DEMOKRACIJA Uredništvo In oprava; Gorica ■ Rlva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15.— Naročnina: Mesečna L. 66.— Za inozemstvo mesečno L. 95.— PoSt. flek. mA. Bt. B-18127 Leto II. - Štev. 41 Gorica - Trst, 8. oktobra 1948 Izhaja vsak petek STVARNOST IN PROPAGANDA Trst, 7. oktobra Pri razglabljanjih o bodoči usodi Svobodnega tržaškega ozemlja moramo upoštevati tri dejstva. Prvo je propaganda prizadetih ! krogov za priključitev k eni ali drugi državi, ki se za Trst potegujeta — k Titovi Jugoslaviji ali k Italiji. Ta propaganda je za zdaj glasna samo med tržaškimi in delno izventržaškimi italijanskimi šovinističnimi skupinami, do-čint se glede tržaških komunistov zdi, da so se iz različnih razlogov, ali po različnih naročilih od zunaj in od zgoraj, vsaj navidez sprijaznili s sedanjim stanjem, to je, z neodvisnostjo Svobodnega o-zemlja. Drugo dejstvo so stvarne koristi Trsta in njegovega prebivalstva; koristi, ki bodo zagotovljene samo, če bo Trst tudi v bodoče lahko izpolnjeval svojo zgodovinsko gospodarsko nalogo. Ta naloga je v tem, da mora tržaško pristanišče brez vseh ovir služiti čim širšemu srednjeevropskemu zaledju, kakor mu je služilo pred prvo svetovno vojno, ko je doživljal Trst na j več ji razmah, njegovo prebivalstvo pa največ je blagostanje. To dejstvo narekuje stališče tistim slovenskim ter italijanskim političnim skupinam, ki se zavzemajo za ohranitev in za razširitev svobodne tržaške države. Med njimi je prva Slovenska demokratska zveza, ki ta svoj program ob vsaki javni in uradni priliki brez pridržkov poudarja. Večina prebivalstva za samostojnost Ni dvoma, da tako stališče odgovarja tudi razpoloženju večine pravega tržaškega prebivalstva obeh narodnosti. Ta večina bi prišla do izraza takoj, ko bi bila samostojnost Trsta pravno in dejansko zagotovljena; ko bi odpadel strah pred nasilnimi presenečenji z ene ali z druge strani in ko bi se lahko začelo mirno, varno in tvorno gospodarsko življenje. Žal pa to dejstvo, ki bi za usodo Trsta moralo biti edino merodajno, ne vpliva odločujoče na bolj ali manj trenutne sklepe tistih, ki imajo to usodo v rokah. Pri njihovi politiki glede Trsta odloča tretje dejstvo, namreč, politična in vojaška važnost tega ozemlja v sedanjem sporu in obračunavanju med Vzhodom in Zahodom. Zaradi tega kaže. da tržaško vprašanje ne bo rešeno tako, ne drugače, dokler bo (rajal ta, dosti večji in dosti usodnejši spor, pri katerem gre za vse, ne le za Trst. V1 luči teh treh dejstev moramo presojati torej vse, kar se danes glede Trsta piše, govori in sklepu. Ne da bi se menili za vsakodnevno, malo izvirno pisanje tržaškega šovinističnega tiska, moramo med propagando prišteti n. pr. izjavo, ki jo je 27. septembra letos v rimski zbornici dal italijanski zunanji minister grof Sforza. Če naj verjamemo poročanju tržaškega, glede italijanskih zadev kaj nezanesljivega časopis j a,, na j bi bil grof Sforza dejal, da »Trst ni izgubljen, Trst bo italijanski.« Ne vemo, ali ie Sforza res 101 v Gorici V nedeljo 31. okt. bodo po 25. letih zopet občinske volitve v Gorici. Po težkem, z zgodovinskimi dogodki prepojenem premoru si bodo Goričani zopet izvolili svoj občinski svet. »Slovenska demokratska zveza« za Goriško je sklenila, da pri volitvah nastopi samostojno in izvoli svoje lastne zastopnike, ki bodo demokratično in po zakonu tolmačili želje in potrebe njenih somišljenikov in skupaj z drugimi svetovalci upravljali občinske zadeve. »Slovenska dem. zveza« ie opolnomočena zastopnica goriških 'Slovencev in bo ščitila in se borila za njihove pravice po načelih sledečega programa: 1. Slovenci smo v Gorici avtohtono prebivalstvo, zato nam pritiče, da smo udeležni pri občinski upravi. 