Štv. 40. V Mariboru 2. oktobra 1873. Tečaj VII. SLOVENSKI Ust ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek. List velja s poštnino vved in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 jrld., za pol leta 1 gld. (¡0 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tiskovn. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po o kr. — ltokoplsl se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo.— Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr. Vsem če. bralcem „SI. Gospodarja!" Število naročnikov se je v poslednjem času tako pomnožilo, da z najboljšim upanjem v bodočnost gledamo. Ljudstvo se je začelo brigati za to, kar se njemu v prid alj na škodo sklepa in vpeljava. Ludje čutijo, da ni zadosti, da se le samo poslanci alj zastopniki volijo, marveč je treba vediti, k a k o š n i poslanci da se naj volijo. Zares, pri tolikih bridkostih, ki nas čedalje bolj tarejo, je zadnji čas resno premišljevati, ali smo povsod tudi prav volili, ali ni morebiti vsa ustavna mašina skažena, ker že 12 letvolimo in volilmo, pa vendar nismo v s i s k u p a j — mi kakor naši nasprotniki — ustave veseli, marveč čutimo, da je kakor slaba jed, kterej ni pomagati ne s soljo ne z mastno začinbo. Da je začelo ljudstvo vse to čutiti ter vsled tega po časniku sega, ki mu vse to razlaga, je veselo znamnje, kajti se tako širi pravo spoznanje in narodna zavednost, razumno in narodno vzbujeno ljudstvo je pa trdna skala, ob ka-terej se mora sčasoma razbiti nemčurjev pahnje-nost kakor tudi liberalnih trinogov predrznost. Lepi napredek, ki ga je „Gospodar" v krat-kemv času storil, nam je porok, da se bo list vsaj na Štajerskem v vsaki ve si in srenji udomačil, da bode od novega leta naprej svoje bralce po tisočih štel. — K temu treba dvojne, celo lehke p o d-p o r e. Od ene strani se naj list podpira z marljivim nabiranjem naročnikov v vsakej fari, od druge strani^ pa — s peresom, s podporo duha in uma. Ce pogledamo imenik naročnikov, najdemo v marsikateri fari premnogo naročnikov, v drugi veliko menje, v nekterih — nobenega. In kjer do zdaj nobenega ni bilo ali le malo, oglasi se jih mahoma vsaj nekaj in k prejšnim več, brž ko skrben dušen pastir- v dotični, do zdaj več menj zapuščeni kraj pride, v dokaz, da se pov-sodi nekaj storiti da, ako se le dober prijatelj najde, ki ljudem dobro svetovati ume. Naj bi le povsod dobra stvar dobrih prijateljev imela, bilo bi zdavno že vse drugače, kajti Slovenci še niso tako spačeni, da bi se jih modra beseda ne prijela. Treba je drugič duševne podpore. Urednik sani, posebno če ima zraven težavnega in mu-dnega uredovanja še drugih posebnih poslov, ne more pri najboljši volji vsem tirjatvam in potrebam listovili bralcev zadovoljiti. Leliko se pa to doseže, ako tisti častitib bralcev, ki imajo zmožnosti in časa za to, stanovitno in marljivo urednika z dopisovanjem podpirajo, naznanila in inserate listu pošiljajo. Dasi dopisov listu nikdar ne menjka, pogrešamo vendar živo kratkih naznanil o važnejših dogodkih, ki so velike vrednosti za list, ako hoče vseskozi podučen, mikaven, torej ljudem priljubljen list biti. Nikar se od nas naj ne tirja, da bomo še le iz „Tagesp.", alj morebiti celo iz „Mbg. Ztg." domače notice posnemali. Kar je tukaj razglašeno, nočemo pregrevati, ker se nam to neslano in nedostojno dozdeva, tudi ni vse zanesljivo, kar se v teh listih bere. — Ako se liberalnim listom tako marljivo vsaka najmanjša stvar poroča, kje pa ste konservativni možje, da se ne ganete? — 22. sept. je po Goričkem na več krajih toča pobila in „Tagesp." kakor „Mbg. Ztg." ste dobili brž poročila o tem, le za „Gospodarja" ga ni bilo v vseh teh krajih človeka, ki bi mu bil na listnici za 2 krajcarja to poročal. Vsi obžalujemo in tožimo, da ljudstvo dobrih listov vse premalo bere, ne pomMmo pa, da smo tega večjidel sami krivi, ker dobrih listov zadosti ne podpiramo. Hočeš torej, da ljudje po dobrem listu se-gnejo, bodi mu sam priden dopisovalec in — Denasnji list ima dve prilogi: „Gosp." in Hermanov oklic. dober svetovalec, če sam kaj boljšega veš in premoreš. „Das Beste ist aber des guten Feind" pravi moder nemški pregovor. Od Vaše krepke in stanovitne pomoči torej, predragi gospodje po deželi, je odvisno, da postane „Gospodar" slovenskemu ljudstvu priljubljen list, častno glasilo pravne stranke, zaupljiv voditelj v političnih in gospodarskih zadevah. Prosimo še posebno, da nam zdaj ob času volitev, natančno naznanjate volilne rnozé, vspeh agitacije za naše kandidate in potem izid volitve na vsakem volišči, naj že bo vspeh ka-koršen koli. Zdaj pa še nekaj zale nekatere bralce „SI. Gospodarja." Nastopilo je poslednje četrtletje in g. opravnik sestavlja že v duhu bilanco za novo leto. Bilanca ne bo slaba, ako le vsak svoj dolg plača. Grdo bi pa bilo za „Gospodarja", ako bi konec leta svojih računov v redu ne imel. Celó natihoma torej le tistim, katere to zadeva, povemo, daje 72 deležnikov „kat. tiskovnega društva" še na dolgu za 3. društveno leto, kar znaša ravno 360 gl. Naročnikov lista je pa 180, ki imajo — eden večje, drugi manjše oknice pri svojem imenu, kar pomenja, da je treba nekaj zadelati. Če se to pred