pondeljek po sv. Trojici bodo majhne duhovne vaje. Cerkev presv. Trojice je prav velika, prostorna, pred 2 leti znotraj in zunaj lepo prenovljena in z novim, lepim križevim potom okrašena, katerega je lepo izdelal domačin g. Aleksander Gotzl v Ljubljani. Zatorej pridite od blizu in daleč k Mariji Pomagaj na Tabor, da se ji priporočite v mesecu maj-niku v njeno pciprošnjo, potem pa se podajte k sv. Trojici, kjer boste našli usmiljenje! Oberhausen; Rheinland. Slovenci v Oberhausnu na PorenBkem se iz dna srca zahvaljujemo za dobroto sv. misijona, ki ga nam je zopet letos domovina oskr&ela. V prvi vrsti premi!, g. knezoSkofu ljubljanskemu, ker so nam blagovoljno poslali očete frančiškane, da smo tako mogli opraviti sv. velikonočno spoved v svojem materinem jeziku mi, ki moramo po tujih krajih svoj kruh iskati. — V drugi vrsti pa tudi prečastitemu- g. p. Klementu in njegovima tovarišema za njih gorečnost, ker so nas tako ljubeznivo podučili in nas okrepčali s tolažbo sv. vere ter sv. zakramentov, kar nam ostane -vedno v hvaležnem spominu. Bog vam plačaj stoterno! Hvaležni Slovenci. Oklic. i . .i Dne 26. aprila t V. ob pol na I. uro pope ldne se je v vasi Zdenskavas, občine Videm, v političnem okraju Kočevje, vnel ogenj, ki se je razširil z besnečo hitrostjo ter je v kratkem času popolnoma uničil 38 hiš z dotičnimi hlevi skednji, kozolci in drugimi gospodarskimi poslopji (fikupaj lt54- objektov).' Pri požaru, katerega žrtev so bili — ial — tudi trije ljudje, je zgorela skoro vsa notranja oprava dotičnih hiš, razen tega zaloga hrane in krme, obleka, gospodarsko orodje in v nekaterih primerih tudi živina. Skoda, ki znaša okoli 300 000 kron, je z zavarovanjem pokrita samo do ene petine1, in nesrečnim pogorelcem je zatorej edina rešitev dejanska pomoč svojega bližnjega. Glede na obseg katastrofe, ki preti ugonob.ti že brez tega v jako neugodnih gospodarskih razmerah . živeče Zdenčane, razpisujem v polajšanje-med njimi "razširjene bede Bklad milih darov po vsi krono vini ter se isnova sklicujem na ie tolikrat izkazano dobrodelnost prebivalstva, ki bo gotovo tudi v tem primeru rado po svojilj; močeh polajšalo pogorelcem njih stisko in nadlogo. Darove sprejemajo deželno predsedstvo, tukajšnji mestni magistrat in okrajna glavarstva, razglasili bodo v deželnem časopisu in oddali svojemu namenu V Ljubljani, dnč 8. maja 1902 c. kr. dtžulni predsednik: Viktor baron Hein b r. Javna prošnja. Dne 26. aprila je pogorela Z d e n s k a v a s v Dobrcpoljah. Vsled suše in viharja se je ogenj bliskovito širil. V nekaj minutah je stala vsa velika vas v groznem plamenu; nihče ni mogel reše vati, ker jc vsak moral le paziti, da je bežal pred ognjem, ki se je v viharju valil od strehe do strehe. Večina ljudi ni rešila druzega kakor to, kar so imeli na sebi. Zgorela sta dva človeka, nekaj živine in prešičev, ves živež, obleka, orodje "itd. V vasi je ostala nepoškodovana samo jedna hi$a in jedun ko zolec ter štiri hiše vsaj še stoje, dasi zelo poško dovane, vse drugo je pogorelo do tal, ali je pa razvalina. Prizadetih je 40 