2. Slovenci imamo svoje narodne, politične, kulturne gospodarske in socialne po-potrebe in moramo skrbeti za njihovo pravično rešitev. 3. Slovenci na Goriškem želimo, da se naša narodna samobitnost v Italiji ohrani, razvija in procvita. 4. Pri tem izjavljamo, da je naša želja sodelovati- pri občinski upravi z vsemi resnimi demokratičnimi silami, ki priznavajo in branijo enakopravnost tu živečih narodnosti. 5. Zagovarjamo pravično obdavčenje vseh Občinarjev, tako mesta kakor okolice, in enake ugodnosti za vse Občinarje. 6. Zahtevamo točno nadzorstvo nad občinskim gospodarstvom. 7. Pozdravljamo in odobravamo ustanovitev carine prostega pasu, čigar ugodnosti se morajo razširiti na vse Občinarje. Želimo, da vlada to zdravo zamisel čim prej izpelje. Izjavljamo, da ima prav v sedanjih razmerah bodoči go-riški občinski svet važno nalogo ustvariti ozračje stran-karsko-politične in narodne strpnosti, razumevanja in spoštovanja. »Slovenska demokratska zveza« predlaga volivcem sledeče kandidate v občinski svet: 1. KEMPERLE Polde, ki ga vsi g or iški Slovenci dobro poznamo in cenimo kot veščega novinarja, ki se že skoro 40 let bori za blagor našega ljudstva. 2. BRATUŽ Rudi, ka-varnar v Gorici, iz znane narodno - zavedne Bratuževe rodbine, iz katere sta izšla mučenik učitelj Lojze, ki so ga fašisti umorili, in pokojni Jožko, vesten in pošten vzgojitelj mladine. 3. TABAJ Jožica iz Standreža, pridna posestnica, ki se bavi s kmetijstvom in je zelo priljubljena pri vseh domačinih, ki vedo da bo znala spretno in energično nastopiti v korist svoje rodne vasi. 4. BRUMAT Ivan, trgov ed v Gorici, brat tnsgr. dr. Mirkota Brumata, kristalno pošten človek, zvest sin naroda in vešč poznavalec občinskeh zadev in potreb ljudstva. 5. BENSA Valentin, priden in skrben kmetovalec iz Oslavja. O njem se je oseba, ki ga dobro pozna izrazila: »Zadeli ste dobro, ko ste ga stavili na listo, tu je mož na mestu«. —- 6. P E R A T Ivan, po poklicu mizar, vodi sedaj gostilno v Pevmi. Pošten in priden ter razumen v občinskih zadevah, bo prav dober zastopnik v občinskem svetu. 7. S P A G N O L O Katica, trgovka, vdova po pok. Karlu Kerševanu, ie skupaj z možem vodila vinsko obrt v Gorici. Članica odbora Dobrodelnega društva, se posebno zanima za reveže in trpine. 8. B A N D E L L I (Bandelj) Just iz Podgore. cvetličar, vsem Podgorcem in Goričanom znan kot delaven in zanesljiv ter narodna zaveden mož. 9. S E R D IN S E K Er-minija, omožena Vranič, rojena v Trstu, biva z družino v Gorici. Dobra in poštena gospa, ki ji ie posebno pri srcu usoda našega ljudstva. 10. S O R L I Ljuboslava, vdova po pok., nepozabnem govoril tako ali ne. »Trieste Sera« n. pr. piše, da je celo Radio Trst I (italijanski) isti večer poročal, da je zunanji minister govoril precej 'drugače; da je namreč rekel: »Če Trst ne bo izgubljen, bo italijanski.