zimo še zgodi, bode 150 gld. menj dolgá in v „Gospodarjevi" kasi več blagá, kar je ob novem letu že zato dobro, da si ostanemo tudi za naprej dobri prijatelji. Dolžnik namreč po navadi upnika lepo ne gleda, ta pa onega ne. Bodi naj ta opomba dovolj. Uredništvo in opravništvo. Kandidatov na izbiro! „Nesreča je razpor med tujei; med brati pa prekletstvo." Dr. Fischhof. Mnogo kuharic presoljena juha — pravi pregovor. Nekaj enakega žuga Slovencem pri sedanjih volitvah v državni zbor. Povsod so se bili ustanovili o sred ni odbori za volitve: v Mariboru, v Ljubljani, v Gorici, na Isterskem, ter so postavili v soglasji z okrajnimi odbori kandidate, na Koroškem je to storilo slovensko pol. društvo „Trdnjava" v porazuinljenjis pravno stranko. Da bodo tudi nemškutarji tu in tam nemšku-tarskih ponudnikov ponudili ljudem, temu se ni čuditi, dokler je po Slovenskem nemškutarskih glavačev, ki mislijo, da Slovenci za druga na svetu niso, kakor da tujcem pete ližejo in se svoji narodnosti brž ko mogoče zneverijo. In kakor da še mali peščici Slovencev ni zadosti, z nemčurji opraviti imeti, razglaša „Narod" še tretji imenik svojih kandidatov ter jih Slovencem priporoča! Vsak pameten človek se vpraša: Čemu še ta tretji imenik kandidatov, ko bi vendar vsi Bogu se morali zahvaliti, ako zmagajo povsod oni možje, katere so si domači odbori ali društva za kandidate postavili. — „Narodovci" nam bodo odvrnuli, da jih priporoča Ljubljanski centralni odbor. Beseda je sicer prav naduta, a pomena pravega vendar nema. Temu odboru, kateri je le štel Vošnjakove politične prijatelje, ugovarjalo se je od vseh strani, pri-poznala ga nijedna slovenska dežela n i! Vsakdo pa ve, (ia je pri postavljenji kan didatov prva reč: zaupanje, ki se pa ne da s kandidatom vsiliti, marveč mora še le ono kandidata podati. Ta „centralni odbor" v Ljubljani še za Kranjsko veljave nema, kajti „Novice" pišejo: „Obravnava zastran kandidatov s zastopniki tako imenovanega „centralnega odbora" (Ljubljanskega) je prestala v tistem trenutku, ko je ta odbor v „Narodu" razglasil tudi kandidate za Kranjsko." Morebiti se pa od „Naroda" postavljeni kandidati odlikujo po svojih načelih, morebiti zastopajo najvišje koristi slovenskega ljudstva? Odgovor na to dajO že imena same kakor tudi oklic, kateri jih priporoča. Puste na strani imena poglejmo oklic. Al j tu ne najdeš ne ene stvari, ki bi pametnega volilca pripravila, da se oklene moža, od „Nar." priporočanega. Če n. primer oklic poudarja, da „do višjega blagostanja le dospeti zamoremo po s a tu upravi, omiki in svobodnem razvijanji duševnih in materialnih moči", se to umeje samo po sebi, in mi kakor „Narodovci" skušamo odpraviti ovire, ki nam vežejo duševne in materialne moči. „Naš program", pravi „N.", „je zapisan v srcih celega slovenskega naroda itd." Tega ne ntore nihčer verjeti, kdor bere „Novice", „Danico", „Gospodarja", „Glas", „Politik", „Va-terland itd.", v katerih se v brezštevilnih dopisih ugovarja „Narodovemu" programu, iz katerega se je ,,Bog" izbrisal; nasproti je pa prav slovensko ljudstvo z veseljem pozdravilo na vse strani pravični program „pravne stranke", tako da je zares le ta program „zapisan z srcih" ogromne večine slov. naroda. Morda je jedro vse hvale, s katero „N." svoje kandidate priporoča, v tem, da so svobodomiselni, zgovorni in neomahljivi?" Ne vgaujajmo burk z besedami! „Svobodomiselni" so prav za prav le oni možje, ki so pravični na vsako stran, kajti prava svoboda obstaja v tem, da se nikomur pravica ne krati. Druga je pa tista novo pečena svoboda, ki ne spoštuje ne Božjih ne cerkvenih pravic in postav, marveč zagovarja nepokorščino proti Bogu in vsemu krščanstvu. To pa je laži — liberalizem, najhujši trinog in zape-Ijivec ljudstva. Če je kandidat v tem smislu „svobodomiseln", ga ne more in ne sme nijeden katoličan voliti! „Zgovorni" in „neomahljivi" so naši kandidatje vsi, le pomislimo Hermana, Kosarja in druge, ki tudi baiem ravno toliko ! poznajo težnje in bremena ljudstva, kakor „Na- rodovi" ponudniki. Kar zadeva voljo in srce, pomagati ubogemu slovenskemu ljudstvu, bilo bi krivično dvomniti o tem pri kterem koli postavljenih kandidatov, le da vsakemu dano ni, z enakim vspehom za to delati. Od nas priporočeni g. H er m an je v 12 letih, odkar zastopa Slovence, in posebno odkar je deželni odbornik, ljudstvu v korist toliko storil, da bi težko kdo v njegovih in naših razmerah več bil storiti zamogel. Njemu se imamo Slovenci zahvaliti za vsako drobtinico na rodnih in materialnih pravic, ki so nam iz mize nemške deželne gosposke v Gradci padle. Njemu se ima ves Ptujski okraj zahvaliti za realno gimnazijo, mnogi Slovenec pa za službo na domačej zemlji. Ne bode li ta mož, ki pozna tako natanko vse težave, ki tarejo naše ljudstvo, vse krivice, ki se mu godé, ki ima srce za potrti narod, kakor malo kdo, ne bode li ravno on z večo spre-vidnostjo in odločnostjo za ljudstvo delal, kakor nja nasprotni kandidat, Ptujski advokat, ki je svojo besedo pregriznil, nasprotovajé Hermauu, kterega je podpirati obljubil?