gospodarjev poleg gpstaških rodovin. Okrog 300 ljudi nima strehe, nima obleke, nima živeža. V tej sili, ko tare ljudi obup in brskajo po pepelu za ostanki ter hodijo strti ob žalostnih raz valinah ljubega domovja, ozirajoči se okrog po naj-skromnejši pomoči, obrača sc podpisani odbor do milosrčnih ljudi širom domovine ter prosi nujne pomoči za nesrečno prebivalstvo. Vsak dar se hvaležno sprejme. Vsak dar olajša gorje vaščanov, ki ne ved6, kako bi se lotili s praznimi rokami vzdi-govati iz pepela svoja domovja V zaupanju, da najde naša prošnja odprta srca in odprte roke, upamo posušiti solze nesrečnikov. Vaše sočutje in dejanska pomoč bode vlila ljudem novega poguma, da se bodo tem hitreje lotili postavljati nova domovja na svoji rodni zemlji! V D o b r č p o 1 j a h 29. aprila 1902. AndrRamovei, Fran Jaklič župnik. dež. poslanec. Janei ErčulJ, t. i. obč. svetovalec. Slovenski novičar. Pozdrav slovanskim časnikarjem. V saboto do-spo v Ljubljano slovanski časnikarji na 4. časnikarski shod, kakor smo poročali v zadnji številki ,.Domoljuba". Oglasilo se je lepo število slovanskih časnikarjev: Čehi, Poljaki, Rusini, Slovaki, Hrvatje. Srbi prihite med brate Slovence, da se v beli Ljubljani posvetujejo, kako poživiti in utrditi medsebojne težnje, ustanoviti slovansko dopisovalnico in s primerno organizacijo zboljšati tudi gmotno stanje časnikarjev. Bog daj svoj blagoslov, da bi se na shodu veliko koristnega sklenilo ! Nas pa še posebno veseli, da bodo slovanski časnikarji imeli priliko* ogledati si najlepše kraje naše domovine: krasni Vintgar, divni Bled, čarobno Postojinsko jamo, „morje adrijansko" . . . Tako spoznajo slovanski naši bratje lepoto naše domovine iz lastne skušnje; s seboj poneso spomin na dobri slovenski narod in lepo njegovo zemljo in njihovi časniki bodo med vse slovanske narode nesli ta spomin! Zato dobro došli, dragi nam bratje, na slovenskih tleh ! Oglejte si od blizo naš narod, naslajajte se na lepoti naše zemlje, proučite naše razmere, da boste mogli v svojih glasilih pravično sodbo izrekati o slovenskem narodu! To bo najlepši sad 4. slovanskega časnikarskega shoda ! Imenovanje. Cesar je imenoval župnika in dekana v St. Jerneju, g. Antona F e 11 i c h - F r a n k-h c i m a za stolnega kanonika cesarske ustanove pri stolnem kapitelju v Ljubljani. Čestitamo ! Osebne premembe v ljubljanski škofiji. G. Janez 0 c b a š e k , župnik v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem, je resigniral na podeljeno mu župnijo Sodi a ž i c o. G. Frančišek Pavlin, bivši dragatuški župnik, je nameščen za župnega upravitelja na Colu. Premeščeni so gg.: kapelan Janez Smukavec z Vač v Železnike, subsidijarij Janez Kramar z Dobrave pri Kropi kot beneficijat na Vače, kapelan Josip Brešar iz Ribnicc kot župni upravitelj v Sodražico, župni upravitelj Janez Traven iz Sodražice kot kapelan v Ribnico. Red sv. mašništva je podelil prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v svoji domači kapeli Fr. Anselmu Eberhardu, kapucinu iz samostana v G o r i c i. Umrl je 2. maja v Zagorju gosp. Jakob G ros s bivši zagorski župnik. Rojen je bil v Tržiču dne 23. julija 1838. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Ljubljani. Leta 1863 je bil v mašnika posvečen. Služboval je kot šolski vodja in kapelan v Črnomlju tri leta, bil je kapelan v St. Lovrencu ob Temenici dve leti, pri Sv. Križu pri Litiji tri leta, v Idriji dve leti, kot župnik v Zagorju od 10. oktobra 1873. Letos mu je bilo zagotovljeno sprejetje v stalni pokoj. Bil je nekaj časa v Ljubljani v „LeoniščuM, da bi se pozdravil. Še le pred kratkim se je vrnil v Zagorje, kjer ga je našla smrt. Naj v miru počiva! Izlet na Šmarno goro priredi v prvih dneh meseca junija „Slov. kršč. soc. zveza". Somišljeniki in naša društva naj se pripravijo na ta praznik kršč. socijalcev. Dan izleta in druge podrobnosti povemo pravočasno. — Odbor „Slov. kršč. soc zveze". Premovanje konj na Kranjskem se vrši letos in sicer 11. avgusta na Vrhniki, 12. avgusta v Kamniku, 13 avgusta v Kranju, 14. v Ribnici, 16. v Trebnjem, 20. v Št. J ernej u ih 2. septembra v Lescah. Novi vodovodi. Mestni vodovod v Škofji Loki se prične takoj graditi in se bo otvoril še letošnje leto. — Vodovod v Novem Mestu bo gotov meseca avgusta. Na kraju bivših mestnih vrat „Na vratih" so pri izkopavanju dobili 9 kamenitih krogelj težkih po 6 do 7 kg. Žrtev požara v Zdenski vasi. Župan v Zdenski vasi Žnidaršič, ki je pri požaru bil močno opečen ter so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, je umrl. Prvi večji romarski shod pri M. B. na Zaplazu bode o binkoštnih praznikih. Romarjem bodo letos štirje spovedniki na razpolago; tako bode lahko vsak opravil svojo pobožnost. Drobtine. Velikanska nesreča V petek dne 9. t. m. zjutraj je mesto St. Pierre na otoku M ar ti ni k (blizo Severne Amerike, v francoski posesti) zadela nesreča, ki v svetovni zgodovini skoro nima para. Na severni strani mesta se namreč vzdiguje 1350 metrov visoki ognjenik Mont Pelče, katerega so pa že nad 50 let šteli med ugasle vulkane. Ta ognjenik pa je v petek izbruhnil s tako silo, da se je trgovsko mesto, ležeče ob morji, spremenilo v razvaline, pod katerimi leži pokopanih okoli 40 000 ljudi. Goreča, raztopljena lava, ki se je lilila ia ognjenika, kame-nita toča, smolnati dež in silne množine pepela — vse to je zagrnilo prebivalce v strašen grob. Celo parniki, ki so bili v luki ali na morju v bližini, so vsled pepela in ognja, ki jih je pokril, ali vsled razburkanega morja uničeni. Zgorelo je 18 ladij z vsemi osebami, kar jih je bilo na njih. Po obrežju leže kupi mrtvih ljudi. Rešilo se je menda samo 33 oseb. — Začetek nesreče se tako-le popisuje: Najprej je ognjenik bruhnil iz sebe silno množino zemlje, nato je švignil iz njega velikansk ognjeni steber, ki je v hipu zagrnil mesto z ognjem in gorečo lavo. Kamenje je deževalo četrt ure. In tako je v okrožju štirih milj vse uničeno in pomorjeno. Potres je sedaj ponehal, toda izbruhi še vedno trajajo dalje. Vročina je taka, da se dozdaj še ni posrečilo priti v bližino mesta. Tudi ognjeniki po drugih bližnjih otokih so začeli bljuvati. Bog