« A naj bo to že kakor hoče, drži, da ni iz nobenega poročila razvidno, na kakšne dokaze je grof Sforza to trditev oprl. Tudi ne smemo pozabiti, da so te besede bile izrečene v odgovor na napade opozicije, ki je Sforzovi politiki očitala tudi izgubo Trsta. Očitala mu je to zaradi svoje propagande in je dobila tudi propagandni odgovor. Italijansko razpoloženje glede Trsta Kar se tiče šovinističnega pisanja v delu italijanskega tiska,'pa kljub njegovim glasnim besedam dvomimo celo, da odgovarja pravemu razpoloženju italijanske javnosti do tržaškega vprašanja. Zdi se, da je to razpolo- ženje pravilno označil ugledni, Italiji naklonjeni in po navadi dobro informirani švicarski tednik »Die Weltwo-che«, ki je v številki dne 10. septembra zapisal: »Italijani danes mislijo na vse prej kakor pa na kako povračilno vojno in na to, da bi spet imeli armado »osmih milijonov bajonetov«. »Še tega bi se nam manjkalo!« vzklikajo ogorčeni, če jim človek govori o teh rečeh. »Italijani ne verjamejo, da bi bila tretja vojna neizogibna... Oni se ne marajo več vojskovati za nič niti za Trst, niti za svoje nekdanje kolonije.« Da ta slika ni daleč od resnice, priča tudi vse prej kakor navdušeni in bodrilni sprejem, ki ga je bilo pri rimski javnosti in pri odločujočih krogih deležno tržaško zastopstvo, ko je šlo za. prvo obletnico ustanovitve ■ Svobodnega ozemlja manifestirat v Rim svoje težnje za zopetno priključitev k Italiii. Lojzetu Bratužu, narodnem mučeniku. Vzorna mati dveh otrok je ostala vedno zvesta idealom pokojnega Lojzeta. 11. LUTMAN Jožef in 12. LUTMAN Benedikt, dva bratu iz Štandreža. Splošno priljubljena domačina, skrbna gospodarja. Prvi, g. Jožef, je bil za župana, ko je bil Štandrež še samostojna občina, zato je dobro poučen o vseh zadevah in potrebah svojih Občinarjev. Tern možem in ženam zaupa Slovenska demokratska zveza svoje poslanstvo v soriškem. občinskem svetu. Na listi so zastopani široki sloji in poklici. Izmed naših kandidatov in kandidatinj ne Žiri nobeden na račun izkori-ščevanja in vsi bi znali marsikaj povedati o trdoti življenja. Naš narod je narod-trpin, toda prekaljen s poštenostjo in dobrosrčnostjo. Zato vemo, da bodo naši svetovalci pravilno tolmačili in branili v občinskem svetu vse njegove želje in potrebe. Kandidatna lista SDZ je o-krašena z znakom lipove vejice. «» «» «» Lipova vejica Pri državnozborskih volitvah leta 1921. so Slovenci v Italiji nastopili z znakom lipove vejice in zmagali. Dobili so 5 poslanskih mest. V znamenju lipove vejice nastopi Slovenska demokratska zveza tudi pri občinskih volitvah v Gorici 31. okt. in kliče slovenske volivce in volivke k resni slogi. Voliti morajo vsi z globokim prepričanjem v srcu, da vršijo važno narodno dolžnost. Od našega nastopa pri volitvah je odvisna zmaga v borbi za nafte narodne pravice v Italiji. Veliki, skriti in odločni sovražniki se zaganjajo v naš narod v Italiji, ko opravičeno zahteva uzakonitev in spoštovanje tistih človečanskih pravic, ki jih tudi sama italijanska ustava priznava. Te sovražnike, ki nas hočejo iztrebiti, naj ima sleherni volivec, sleherna volivka pred očmi, ko premišljuje komu dati svoj glas. In usoda našega naroda - trpina, ki se je moral vedno boriti za svoje pravice in je vedno zmagal, bo vžgala v srcu vsakega o-genj narodne zavesti in narodnega ponosa, ki ga bo peljal na volišče za lipovo vejico. Misli ob našem programu Slovenci bivamo v Gorici preko tisoč let in smo mestu dali ime. Poleg zgodovine nam že narava sama daje pravico biti udeleženi pri občinski upravi. Te pravice so po našem