— ln kakošne so koristi ljudstva, katere bi n. pr. v Celjskem okraji bolj zastopati mogel dr. Vošnjak, kakor pa kanonik Fr. Košar, na Kranjskem pa dr. Razlag bolj kot grof Hohenwart? Tega ne vemo ne mi, ne premnogi drugi, pa to vemo, da so— liberalni kandidatje v cerkveno-pravnih vprašanjih, ki pridejo v drž. zboru na dnevni red, in bodo globoko segale v največe koristi ljudstva, silno nevarni možje, pred katerimi moramo naše katoliško ljudstvo resno svariti. „Nar." je v štev. 216. iz „Tednika" (!!!) posnel članek: „Nemškutarja ali Nemca nikdar ne volimo!" Morebiti meri to proti g. Hermanu in grofa Hohenwartu, katerega „Nar." za Nemca šteje, kterima sta se torej nasprotna kandidata slov. krvi postavila? Kar to zadeva, mislimo mi in z nami slovensko ljudstvo vse drugače. Mi ne črtimo nobenega naroda, najmanj pa Nemce. Med Nemci je mnogo poštenjakov, ki so Slovencem dobri in za nas morebiti že več storili, kakor marsikteri Slovenec, ki se „narodnjaka" babâ. Nasproti pa štejemo med Slovenci, kteri so za čas visoko stali, tudi izdajalcev svojega naroda. Čudno zares je, da se gospodje „Naroda" in „Tednika" s poštenimi, nam pravičnimi Nemci pogajati ne morejo, z liberalnimi, brezver-skimi Nemci se pa tako radi objemajo! — „Nem-škutarjev" tudi mi ne priporočamo in ne volimo, Nemcem pa, kakoršen je Slovencem prisrčno udani g. Herman, ustavljati se, največega dobrotnika pri volitvah zatajiti, to bi zamogli le — bedaki ! Tako smo tedaj pokazali, da ni najmanjšega uzroka, zakaj da bi volilci drage može volili, kakor so jim priporočani v „Gospodarju", „Novicah" itd. In če vas kdo bega z drugimi imeni, recite mu kratko : O tem možu, ki mi ga ti vsiluješ, ne vem, kako da misli v cerkvenih in verskih zadevah, ki so za vsacega katol-škega volilca tako imenitne, da le zanesljivemu možu glas dati, zastopanje mu mirno vestjo izročiti zamore. Cerkvene zadeve. „Propaganda" v nevarnosti. „Proganda" imenuje se bratovšina v Rimu, ki ima namen, razširjevati nauk Kristusov med neverniki po vsem svetu, vnenje misijone vsestransko podpirati. Začela se je bratovšina za papeža Gregorja XV. 1. 1622 in prvi ustanovnik bil je Spanjec Valezij, ki je v blagi namen vse svoje veliko premoženje sporočil. Papež Urban VIII. in naslednji papeži, kakor tudi pobožni svetni katoličani so ustanovitev še bolj obdarili, in postala je „propaganda" najslavneja naprava vsega sveta. Koliko da je ta ustanovitev za razširjenje kraljestva Božjega na zemlji storila, se ob kratkem popisati ne da. Ubogi misijonarji s svojimi revnimi srenjami med neverniki po vsem svetu so stoletja sem v propagandi iskali in našli potrebne pomoči. In tudi tej, tako dobrotni napravi, ne prizanaša lahonska grabežljiva vlada v Rimu. Dopisnik v „Vaterld." piše, da vlada zahteva, naj bi se ves imetek propagande z državnim papirjem zamenil in to v treh mesecih! Ker propaganda ne spada med kloštre, katere vlada pleni in vni-čuje, je že zarad tega njeno zahtevanje krivično. Se veča krivica je pa kratek obrok, v katerem se zamenitev brez grozne zgube vršiti ne more. Kljubu šemaste postave, ki pravi, da je nedotakljivo in brez davka vse, kar je za vladanje sv. cerkve potrebno, je vlada vendar naložila propagandi, da mora od svojega imetka, ki je edino le cerkvi v pomoč, 42.000 frankov (blizo 17.000 gld.) takse plačati. Vrh tega še pa tirja vlada nov davek od u č i 1 i š č a, katero pripada propagandi, in v katerem se odgajajo učenci, ki so namenjeni za misijonarje po daljnih krajih sveta! — Se več. Vlada ne prizanaša tudi onim hišam propagande, v katerih razni redovniki za mlade misijonske pripravnike šole imajo, ker za te v velikem učilišču prostora ni. Ker so v teh hišah menihi učeniki, menihom je pa v svobodni Italiji biti prepovedano, zapira vlada tudi te hiše, češ, da so to „kloštri", izganja redovnike in prodaja hiše. Vse to meri na to, vničiti blago ustanovitev propagande. „Vsiljenci" — pravi dopisnik — „ki so iz začetka trdili, da hočejo v Rimu le p o-svetno stolno mesto imeti, se bojujo zdaj zoper osnovo svete cerkve same. Sovraštvo zoper Boga in najgrša pohlepnost jih vodi pri vsem, kar počenjajo." To je le samo eden izgled tega, kar dela kruti nasilnik v Rimu dan na dan. In vendar je „Slov. Narod" s tem stanjem tako zadovoljen, da je četrtek 18. septembra v posebnem članku ves svoj liberalen žolč razlil nad „klerikalci", „fevdalci", „fanatiki", „mračnjaki", „farizeji" in „je-zuviti", ki „pravijo, da se papežu z zedinjeno Italijo krivica godi." „Kaka neki"? — vpraša „Narodov" artikelschreiber in daje naslednji odgovor, ki močno po petroleji vonja: „Papež je res imel posvetno oblast. Italijanski narod (laž; le Bismark z italijanskimi framasoni) jo mu je vzel. Papež se je moral narodovi volji podvreči, ali dobil je odškodovanje. Pravice do posvetne oblasti papež ni prav nič imel, kakor toliko, kolikor en graščak do tlake in desetine pred 48. letom, zgodovinska je bila itd." Take nesramnosti zoper glavarja sv. cerkve se berejo v listu, ki vedno ponavlja, da se liberalci verskih reči ne dotikajo, da vera ni v nevarnosti! Ni je države, katera bi stareja bila in večo pravico za se imela kakor papeževa majhna država, ki je ustvarjena bila za to, daje glavar sv. cerkve neodvisen, nobenemu posvetnemu vladarju podložen. Alj