se usmili nesrečnikov! Vzgojila 22 sirot. V Fredericktovvnu stanujeta zakonska Wiliam McCiure, ki se lahko ponašata s tem, da sta vzgojila 22 sirot v svojem zakonskem življenju, v katerem sama nista imela otrok. Vzela sta namreč za svoje 14 dečkov in osem deklic in jih dala v šolo na lastne stroške. Spamaik MMrici Elizabeti postavi dunajski dvor v Genfu. Prostor je ie pridobil Spomenik predstavlja cesarico sedečo n* klopi s čtivon v roku Kip je ix-klesal u marmorja kipar Antonio Ghiattone. V mm !et* «4 delavca te wtijeearja se je v Meksiki povspel Pedro Alvarada ki je našel zlato hlev ki bo ena najbogatejših v .Meksiki. Pred enim leto« je bil Pedro Atvarsdo še navaden delavec danes pa ima m milijone denarja. katerega pa ni naložil v bankah, ampak ca shranjuje v svojem stanovanju, katerega ima rastra Ko bodi po ulicah, spremlja ga S najetih oboroženih mod, ker nosi vedno velike svote pri seb;. I\enar razsipa. Zadnjic je od nekega »cesta kapi! vso agentovo zalogo za rnesek 60.000 mark. Žsri v Parala. Zi reveže v tem kraju rida Pedro Atvarado bolnico in uboznico Pnoel je graditi r»di cerkev. I: rit« h k, katero je on našel, spravno na dan toliko zlata, di bode njegov čisti dohodek m dan mašal dva milijona mark. Faitl * elje. V Hammondu jo Frank Spencer t sliižbi pn kemični tovarni padel v veliko posodo napolnjeno s hudičevim oljem Nobeden nje govih tovarišev ni bil zraven. ko se mu je pripetila nesreča, in plaval je ie nekaj časa semtertja v kadi, predoo so delavci slišali njegovo vpitje. Ko je prišla pomoč in so ga potegnili ven. je kar začela padati od njega obleka in 7 njo ceh kosi mesa Spencer je trpel grome bolečine. Ce tudi ni bik* mesu na njegovem telesu, kamor ni segla huda tekočina, je vendar en dan še živel. Velik vikar « Ttx»fa Dne 27. m 2*. fcfar. je dirjal po vsem zapada Severne Amenke velikanski vihar, kakoršnega ne pomnijo ie dolga dasi divjajo tod t tem času navadno vsako leto prav hud: viharji Vse telegrafske i® telefonske žice so bile potrgane Vsi vlaki u »pada so imeli velike zamude, nekateri so pa splob izostali. Najhujše je trpek* pod viharjem mesio Ttxas Mnogo ljudi je ponesrečila. Velikansko škodo pa imajo tarmerju katerim je uničil vihar zJasa mnogo širine. Vas taraČBV je t ruskem okraju Kostroma v obližjc okrožnega mesu Makarje* Vsa vas se pre-žiri od beračenja po mesit m pr. deželi. Štirikrat do petkra: zapuste prebivalci vas ter se razkrope na vse vetrove berači Celo matere m dojene: se podajo tu pot Ta rkupčijska potovanji' trajaj r navadno dra do tri tedne. Dolgov nimajo posestnik; v tej vasi nič ■•vi tepevi. ki se bodo lih v kratkem, »strelih bodo po 1$ do 20 krat na minuto Vedno večje iznajdbe v škode ljudem' Z električne lučjo hade levili rihe na posebni način v Norfolk t izdelani ladij. Ladija ima nizko dno in je pripravna tod: a navadite reke Kf. ospredku Udije bode svetila močna električna žarnica ir ribe. pri vabljene od te luči, bodo kar skakale v priprav-l>ene mreie. Mraz ii vihar v Severni Ameriki V severni Da-, koti je bil te dni vihar, ki je uničil 