mnenju močnejše od državnega zakona, ki nam tudi priznava to pravico, kakor vsem drugim državljanom. Po naravnem in zgodovinskem pravu imamo tu besedo, kaj hočete še več? Naš nastop pri občinskih volitvah je vsestransko utemeljen, ker izvira iz nujne po- trebe, da o naših narodnih, političnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih zadevah odločamo tudi mi, ki jih najbolj dobro poznamo in ne maramo, da. bi jih drugi po svoje zanemarjali ali mačehovsko reševali. Državni zakon nam priznava pravico obstoja, zato želimo, da se slovenska manjšina v Italiji ne samo ohrani, ampak tudi razvija in procvita. Ravno zato ne smemo zamuditi nobene prilike, da odbijemo vsak poizkus, ki hoče naš živelj udušiti in zatreti naše pravice pri javni upravi. Po demokratičnih načelih želimo in smo pripravljeni, da sodelujemo pri občinski upravi z vsemi resnimi demokratičnimi silami, ki odkrito priznavajo in branijo enakopravnost tu živečih narodnosti. Gre predvsem za naše jezikovne pravice v vseh javnih uradih, katerim se ne bomo nikoli odpovedali. Ne zahtevamo, da bi se Italijani učili našega jezika, toda zase zahtevamo brezpogojno slovenski jezik v vseh javnih uradih. Slovenci plačujemo davke ravno tako kakor drugi državljani in smo jih dvajset let fašizma plačevali, ne da bi od tega imeli niti najmanjše ugodnosti. Goriška okolica, kjer bivajo Slovenci bolj kompaktno, pa nima takih in tolikih ugodnosti kot mesto. Zato zagovarjamo pravično razdelitev davčnega bremena in enake ugodnosti za vse Občinarje. Iz tega izvira nujnost nadzorstva nad občinskim gospodarstvom, da ne bo nepotrebnih stroškov in razsipanja denarja. Slovenska demokratska zveza vidi v ustanovitvi carine prostega pasu zdravo zamisel, ki utegne vsaj deloma rešiti gospodarsko krizo go-riškega mesta, zato jo pozdravlja. Toda ugodnosti carine prostega pasu se morajo razširiti na vse Občinarje. In želimo, da vlada čimprgj izvede svoj tozadevni načrt. ‘Včeraj in danes... »Prepričan sem, da se more pričeti z naravno in krepko go* spodarsko obnovo le, ko bo Svo: bodno tržaško ozemlje vključeno v Italijo, kajti edino to lahko vr= ne življenje njegovim ladjedelnic cam in sorodnim industrijam.« (General T. S. A IREY, vrhovni poveljnik anglo * ameriškega področja na STO*ju, v svojem dru* gem poročilu za Varno* stni-svet OZN maja 1948.) »Prepričan sem, da si ni moči misliti nobene rešitve tržaškega vprašanja brez splošne evropske ureditve. Glavni problem Trsta ni ne vojaški, ne gospodarski, marveč v bistvu narodnosti. Sa= mo pravična rešitev razmeroma majhnega manjšinskega vpraša: n ja bi Italijanom dajala pravico, da dobe nazaj vse Svobodno o: jemlje...« (General T. S. A1RF.Y v izjavi, ki jo je priobčil londonski »Times« 15. sept. 1948.) »Slovensko dobrodelno društvo” v Trstu, ulica Machiavelli, 22/11 se priporoča za obrabljene obleke in perilo ter za vse prispevke, ki jih lahko nudite našim siromašnim družinam. Od srede I do srede J 30. SEPTEMBRA : Titov parla* ment je sprejel oster zakon za pobijanje gospodarske sabotaže m špijonaže med državnim urade ništvom. — Angleški maršal lord Montgomery imenovan za vrhovnega poveljnika združenih vojska Anglije, Francije, Belgije, Holan.-dije in Luksemburga. — Izrael: ska policija je ujela poglavarja rdeče Sternove tolpe, ki je ubila grofa Bernadotta. — Grška vlada zahteva od USA novo pomoč za ojačen je svoje vojske. — Grčija in Egipt se posvetujeta o ustano: vitvi »Bloka Srednjega vzhoda«, kj bi mu pripadalo 12 držav, med njimi Turčija in vse arabske dežele. 