to — uči srboriti „Narod" — je „zgodovinska pravica" bila, katera se sme vsak čas zatreti! Po tem takem niso tudi „zgodovinske pravice" češkega in hrvatskega naroda več vredne, in nemški kakor magjarski posilniki imajo celo prav, ako hočejo s „zgodovinskimi pravicami" češke in hrvatske kraljevine prav tako postopati, kakor so podhujskani Lahoni postopali in še postopajo s papežem! Zares prav je imel pošten posvetnjak, ki je — prebralši oni gadovim^ strupom navdani članek v „Narodu" — rekel: človek, ki je to pisal, je ali zblaznil ali je pa čudno hudoben!" Gospodarske stvari. Črtice o zatiranju plevela. S tem hočemo vrsto zelišč pregledati, katere se alj same, alj z žitom vred zasejajo, ter ga vsikdar onečedijo, mu ne le pravo vrednost zmanjšajo, timveč kruh in druga močnata jedila neokusne in človeku škodljive storč. Takih zelišč se nekatero leto manj, nekatero leto pa toliko nahaja, da si skrbna gospodinja vsa nevoljna sama sebi očita: saj sem žito, preden se je zemlji izročilo, zvesto ščinila in prebrala, pa se je vendar toliko plevela zopet za-plodilo. — Draga, temu nisi ti kriva! — Polje, katero se je bilo za setev pripravilo, imelo je seme smetljivih zelišč že poprej v sebi, kakor se je čisto žito sejalo; kajti seme teh škod-ljivk je ležalo morebiti že več let od dežja vte-peno v zemlji in se je skoz globoko oranje na površje njive zmetalo, ter z žitom vred zelenelo, cvetelo in dozorelo. Skušnja uči, da plevelno seme na kakem si bodi kraji za kal pripravno ostane, se zel6 redko in težko uniči, in le v letih ugodnega vremena v rast poganja. Nemec resničen pregovor ima: „Unkraut verdirbt nicht!" — Najnavadniša in najsitneja plevel na naših poljih je: Ptičja grašica, kresnica, zlatičnice, njivska goršica, plavica, divji mak, njivski slak, predenica in ljulika. Ta zelišča cvetejo ob času rži in pšenice, in dozore kakih 14 dni prej kot druga žita. Težko seme se ob žetvi osuje ter ostane raztrošeno leže na strnišču; drugo se pa pridruži, kakor hudob než pošteni družbini in se z lepim in čvrstim žitom vred v žitnice pospravi. Dobro je, ako družina po zimi žitno seme marljivo prebira; ako se žito pred setvijo namoči, da plevel na površji vode ostane in se setve meseca majnika pridno oplevajo; a pri vsem tem, kakor sini že omenil, ostane večkrat ves trud brez vspeha. Kakor za vse drugo je tudi za to vsemogočni Stvarnik skrbel, ter stvaril neke ži-valice, katere pridnemu poljedelcu na vso moč žita čistiti pomagajo; in te so — vse vrste d i v-jih golobov. V jeseni lehko zapaziš na praznili njivah, kako pridno te ] tiče pobirajo, in ako jedilne shrambice ene teh živalic preiščeš, najfleš v svoje začudenje zrn raznovrstnega plevela, kateri se jim najbolj priljubi in jim je tudi — razun zimskega časa skoro edini živež. — Žalostno je tedaj, da se ob času lova te hasljive ptičice tako preganjajo, streljajo in lovijo, kakor le kdo zamore, da se le dobi pečenka, v kateri je pa več kosti nego mesa. — Naj te črtice vsaj nekoliko pripomorejo, da se vendar enkrat popusti lov nate dobrotnice domačih zemljišč. One bodo, ako se jim mir dovoli, priljudneje kakor sedaj, torej tudi v večji množini škodljivo in sitno plevelsko seme pokunčavale. Žito bo čisteje, toraj tudi dražje, in za večo vrednost si zamoreš boljšo pečenko kot od ptičev pripraviti, ter k njej še košček okusnega kruha povžiti. Ignacij Cizelj, učitelj. (Gospod, notice glej med „Kaznimi stvarmi".) tarskega, Dopisi. Iz Celja 29. sept. (Nek a j izza n e m š k u-ustavovernega, usnjatega čveterokotja celjskega.) Celjski ustavo-verci in njih sosedi so v nedeljo večer v gostil-nici „pri volu" zopet slišali dva govora, ki sta jim gotovo čisto po volji bila. Prišla sta se jim ponujat za državni zbor: iz Beča odvetnik dr. Ri-cliard Foregger, iz Gradca pa — tudi Slovencem znani — deželni šolski nadzornik, dr. Matija Wrečko. Obadva sta v jednakem namenu in o istem predmetu govorila vpričo 150 zvestih poslušalcev, kakor sta vedela, da se ustavaško - liberalnim ušesom prilega, novega pa nič nista povedala. Da sta — posebno dr. Foregger — tudi pravične tirjatve narodne iu cerkvene, kakor svoje dni dr. Giskra po novi šegi pobijala, to se ve. — Ker je pa mladi Foregger, sin nekdanjega Celjskega zgovornega odvetnika, dalje iu bolj dobro nem ški govoril, kakor pa doktor modroslovja Wrečko, in ker je Foreggerjev Rihard še posebno proti Valuškovemu Matičku to struno napel, da ni c. k. uradnik, je pri glasovanji pet glasov več vjel, kakor Valuškov Matiček. Tako sta tedaj v Celjsko ustavoverno tekališče dva pritekla, alj stavo poslanstva bode le jeden prijel. Kot Slovenci želimo zmage g. dru. Prusu! n- Konjice 28. sept. (Shod volil cev.) Vče-rašnji shod volilcev je bil v resnici sijajen. Več kakor 150 volilcev se je bilo pri shodu sešlo. Iz konjiškega okraja je bilo volilcev iz 14 občin, med njimi več županov in občinskih odbornikov. Vrh tega so bili zbrani volilci iz treh sosednjih okrajev: iz Slovenograškega, Slo-venobistriškega inJelškega. Po nasvetu občespoštovanega posestnika g. J. Kolariča je bil za prvosednika soglasno izvoljen g. Juri Zorko, župan sosednje občine Tolstivrh. Njegov namestnik je bil g. Jaka