10.000 ovac! 5000 govede in mnogo konj. Na železnici je zmrznilo pe: železniških voz dragocenih konj. Žalestea dogefek V Plevlju v Novem bazam je stotnik Obpacber kazal svoji pred dvema meseci poročeni 221etni ženi staro turško puško. Puška se je sprožila in mlada žena se je od kroglje r srce zadeta zgrudila. Samomori strek se množe. Ni ga skoro dneva, da se ne bi poročalo o kakem ukem sam moru. ]31etni deček ustrelil se je v Deutsch Eisenbtrsu na Moravskem z očetovo puška Pred smrtjo je napisal lastnoročno oporoka v kateri pravi, da svoj prihranek v znesku 4 kron zapušča svojemu bratu.— Na Dunaju je skočil v Donavo 14letni krojaški čenec I^idovik Buček. V vodi mu je pa bilo premokro zato je sam priplaval na suho. Šestnajst let v ječi je bil brat nekega v.bast. Schlusselberga. ker so ga obsodili, da je leu 1878 umoril neko kmetica Obsojen je bil ni v t šila. a potem pom;Voščen na dosmrtno ječa Sedaj je -mrl in sedaj so tudi dognali, da on ni morilec, trapak njegov brat. ki je sedaj 70 let star in kaiercga so že potegnili v zapor. ■•v papirnati denar pa 50 K izgeluje avstro-odrska banka. Ts papirnati denar izide mes..; map in bo rumenkasto moder. Ljedi vmrjs vsako leto 33 milijonov ir črez: vsako sekundo eden. Ko bi vsi enako dolge : vek potem bi vsak umrl 33 let star. Vendar njifc u umrje pred sedmim, polovica pred sedemnajst;tr. iton. Izmed 100.000 ljudi zin komaj eden 100 let. ie :med 100 ljudi postane eden 60 let star. Merilec st rieev. Na grozovit način je -moril svoje stanše delavec Iran Ch< rtink v Bukov r.. Ker mu oče ni botel prepustiti posestva, čakal je .'četa. ki se je vračal s sejma, ter ga ustrelil v prst Mrtev se je oče zgrudil — Sin je nato zagrabil p-ško ter maha! po očetovi glavi toliko časa. da jo jc M*1' noma razbil. Sel je nato domov ter izrat> i srojo mačeho iz hiše. češ. da je tuja ž:vina udrla na vrt. Zena je nič hudega sluteč šla na vrt. kjer jc je tuJi pobil Cbonink je bil obsojen na smrt Sodni dvor pa jc predlagal v pomiloščenje. Nakrat pa >£ '"t*0" tmk izjavil, da ga je k umoru zapeljal nicp v stric. To se je izkazalo kot izmišljeno in sodu i '"(-t )e vsled tega svoj predlog za pomiloščenje p oklical Chortink je bil obešen. Za smeh in kratek čas, a a a a a a a a a a c č d d c e c c g g h i i i i k k I 1 1 1 n n n n o o o p p r r r r r s s š t t v Kvadrat. (Sestavil Burski.) j J J J n n n o o samoglasnik žensko ime lokodelec človeSka doba niošio ime naslov seslavljavca žival miško 'me nebeSčan svetopisemsko in.e soglasnik a a a a b d d e e k k m 0 0 P r del telisa čas krepčanja oblika snega prvi soprog Besedna uganka. S p vojakov ti četo pomeni, Brano nazaj je pa stvar, ki nanjo se vsedi. Računska uganka. Oče d;i svojemu sinu 100 K, ter mu reče: „Pojdi in nakupi 100 glav živine; vole plačuj po 5 K, krave po 1 K in ovce po 5 vinarjev. Sin gre in stori, kakor mu je velel oče. Koliko je prignal domov volov, koliko krav in koliko ovac? Rešitev ugank v zadnji številki. Skakalnica. Njega apostolsko Veličanstvo Frano Jožefi, cesar Avstrijski kralj Češki, itd, itd, in apostolski kralj Ogrski. D e m a n t. Živeli Buri! Zastavica. Nezakonska oseba, katere oče in mati sta se poročila z drugima osebama in imata vsak po 10 otrok. (Nekateri so pri tem in:alili na ab-cedo, 6 samoglasnikov in 20 soglasnikov.) Rebus a) CinoinnatL b) Barbara Vse so prav r e S i 1 i: Sla, man Piosloalav, Josip.Grom in Petek Bogom 1. djaki v Ljubljani; Manja Sila v lrebnjcm, Maniea Haf.er v Žabnici. 