1. OKTOBRA: Republikanski predsedniški kandidat v USA, Dewey, se je odločno zavzel za ustanovitev Evropskih Združenih držav. — Izraelska vlada je po listinah, ki so jih dobili pri uje* tem poglavarju Sternove tolpe, dognala, da je ta teroristična sku: pina delala po sovjetskih navodilih. — General De Gaulle napo: veduje obračun s komunisti, brž ko bi prevzel oblast v Franciji. — Proti atomskemu orožju ni no: bene obrambe, ugotavlja ameriški zdravnik dr. Bradley, ki se je udeležil vseh dosedanjih posku: sov z atomskimi bombami ter preučil njihov učinek. — Prihod: nja dva meseca bosta odločilna za svetovni mir, izjavlja predsed* nik glavne skupščine ONIJ, Av. Stralec dr, Ewait. — Švica je bivšemu nemškemu finančnemu mi: ništru dr. Schachtu odbila proš: njo za naselitev. — Sovjetski podložniki so pri Združenih na* t.odih onemogočili kandidaturo Titovega zastopnika Mateša, ki je bil predlagan za predsednika gospodarskega sveta. 2. OKTOBRA: Trst je dobil spet 297.000 dolarjev po Marshah lovem načrtu. — Sovjetski lovci skušajo motiti letalsko preskrbo Berlina. — 15 ameriških vojnih ladij je priplulo v sicilske vode. — Titov parlament je sklenil vzeti drža\’ljanstvo vsem jugoslo* vanskim vojakom in častnikom, ki se zaradi spora s Kominfor-mom ne marajo vrniti iz Sovje: ti je in drugih komunističnih dr: žav. — Uradno glasilo KPJ, »Bor: ba«, silovito napada boljševiški tisk, češ da sovjetsko javnost po: manjkljivo in celo napačno obve■: šča. — Nov sovjetski komuni: stični predlog za nadaljevanje pogajanj o nadzorstvu nad atomsko silo. — Na Češkem so odkrili zaroto proti komunističnemu mi: nistrskemu predsedniku Zapotoc: kemu, ki so jo sestavljali člani orlovske telovadne organizacije. —. Sovjeti najbrž ne bodo več podprli Titovih zahtev po Južni Koroški, je izjavil avstrijski za: stopnik v Moskvi, Bischoff. 3. OKTOBRA : Politično in splošno nezadovoljstvo na Če: škem je vedno večje celo med komunisti, je izjavil bivši ame: riški poslanik v Pragi. — Sofijska vlada je razpustila podružnico ju-, goslovanske Ljudske fronte v Bolgariji, češ da je ta ustanova bila središče rovarjenja proti Sovjetski zvezi in »ljudskim demokracijam«. — Albanski dikta: tor Enver Ilodža je odsta\’il in zamenjal vrsto nezanesljivih, priv tikomunističnih ministrov ter ge: neralov. — Poljska rdeča vlada j6 vedno bolj zaskrbljena zaradi vse večjega odpora kmetov proti sedanji politiki. — »Borba« v drugo napada Sovjeti jo in Ko: minform ter ju dolži »Nepremi* št jene in slepe politike« proti Titu. — General De Gaulle zno: Od srede do srede. va zahteva volitve, ki naj privedejo njega na oblast, da bo rešil Francijo. 4. OKI OBRA : Ameriška zbor* nica zahteva večjo vojaško in de* narno pomoo za Kitajsko, da se bo lahko branila komunizma. — Več smrtnih obsodb v Bolgariji, zaradi »vohunstva«. — Šest uradi nikov 1 itovega poslaništva v Kas nadj je odstopilo v protest proti režimu doma. — Finska vlada je začela s protikomunistično čistko pri policiji in državnem uradni* štvu. — V Mandžuriji so proti kitajskim komunistom prvič na; stopile čete, ki so jih izurili in oborožili Amerikanci. — »Stalin je lahko največja živa figura delavskega razreda na svetu, toda v sporu z Jugoslavijo je na