Kline, posestnik pri Konjicah. Zapisovalec je bil g. M. Dimnik, kmet v Konjiški vesi. Prvi je besedo poprijel vč. g. dr. L. Grego-rec iz Maribora. Pojasnil je nekoliko nove volitve. Povedal je dalje, kako da se je ustanovil centralni volilni odbor v Mariboru. Naznanil je pričujočim, da ima čast biti tajnikom onega odbora, ter dnes v imenu onega odbora vsem živo priporoča pričejočega kandidata g. J an k o P a j k-a. Opiše nekoliko njegovo sedanje življenje, njegovo narodno, politično in cerkveno vedenje. Našteva nekatere prednosti, katere ima ta kandidat pred vsemi drugimi. Na koncu pa še razjasni, zakaj da si duhovniki toliko prizadevajo katoliškim kandidatom do zmage pripomoči. Govor je z veliko hvalo sprejela skupščina. Na to nastopi g. kandidat Janko Pajk. Zvi-šenim glasom in ginj enega srca obeča, da se bo, ako ga zaupanje slovenskih kmetov na Dunaj pošlje, tam tako obnašal, kakor je vč. g. predgo-vornik nja lastnosti opisal. Razvija potem na dalje ves svoj program. Najvažnejši točki ste bili dve: v šoli se mora krščanski nauk svobodno učiti *) in katoliški cerkvi, (kakor drugim verskim družbam) se mora pustiti njena samostalnost. Vsaka točka njegovega programa se je z veliko pohvalo in „živijo-klici" potrdila. G. Janko Pajk je bil zve-likimj navdušenjem za kandidata proglašen. G. Kamški strah naj le gre spat — Konjice so zanj zgubljene! Na to g. predsednik poprime besedo. Zahvali se g. kandida.u, da je svoje misli tako jasno razodel, ter obljubi v imenu vseh kmetov, da bodo na vso moč za njega delali. Dal se je pričujočim še kratek poduk, kako se naj vedejo pri izberanji volilnih mož in 20. oktobra pri volitvi g. poslanca. K sklepu se je očitna zahvala izrekla po *) Tega dozdaj nihčer ne brani in menda tudi v prihodnje ne bo. Uredn. Priloga „SI. Oosp." k. Št. 40. vrsti vsem, ki so si prizadevali, da se je shod izredno veličastno vršil. Iz Sloveno-bistriškega Pohorja 29. septbra. — (Beseda volilnim možčm.) Zopet bode treba hoditi v Maribor, da se voli poslanec za državni zbor. Moramo se tedaj že pred volitvijo odločiti, komu hočemo zaupati, koga toraj voliti za poslanca. Od ene strani se nam vriva in ponuja „kamški strah" Seidl — od druge strani se nam pa priporoča J. Pajk. Kterega bomo tedaj volili? Na to pač ni težko odgovoriti, ako si imenovana dva kandidata nekoliko ogledamo. Seidl penzi-oniran oficir, kteremu bi se spodobilo, da bi, ker je še zdrav in močen, služil pri vojakih, ne pa da v najboljših letih ob naših dnarjih počiva— Nemec od pet do glave, je prišel med Slovence dolj iz Nemškega, ne pozna naših razmer niti našega jezika, je bil in je tujec med nami. Njega nam za kandidata posebno priporočujejo nemčurski in ob našem slovenskem kruhu živeči Sloven-bistriški „purgerji." — Pomagal jim je namreč, da se jim je dovolilo, delati do železnice cesto, ki bo ko-štala na tavžente in tavžente, kterih seveda ne bodo sami plačevali, in od ktere večidel samo Bistričani dobiček imajo. A povem Vam, da bodemo posebno mi, Pohorjanci — ker smo, zapeljani pred par leti neko pismo nevedoma podpisali— akoravno nimamo od imenovane ceste ne za en krajcar dobička, za njo dolagati in plačevati morali, da le kaj! — Janko Pajk, bivši profesor, ki se je pa rajši sam službi odpovedal, kakor da bi se vladi vklanjal, je mož bistre glave, sin kmečkih staršev iz Spodnje Polskave, tedaj domačin in naš rojak, ki že od mladih nog pozna naše težnje, potrebe in naš kraj, je izvrsten govornik, ki nas bo, kedar bo treba, tudi znal pred vsem svetom zagovarjati. — Tukaj nam ni težko izbirati! Na vsako vižo nam mora biti domačin ljubši, kakor pa tujec. — Sloveno-Bistriča-nom, ki imajo toliko skrbi za Seidelna, pa odgovorimo : Ce vam je tako vseč, ga pa sami volite; pri nas kmetihinpri naših volitvah nimate Vi nič opraviti, tedaj tudi nič zapovedovati. — Naš prihodnji poslanec mora biti naš rojak in domačin profesor J. Pajk! Iz slov. Bistrice. (G. Pajk naš posla-n e c.) Dne 21. sept. se je sešlo tukaj mnogo veljavnih mož, ki so se vsi izrekli za g. Pajka kot kandidata za državni zbor. Enkrat že zato, ker smo se starega Seidl-na, ki slovenski kruh jč in slovensko vino rad pije, a našega jezika niti besedice čuti neče, — do grla naveličali. Zdaj hočemo drugega, novega poslanca poskusiti, in sicer ravno g. Pajka, ki je naš rojak. Njegovi stariši prebivajo med nami v spod. Polskavi. Posebno pa zato, ker je pripravljen ne samo našo narodnost zagovarjati, ampak tudi svobodo sv. cerkve in pa krščansko odrejo naših ljubih otrok braniti. Živio g. Pajk! naš poslanec. Od sv. Martina tpod Vurbergo m), 30. sept. [Seidl naj gre rakom žvižgat!] Srenja pri sv. Martinu pod Vurbergom ima brod črez Dravo, kterega sije na lastne stroške napravila in ga tudi zdaj vzdržuje. Kdor se po tistem pelja, plača nekaj krajcarjev, kar tudi mora biti, ker je vedno treba kaj popravljati. Ko se je pa g. Seidl pred nekaj časom tukaj vozil in peš hodil, ga ni bila hitro volja brodnine plačati; brodnar si je moral svoje plačilo s hudim iztiskati. Veste gospod Seidl, naš brod je privaten in ne javen, kakor na primer okrajne ceste, za ktere moramo, kakor se čuje, letos neki že 36 procentov