9*T Prihodnja Številka »DOMOLJUBA" izide dnč 5. junija 1.1. Loterijske srečke. Line, 3. maja 73 90 34 74 88 Trst, 3. maja 23 78 43 7 13 DanaJ, 10. maja 62 50 40 46 19 Gradec, 10. maja 39 82 6 74 ' 21 Tržne cene v Ljubljani od dnč 5. maja do dn6 10. maja Goveje meso I. v. kg. > » U.» » » » m.» » Telečje meso . > PrsSičje » sveže » » » prek. > Koltrunovo meso > Maslo .... * Surovo maslo . > Mast praiičja . > Slanina sveža . » » p reka jena > Salo.....> 1 Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . , Med . ... kg Krompir ...» Piščanec . . . . Golob ... i . Raca..... i Gob...... ITh 1 30 1 10 l1 -Ii40 ti 70 2 1 2 60 2 40 1 60 1 40 60 Pienifina m. 100 kg. Koruzna » » » Ajdova » » » Fižol, liter . . . Grah, » . ■ . . Leča, » . . . . Kaša, • ... . Ričet, » . . . • Plenica . 100 kg R«..... Ječmen . » » Oves . . » » Ajda » » Proso, belo, » » » navadno » » Koruza . . » » Krompir . > » Drva, trda, seienj > mehka, » Seno, 100 kg ; . > > Stelja. » » . . HI 3l! -16 27 60 30, 60 26 20 _l 20 80 16,-14 80 16 60 14 40 16 60 14 12 40 4 Sprejme se 99 2-1 sodarski učenec pri G. M. Češenj v Kranju. Pozor! 1021 V Šiški pri Zormanu se prodaja vino po 24 h liter. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico _ (registrovana zadruga z neomejeno zavezo) sprejema hranilne vloge tudi od neudov, ter obrestuje iste po 102 3-1 JM141 20 oiMi na leto in sicer brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz lastnega plačuje. Najmanjša vloga je 2 K- Poštne položnice so na razpolago. Uradne ure vsaki dan od 8.-12. ure dop. Zahvala. ^ •> 1-1 Podpisani, ki smo bili vsi z*varovani pri edini domači slovenski »Vzajemni zavarovalnici" in katerim je vae imetje dne 2t* aprila t I. p gorelo, se tem pet m t*h«*Iju emo za hitro in takajiajo rsiitov in iiplaiilo odikodnin najpriarčneie. V te 2S aprila »e je p-gonSče pregledalo in 29. aprila dopoldne imeli smo »si polne odikodmne v rokah. Tako postopanj«? )e res hvale \redne o taki nesreči, ki j j zadela nas prebival« v Zdenski vasi, in pre^over ima popolnoma prav. ki prav% kdor h tro da. dvakrat da V»< m posestnikom ia sploh istim, ki imajo kaj zavarovati, pripor, čarno edino doBSio ia alo-Htnrovahkico V Zdenski vasi, apnla 1902. Jakob pralasnik & r, varuh frantiik« Crosit. Franc Tomiič &. r. Janez Mesojedec a r., Franc Parko a r. Janez Eriirfl & r, Jama) Skoda & r. Janaz Blatnik * r. J. Stupnik • r. Černlč a r, priča Reaničnoat gorenjih podpisov kakor tudi pravilne«! izjave pctrjui« in (Vsajemno zavarovalnico^ vaaoerr.u radi poštenega m hitrega plačila priporoča 2npan>ki urad v Podcorl dne 2>. apnia 1902. PeČaO l. Štah a r. Zmanjševaliia dražba _ poslopja. ki