na; pačni strani«, piše glasilo Titove partije »Borba«. — Sovjetska vlada je še bolj otežkočila potovanja tujih diplomatskih zastop; nikov po državi, tako da so uslužbenci raznih poslaništev zdaj dejansko konfinirani v Ho-, skvi. — Češkoslovaški poslanik v Rimu Jan Pauliny-Toth je odstopil ter pobegnil v Anglijo — Razs prave o Berlinu pri Varnostnem svetu Združenih narodov v Parii zu. Sovjetski zastopnik se je uprl razpravljanju, češ da berlinske krize sploh ni ter zahteval, naj o vsem, kar se tiče Nemčije, raz* previjajo zunanji ministri štirih velesil. 5. OKTOBRA : Ameriška vlada je znova uradno priznala samostojnost baltiških držav Estonske, Letonske in Litve, ki so jih Sov* jeti po sporazumu s Hitlerjem leta 1940 priključili svojemu im; periju. — Avstrijski zunanji mu nister je prišel v Pariz posredo* vat za čimprejšnji podpis mirov* ne pogodbe o 'Avstriji. — Aiemška industrijska izdelava je avgusta dosegla že 67 odstotkov predvojnega obsega. — Sovjeti brez vojne ne bodo nikoli mogli preprečiti letalske preskrbe Ber* lina, je izjavil general Clay. — Poročila o poskusnem atentatu na romunsko komunistično dikta-torico Ano Paukerjevo. — Švi* carska zbornica je odobrila pri* stop Švice k Marshallovemu na* Črtu. — — Nasprotniki Komin> forma iz švedske, švicarske, bel-gijske, holandske, luksemburške in zahodnonemške komunistične partije so v Švici ustanovili zvezo za boj proti Kominformu. — Nove aretacije in obsodbe opo-zicionatcev na Češkem. — Ker je Varnostni svet OZN sklenil raz* pravi jati o berlinskem vprašanju, je sovjetski zastopnik Višinski izjavil, da se Sovjeti teh sej ne bodo udeleževali. 6. OKTOBRA : Prva seja Var; nostnega sveta OZN zaradi ber* tinske krize, na kateri so ame* riški, angleški in francoski z tu stopniki ostro obsodili Sovjete. — Amertka pritiska na Francijo in Anglijo, da bi zaradi obrambe Evrope uredili odnosa je s Špa.-nijo. — Trst je dobil iz Marshallovega načrta 294 tisoč dolarjev za nakup premoga (188 milijonov Ur). — Dosedanji Titov poslanik v Kairu je pobegnil v Sovjetsko zvezo. — Ameriški senator Gur* ney je po vrnitvi z obiska pri Francu izjavil, naj bi Španijo sprejeli v Združene narode ter ji dali priliko, da sodeluje v boju proti komunizmu. — Češka komu; nistična vlada je sklenila us tu no.-viti koncentracijska taborišča za nasprotnike sedanjega režima. — Marshallov načrt je doslej rodil tri dobre sadove: poraz komin nizma pri italijanskih volitvah, spremembo v jugoslovanski poli* tiki ter začetek obnove v Evropi, pravi poročilo predsednika Tru-. mana. — Amerika je Turčiji doslej poslala 140.000 ton vojaških potrebščin, brez ladij in letal. »Nova borba«, glasilo jugoslovan; skih kominformistov v Pragi, je v Jugoslaviji prepovedana. — Ve; like vojaške vaje turške vojske in mornarice ob črnomorski obali pod nadzorstvom ameriških stro; kov n jakov. Pobesneli šovinizem »Voce libera« sramežljivo molči, »Giornale di Trieste« je pa pokazal, da spada tudi on med časopise kot »Fiacco-la«, »Emancipazione«, »Idea Liberale« in podobne. Če bi bili kdaj dvomili, nas ie vrsta člankov o slovenskih šolah o tem dokončno prepričala. Toda zadnji članek, ki ga je »Giornale« priobčil 2. okt. (»Pobesneli panslavizem«), prekaša vse ostale. Po načinu pisanja nas spominja na slog, ki se ga je posluževal gufovski tednik med vojno. Je-li pisal članek človek Grambassijevega kova? Skušali