plačevati; | zategadelj si pa tudi vselej denar pripravite, če se boste hoteli po brodu peljati. — Se nekaj nam na srcu leži. Vi nnm vedno nemški dopisujete. Nemški jezik mi Čislamo, še bolj pa slovenski, materni jezik; toda Vaših, celo vatlo dolgih nemških stavkov ne umemo, ker nismo tako učeni, da bi iz Vašega nemškega motovila posneti za-mogli jasnih besed. Torej bi bilo pametno, ako bi nam svoje misli po slovenski povedali, potem bi ne bilo toliko nepotrebne pisarije, kakor se je ravno pri nas že zgodilo. Toda tega od Vas tir jati ne moremo, ker nič slovenski ne znate. Ker tedej Vi nas slovenskih kmetov ne umete, mi pa Vas prav ne; ker se hočete zastonj po našem brodu, ki jako veliko košta, voziti, in nas tako strahovati, kakor ljudi v Kamci, in ker ste nam Vi v prvi vrsti krivi, da imamo 36 procentov okrajne naklade, tudi 8. okt. takih mož volili ne bomo, ki bi 20. okt. v Mariboru za Vas glasovali. Naš poslanec v državni zbor naj bo naš slovenski rojak, gosp. profesor Pajk, ki nemški in slovenski zna, pa tudi marsikaj druga, o čemur še se pa Vam ni sanjalo nikdar ni; Vi g. Seidl tujec na našej zemlji in kamški strah pa pojdite rakom žvižgat! Od sv. Jurja na Šavnici, 28. sept. Danes je imelo naše katoliško - politično družtvo zborovanje. Privrelo je mnogo ljudstva, preko 300 vrlih kmetov, ker je bilo oznanjeno, da nas bode počastil naš slav. poslanec in deželni odbornik g. Herman iz Gradca — G. Herman je bil slovesno sprejet, in po precej dolgem nagovoru enoglasno večkrat proglašen za našega kandidata. Govorilo je več gospodov. Obširnejše bomo poročali še prihodnjič. Iz Središča 30. sept. (Evo nasledke svobodomiselne brezverske omike in liberalnega napredka!) Na tukajšnem kolodvoru so zvečer 25. t. m. nekemu oficirju ukradli popotno skrinjo (kofer), ktero so črez dva dni na pol spraznjeno in odprto v bližnji koruzi našli. Tisto noč ukradli so tatovi tržanu g. T. S. voziček in dva jaka konja, o kterih ni več duha ne sluha. Prihodnjo noč 26. t. m. prekopali so zid v hišo g. J. D. v prejšno židovsko štacuno, ter odnesli nekoliko še tam shranjenega sladkorja. Skušali so tudi v prodajalnico g. J. D. prodreti ter si usnjine nabasati, pa gospodar šum v spanji zasliši in tatove odpodi. Isto noč napravili so tudi že precej veliko luknjo v- zid štacune g. G.— a sosed zapazi ponočne zidarje, napravi luč in tatovi so odnesli srečno peté. — Kdor pač vere nima in sedme zapovedi ne spoštuje — tudi železna vrata prebije, in debelo zidovje prekoplje. Odgovor na dopis v „Slov. Gospodar." dne 19. sept. pod naslovom: „Obramba razžaljene časti iz Šmarja pri Celji." Da bi bil g. dekan Martin Ivane zavoljo goljufije krivega spoznan, je očevidno velika pomota; ali ni niti dopisatelj niti podpisani g. Janez Andrluh, oče ubožcev, župan in okr. načelnik, dotične razsodbe čital, ali pa je ni popolnoma razumel, kajti razsodba od 4. sept. 1863 št. 714 se glasi: „Anton Pozernich, c. k. okrajni kanclist tukaj, se prestopka varnosti na če s ti*) z psovanjem gg. Martina Ivanca dekana in Alojzija Wostry-ja, okrajnega zdravnika tukaj, krivega spozna i se zavoljo tega na 5 gld. globe, mogoč 24 ur ječe obsodi, kar se pa obdolžeuja ne „ zvestobe g. dekana pri denarjih za uboge tiče, ' |e. za nekrivega spoznan." Vsled obstoječih pravil bi naj vsaki pi ,e(j stojnik kakega ubožnega zavoda čez dohod j postroške na drobno v svojih v blagajnici le žečih knjigah opazke delal, posebno pa v blagaj nj|kjij zadevah za vsaki čas v arhivu račune im' ¡_a|. se žalibože pri tukajšnem predstojniku ul ^žnetra rjnir/\rt o if rlnlrnnll n A n fi li n i o lir» lil zavoda, g. dekanu ne nahaja. Da bi pa v tej zadevi varnost pridobil, sem bil prisilj dn y jem obziru uže pred štirimi leti neprijetno gr ajatj j_ai. je tudi gospod dekan dobro vedel i pri obravnavi obstal; neresnična je toraj poved, gos p0ij dekan ni pred obravnavo nič o dolženju ne zTestobe nri denarjih za uboge vedel. — Šmarje 25. sept. 1873. « ■ x , A"1' Pozlmic" D, kancelist. Pristavek vrednistva. Kar ^ odgovor" več ima zastran glob in časa, k edaj so za prav vplačane in vpisane bile, zastjail gg Kakolja in Fr. Skaze, ki sta 1. 1865 — 1866 — in sicer eden župan, drugi pa 0ga ubozib — bila ne spada sem. Prvo bo odi ogi|a in na dan g ' vila vsled rekurza alj nove pritožbe daljna sod-nijska preiskava; kar pa \menovana dva'gospoda zadeva, ni dopisnik v „gospodarju" o njiju govoril, torej se jima tudi b fanjti nj treba. Za pochik in kratek čas. Kako Seidl po kolekturi hodi. Pod predsedstvom slovenskega Janžeka Koc-mutovega, advokata v Mariboru, divjal je stotnik *) Takosno slovenščino umeti, res ni igrača. Uredn Seidl, da bi navzoče liberalce za se podkuril, na volilnem shodu 23. sept. skoro edino le proti da hovščini. Očital je duhovnikom, da neusmiljeno ljudi derejo, dolžno zbirco po sekucijonu iztirja-vajo, prosto zbirco celo v zapisano spreminjajo itd. Dokazal seveda vsega tega ni, čemu tudi ? liberalcu je zadosti, da le duhovski stan z blatom ometava. Proti ostudni surovosti Seidlnovi vzdignil se je bil blagi gospod Jan. B r g 1 c z , kaplan pri sv. Petru, ki je branil čast svojim dubovskiin tovarišem, za kar mu očitna hvala