se bo vr&la det 22. wgi t L m lica aesta ob 5. UPI popoldne, Proračunjeao je zidarsko delo ni . S 1257-63 Tesarsko delo na . . r 22513 1(8 l-l rokodelsko delo ni . r 2043-55 S>kup»e> delo torej na K 353631 Pooroboost at nciKTCBL oi.roroi onajaUiitMB m t*i-taUff * nafiraii pn nafeiatEc g. Franc šetnm v Zbitfak. nr poslan lapruru I—in karliet ia pr poacodc >itw■ Barje r;« v Rnuk. — Kdor s. bofte potrebni poar»*-iii nalanfait ociedat :>ojaBL: * TE C to T 9nMfcaBB fairvti: Stavbeni odbor. Y službo s* sprejme Ukoj pri Uforca it otžei: krojaški pomočnik ki je priden del« v«- ter »pjepi is poŠtevedenja 2-i Pia«a p« dopororu. 101 Ponudbe rpofiiie,«-' nr at na nprarnistvo tega ltsiv w Salame : oprstt foiD. I 70. doniačf c Sunki« pld Z -2(i. domači 1 po.. cuustt 80 to. , >uiiSa urez losi ftoliachinte iK- tr. n. gic. 1 10 sldc meso 70 to_ suci satiitii 70 to. pia-hrei to«t 40 to. iu vehke kmijake kiobasr pr 2f tr m dmp poSum od č kf nap-e. pc pcvzetui. u. si=e? k dobre biijc Bs. Sire Kako vsake vrste Ustne mletve ovei kornso, otrobe in rasno špecerijsko blago im» r itlofi in prodaja n« drobno in debelo, po najnižjih <*nah pri Makso Lavrenčič K ihic'll * na Dolcnjski cesti itev. 4 * v Ljubljani. * * t«t,. fSt. Blago izborno, postrežba solidna: lstotim je »opet ojprta na doto opravljena gostilna ■ prostornim dvoriščem in velikimi hlevi (iiaJamil. IV jo se n»jb.l,*» pns-tna Tin« in iibomo p to. Ttusne eorke in rr.rrle jedi prijetni prostori ir. k-asen Trt so cenenim postom na nzpolapo. ZipoUv!ja_<*? nirke cene in točto solidno postretlo, blletiln i odličnim spoiiorinjem « 6-J Makso Lavreu« i<\ Proda se prostovoljno po nizki ceni mlin s tremi kamni in stopami. Z mlinom se prodaje vse gospodarsko poslopje (polovico grunta) in lep gozd. Mlin je oddaljen pet minut od farne cerkve ter leži ob veliki cest:. — Več pove lastnik Janez Starič Mostec. pšta Tržišče pri Mokreeofu. ko i-i I HER BABX\ -|ev aoaeao-žaldzni ssttid. AfiV lim Krt a* i. T» » M t BftjveCaa vspeboa rabbcaii ml Btrsy _ . _ p«. . _ _ prakavlja«}« m r*dll - ieio imM m krej*. 2el«so ki jt t nrapc t i&^ke n prvrwo<3 Obliki, je ;»ko konstao m »ara)aa)* krvt, r»rtopljrre hslksa - >n — mH, ki m t njen p* po-pr alaWtalh strs^li potp+omc mmn)fn]u kMtd 4S4 ao-l; tl«M LrltUkr.-lKMkr* poW Mkr.-Mkmiu nvtluK Kol t »le 1 .1 M rUmnteoo i »nifcmum (Tkan. a oos. mil steklenic* poiefsl:.<«6( mtet mlaiST. TKftTOl !■!■> l z> kmMn musKi i nai •t blaforoL pasti. Dmnaj, lekarna ^*nr Barmherilck ir ▼n-i ■•■tsiiiMM ra-rs V BMfi sfean * mM Ukar—S aa la^i. v I p^Mi to in,$*4 V imlof te nadalje pn & lekunanih v LjeMju A Mtf-oetscbUper G»b:. PieeoL. OMia pL Tmkoczr J M«vr; C«l»e 0 Scbw>ra] « Co. K Rause.her: Kaka F. Fro»» 6 Prodam A.. Schindier. All Mizzai. Srua G E.si»s«- F. Kordoc: Caterec P. Hasser. P. Bira:>»r.bar. J KnmeUer V. Hausa: fr R t Hillmper: |t VM : C Tr«i: J. Sieri; T«t: C. Zanetu. A. Snttuia. k. Fili«». J; Sen»»»llo & pl. Leitenbnrp P. Preodmi M Rsrasim; Balpk Jobe: 4 Scbneider L. Asamanc 6nMM%: F Haitati ValtoMC: 1. iobst: Vetipark: J. Hutt Tiaka .KatotiSn