smo in se še trudimo, da dosežemo »modus vi-vendi« z našimi sodržavljani. »Modus vivendi«, ki naj bi mu bila osnova lojalnost in medsebojno spoštovanje obojestranskih življenjskih pravic. Vemo, da do tega mora priti, želeli bi pa, da bi čim-prej prišlo, zato smo marsikaj potrpeli, večkrat molčali, ko bi bili lahko upravičeno u-govarjali. Vemo, da nima večina sodržavljanov italijanske narodnosti nič skupnega z nestrpno gonjo proti Slovencem. Danes smo spoznali, da oni, ki bi hoteli tvoriti politično večino, to je najmočnejšo politično stranko, ne le niso ničesar storili proti časopisni gonji, ki ni niti demokratična, še manj pa krščanska... ,ampak so jo naravnost sprožili! Ne zavedajo se pa v tej gonji, da je zastonj stikati med Gregorčičevimi stihi spesnjenimi pred 70 leti, in tam iskati opore za njihove blazne trditve. Sploh pa ie laž, da bi bil Gregorčič kdaj rekel ali napisal, da naj se vržejo Italijani v morje. Zaman je očitati danes po dveh svetovnih vojnah Slovencem, da je neki hrvaški govornik nekdaj dejal, da »je naša zemlja dovolj velika za grobove Italijanov«, ob enem pa pozabljati, da so razni Roatte spremenili Slovenijo in Kras v grobišče Slovencev. Italijanska vojska je bila okupirala velik del Jugoslavije in na tem ozemlju je bilo pobitih, med njeno okupacijo do kapitulacije. 437.956 jugoslov. d r ž a v lj a n o v , 131.250 je bilo težko ranjenih in 109.437 interniranih. To so dejstva in ne samo besede »nekega govornika« Zaman je očitati Slovencem par pobitih stekel v kavarni Porti-ci, zbirališču Italijanov v Trstu. Kaj prihajajo na dan z neodgovornimi frazami ne-imenovahih ljudi, ki jih nikdo ni upošteval, kakor z ono neokusno: »Zagreb bo ukazoval Trstu«, ko so oni komaj pred 7. leti zasedli Ljubljano in četrt Jugoslaviie in trobili v svet: Lubiana italianissima. Vse to ni važno ža »Giornale«. Italijanski šovinistični krogi v Trstu hote pozabljajo pet poglavitnih dejstev iz zgodovine odnošajev med Slovenci in Italijani na tem o-zemlju: 1) da je italijanski kralj leta 1919. dal svojo besedo, da bo spoštoval pravice , slovenske manjšine, pa je ni držal; 2) da so se nasilne »akcije« I-talijanov proti Slovencem začele leta 1920. s požigi in umori, medtem, ko so se proti - akcije za obrambo Slovencev pričele šele leta 1926.-28.; 3) da je fašistična Italija napovedala oficielno Slovencem in Hrvatom boj na smrt do iztrebljenja, in da je zato imel slovenski in hrvatski narod po božjih in naravnih zakonih sveto pravico braniti se z vsemi sredstvi, ki so dopustna v borbi za biti ali ne biti pol- milijonskega prebivalstva proti 45 milijonski velesili; 4) da je našlo smrt v kraških jamah več Slovencev kot Italijanov in da ni zato odgovoren slovenski narod, ampak internacionalni komunizem, ki je v severni Italiji sami zahteval preko 300.000 žrtev. Še enkrat naj bo pa iasno povedano, da je bilo med koljači, ki so ljudi metali v jame, mnogo Italijanov, ki so se odlikovali s krvoločnostjo posebno še, ker so z klanjem hoteli dokazati, da niso več... fašisti; 5) da nas je po petindvajsetletnem trpinčenju Italija neutemeljeno napadla, ker nas je hotela uničiti (oni pravijo temu »civilizirati«) — a ji je spodletelo in je vojno zgubila. Teh dejstev Italijani nočejo priznati, in dokler tega ne bodo storili, ne bo imelo smisla razpravljati; do takrat bo mržnja onemogočila vsako mirno sožitje. Dobro