gre. — Mi hočemo tukaj h i n a v š i n i posvetiti, ter pokazati, kako da Seidl po svetu kolekturo pobira in za kaj. Kaplan sicer ni, ki v grdem vremeuu in nudi ziuii na- spoved hodi in tudi dru-gači mnogokrat veliko trpi, pa penzioniran stotnik je, ki dobiva vsak mesec pisano kolekturo v denarjih, kakoršue menda devet delov štajerskih kaplanov nima. On pošlje namreč alj nese pobotnico alj kvitengo v davkarijo in tamkaj prejme denar. Sicer mu te pisane kolekture nihče ne zavida, pa vsak, kteri štibro plačuje, si le misli, zakaj neki Seidi več pri vojakih ne služi, saj je še jako trden in ima tako močen glas, da bi ga lahko kompanija od Kamce tjekaj do „sicerkato ličaua" Wrctzlna slišala komandirati. Seidl je pobiral še neko drugo pisano kolekturo. Kedar je v deželnem zboru v Gradcu sedel, je dobival na da n za svoje sedenje pet, kadar je pa v državnem zboru na Dunaju bil, je ! prejemal deset goldinarjev, kteri so prišli iz žepa revnega kmeta. Ta denar bi si bil Seidl popolnoma zaslužil, ko bi bil v korist slovenskega vernega ljudstva delal in njegove pravice branil, alj ker se mu je že n e z a u p n i e a na Dunaj poslala bila, v kteri se mu je v obraz povedalo, da on samo n e k t e r e nemškutarske liberalce zastopa, mora vsaki, ki pešico z davki preobložene zemlje ima in pahnjen ni, prašati, kako zamore g. Seidl. tako predrzen biti, da ta-košno nezasluženo pisauo kolekturo pobira? Toda Seidl ne ve samo pisane kolekture pobirati, on zna tudi kot načelnik mariborskega okrajnega zastopa nam vsem, ki štibro plačujemo, jako debele in mastne kolekture za okrajne ceste predpisovati. Te cestne kolektu.e namreč so pri nas od G na 3G procentov narastle, kar je gosp. Perko v letošnji „Mariboržanki" od 11. maja št. 57. povedal, iu se nad to strašno pisano kolekturo zavzel. Sicer bi mi reveži, ki težko denar skupaj spravljamo, tudi zoper 3(5 procentov občne okrajne kolekture alj naklade (Bezirksumlagen) nič ne imeli, ko bi nam le ne bilo treba na nekem kraju blizo Maribora po neizmernem blatu hod ti in voziti, kder je že letos po zimi gosp. Seidl obečal dobre šute uavoziti dati, ktere še pa zdaj, ko se zopet zima bliža, popolnoma pogrešamo. Seidl hodi tudi po prostovoljni in prisiljeni zbirci alj kolekturi iu sicer deloma sam, deloma z nemškutarskimi liberalci. V Poličane, na primer, je neki sam šel, kder je pri „sicerkatoličanu" Hartnerju za glasove v državni zbor koledoval; na 24. dan sept. pa so njegovi liberalni privrženci: Braudstetter, Gasteiger in „sicerkatoličan" Wretzl v Maribor nektere liberalce povabili iu sicer v ta namen, da bi „kamškega straha" vsi skupaj slovenskim kmetom, ki največ štibre plačujejo, za poslanca v državni zbor vrinili. Alj to bo težko šlo, kajti vsak pameten kmet lahko razumi, da je gosp. Seidl zavoljo svoje nevednosti za državni zbor ravno tako sposoben, kakor zajec za boben. *) To je on sam ravno 24. sept. s teui jasno pokazal, da ni vedel ne besede črh-noti (i državnih zadevah, marveč je le po duhovnikih in papežu mahal, kar zamore vsak capin. Ker se pa volitve volilnih mož že pričenjajo, ter bode volilnim možem v roke dana oblast, da se Seidl nu za vselej dunajski državni zbor zapre, naj nihče takošnih nepodučenih možev ne voli, ki mislijo: Seidl je nezgruntano prebisaua glava, ko vendar nič druga kot strašno kričati in huj-skati ne zna. Seidl nič drugega ni kakor sebičnež, ne učena glava z dolgim jezikom, in pa metla liberalnega Fortschrittsvereina za omal ljive Slovence. Torej je pa tudi Seidl na v državni zbor voliti toliko, kakor slepca siliti, da naj mala; je toliko kakor jazbeca v koruzo spuščati, da njo zoblje; je toliko, kakor volka mod ovce zapirati, da njih trga iu žere. Politični ogled. Avstrijske elerele. Skoro vsak tjeden po dvakrat raznese se glas po svetu, da se bo mi-nisterstvo — ali vse ali barem deloma — spremenilo. Kdor pa bolj trezno politično stanje v Avstriji opazuje, postal je že zdavno — neveren nasproti vsem takim glasovom, ki obetajo kaj boljšega. Po naših mislih držalo se bo minister-stvo do konca volitev, kakor je imelo obstanek zarad Dunajske razstave. Če se bo pokazalo, da je večina izvoljenih poslancev iz tabora brezverskih liberalcev, utegnejo namesto enega ali več sedanjih ministrov poklicani biti v ministerstvo možje, ki umejo bolj opazno okoli *) Kako neveden da je ta večni kandidat, kaže naslednje. Ker že ni vedel drugih sramot duhovskemu stanu v obraz metati, je /bruhnil še to, da j • on za to, da s.-' — naj duhovniki ž nijo, kar je zagovarjal s tako pohusljivimi besedami, kakoršne se le v grdih, zakotnih krčmah čujejo. Tu se je pokazala strašanska Seidlnova nevednost v cerkvenih rečeh in v avsrrijanskih državnih paragrafih. Da drugo zaniolčim, pnvem samo, kar §. 'i:!, občnega državnega zakona .(Al!g. liUrg. G^setzb. i. Thl. U. Hptstk.) govori. Ta §. namreč veli, da se duhovniki, menihi in nune, ki so s:' k tainskemu stanu zavezali, ženiti in možiti ne smejo. Sramota torej za g. Seidlna, ki je žp več let v državnem zboru na Dunaju za deset goldinarjev na dan sedel, pa še iega državnega paragrafa ne ve; še veži sramota za tiste, ki za takošnega hudobneža iu nevedueža glasujejo. Pisatelj. vrele kaše cerkvenih vprašanj hoditi, blizo tako kakor minister Stremayr, da bodo zaver podlagali državnemu vozu, ki ga liberalci prenaglo v prepad gonijo. Po sporočilih vladnih listov hoče vlada zopet nekoliko novih gospodov potisnoti v gosposko zbornico. To umetnijo iznašel je pri nas iz Saksonskega barona preustvarjeni grof Beust, ki je vedno udane žlahtnike in druge „gospode" tako dolgo rival v gosp. zbornico, dokler ni za vsaki slučaj vladi udane večine vkupaj spravil. Če se to tudi zdaj zopet namerava, je to znam-nje, da se vlada nekako vspeha novih volitev boji, in torej v gosp. zbornici varnega zavetja išče. Kakor poroča „Politik", je že zdaj v cesarski kanceliji mnogo pritožeb zoper vladno vtikanje v volitve in pritiskovanje na volilce. Tudi iz slovenskih krajev se čuje več tacih pritožeb. „Nar." poroča iz Kranjskega, da je vladni svetovalec Roth, namestnik bolnega dež. predsednika Auersperga, okrajnim glavarjem ukazal, vsem podložnimi uradnikom zatrditi, da naj za u s tav a k e glasujejo, okr. glavarjem pa zvesto pomagajo, da bodo u s t a v a k i voljeni; kteri se pa zoper ta ukaz pregrešijo, naj se vladi na znanje dajo. — Tajnik glavarstva na Ptujem, g. Rotman, rekel je kmetskim županom, da naj duhovnikov v volilni imenik ne devajo; vsled tega so mnogi svojo pravico morali reklamirati. Radi bi vedli, na kakošni postavni razlog se tajnik opira'? Po naših mislih ne služi tako postopanje v povzdigo gospodskine veljave. Kranjsko. Izvrševalni volilni odbor razglasil je oklic, v kterem so naslednji kandidati priporočani: I. V kmečkih občinah: 1. G. grof Jož. Barbo dež. poslanec in veliki posestnik; 2. G. grof Kar. Hohenwart, bivši predsednik ministerstva; 3. G. dr. Jož. Poklukar dež. poslanec ; 4. G. Jan. I r k i č, notar v Krškem in dež. poslanec; 5. G. Emanuel Tomšič, posest, in župan v Trebnem. II. V mestih in trgih: G. Dr. E. H. Costa, odvetnik in dež. poslanec za Gorenjsko. — Poslanec za Ljubljano in kup-čijsko zbornico, če ni dolečen; za mesta in trge na D o 1 e n s k e m je postavljen za kand. g. dr. Bučar, zdravnik v Nov. mestu. Kakor poročajo „Nov.", zbralo se je v nedeljo kakih 50 Ljubi, volilcev v posvet zastran kandidata. Vsi so se strinjali v osebi g. dra. Razlaga. Sklical se bo še veliki zbor volilcev, ki bo stvar dognal. G. LukaSvetec je odložil mandat kot dež. poslanec. Tako vsaj v nevarnost ne pride, da ga „Narodovci" kje za kandidata postavijo. Minister Stremayr je iz lastnega nagiba odpravil slovenske paralelke na gimnaziji in realki, katere so se za ministra Jirečka bile vsta-novile. Kako cvili §.19. liberalne ustave, ako pomislimo, da je na Kranjskem 400.000 Slovencev, in le kakih 15.000 Nemcev! Češko. 9001etnica obstanka Praške škofije se vseskozi sijajno obhaja. Posebno slovesno bilo je 28. sept., ko se je izredno slavil svetek deželnega patrona, sv. V a c 1 a v a. Veličastna procesija šla je skoz lepo Prago v stolno cerkev sv. Vida na Hradžinu. Iz domače kakor iz sosednjih dežel bilo je ljudstva, da se je vse trlo. Tričetrt ure je trpelo, preden je vsa procesija v cerkvi bila. Ker za ogromne množice v cerkvi prostora ni bilo, služile ste se med milim petjem naroda zunaj stolnice dve sv. meši. Vsi stanovi udeležili so se lepe svečanosti. Tudi iz slovenskih dežel seje več gospodov podalo v zlato Prago. Iz Ljubljane je šel preč. g. kanonik Urh, ki je seboj nesel prekrasno adreso Kranjske kat. družbe do kat. bratov Čeških. Razne stvari. (Vinorejska Šola) v Mariboru ima 34,500 enoletnih, in 19,600 dveletnih trsov za prodati. Ravnateljstvo je pripravljeno poslati natančni imenik trsov vsakemu zastonj, ako se zanj oglasi. (Vinorejsko društvo) v „Slov. Bistrici" je 200Q" zemljišča dobilo, da si napravi trsuo šolo ali trsnico. Sklenilo se je, da hočejo že letošnjo jesen zaznamiti 40,000 ključev, ki se bodo potem v spomladi zasadili v trsnico. Odbrala se je za prvi poskus žlahtnina po jenih raznih plemenih : bela, rudeča, muškatna in kraljeva žlahtnina (Gutedel.) Potem nekaj veltlinca (pravi se mu tudi: rjavina ali rdeča rabolina.) Naposled še nekoliko: laškega rizelca. (Wälschriesling.) Celö malo, samo za mali poskus se bo nasadilo: zlatega muškata in pa k le v ca. (Promet na železnicah meseca avgusta.) J u-žna železnica skupila je 3,267.430 gld., za 12.114 gld. več kot v avgustu lanskega leta. Vozilo seje 912.249 ljudi in 6,505.699 centov blaga. — Po Rudolfovi železnici na Kranjskem se je m. avgusta vozilo 159.725 ljudi (49.877 več kot lani v istem meseci;) 1,664.292 centov blaga (za 360. 039 cent. več kot lani); prihodkov je bilo m. avg. 319.976 gld. (za 119.394 gld. več od lani); vseh dohodkov od januarja je imela 2,377.054 gld. (Grad nad Ptujem) z vsem, kar k njemu pripada, kupila je na javni dražbi gospa grofica Herbersteinova za 146.000 gld. (Liberal — teremtete.) Blagi nadškof Hayna 1 d daroval je 40.000 gld. za vstanovljenje dekliške šole v Sobotici (Tereziopel) na Ogerskem proti temu, da bodo redovnice (none) šolo prevzele. Komaj pa liberalni mestni očetje to zvedo, skličejo odbor in sklenejo, da — kakor dalječ njih oblast sega, — samostana nikjer ne trpijo. Takošni so liberalci. (