naj se pa zavedajo, da sovraštvo med narodi vodi narode v propast. Toliko, kar se tiče izzivanj in izzivateljev. Kar se tiče šolstva, nam »Giornale« velikodušno priznava »pieno e assoluto il di-ritto di possedere le scuole nella misura richiesta dalle legittime esigenze«. Hvala! Dodali bi samo, da hočemo biti mi sami sodniki o naših »legittime esigenze«. Naši sodržavljani bi se pa morali zavedati, da tudi če bi mi podvojili število svojih šol in če bi se morale te šole vzdrževati s pretežno italijanskimi sredstvi, bi to bil samo majhen naračun za ves oni ogromni dolg, ki ga imajo Italijani napram Slovencem za 25 letno dobo kulturne in politične zasužnjenosti, ko smo bili Slovenci obsojeni na 25 letno kulturno smrt. Tisti »insegnanti stranieri«, ki tako bodejo v oči »Giornale«, so za STO prav toliko »stranieri«, kot razni profesorji in učitelji iz južne Italije ali razni »esuli«. Ko bodo oni začeli »čistiti« svoje, bomo mi — eventuelno — naše. Naše šolske knjige niso »sa-ture di veleno irredentista«. So enostavno slovenske knjige, ki so jih Slovenci pisali za Slovence in ki jih je odobrila ZVU z šolskim superinten-dentom, ki je Italijan. Te knjige govore o Sloveniji, kot u-mevno italijanske knjige pišejo o Italiji. Toda v slovenskih knjigah ni politike, ni sovraštva in tudi ni iredentizma. »La scuola ' dev’essere scuola, nienfaltro che scuo-la.« Popolnoma pravilno. Tega načela se mi strogo držimo. Želeli bi pa, da tudi »Lega nazionale« vzame to na znanje in preneha vsiljevati italijanske šole slovenskim otrokom po slovenskih vaseh. dr. Branko Agneletto »Velika borba malega naroda POLITIČNI OBZORNIK Tito potrjen Ljudska skupščina FLRJ je pretekli petek z dolgo izjavo izrekla popolno zaupnico sedanjemu režimu. Obsodila je vse napade Sovjetov in kominformskih držav na jugoslovansko komunistično partijo ter jih proglasila za napade na jugoslovansko državo in jugoslovanske narode kot take. Odobrila je tudi vse dosedanje ukrepe proti Romuniji, Albaniji, Madžarski, Bolgariji in Češki, ki jih je Tito izdal v odgovor na te napade. Zaupnica istoveti Tita in njegov ožji krog z vlado, s partijo in z državo ter mu daje vsa pooblastila, da lahko po svoji uvidevnosti vodi jugoslovansko politiko. Ker je beograjski dopisnik ameriške agencije United Press, Jan Jindrich. to zaupnico razlagal kot znamenje, da je Tito sklenil odslej voditi povsem samostojno zunanjo politiko, ki naj bi Jugoslavijo počasi privedla v zahodni tabor, so ga izgnali iz države. Brez Španije ne pojde Konec septembra ie v Španijo dopotovalo parlamentarno in vojaško odposlanstvo. Združenih držav. Vodil ga je senator Gurnev, predsednik senatne komisije za oborožene sile, sestavljali pa poleg politikov visoki častniki ameriške vojske, mornarice in letalstva. Zastopstvo je dne 30. septembra sprejel državni poglavar general Franco. On in španski vojni minister sta i-mela z ameriškimi odposlanci več dolgih razgovorov. To je bil prvi uradni 'sestanek med zastopniki Združenih držav in Francom, odkar so vse članice Združenih narodov dobile povabilo, naj umaknejo svoje poslanike iz Madrida. Po sprejemu pri Francu ie senator Gurnev imel razgo- vor s časnikarji ter jim izjavil, da je sestanek imel »protikomunističen značaj«. Njegov namen je bil seznaniti razne ameriške osebnosti z generalom Francom ter vodilnimi španskimi vojaškimi in političnimi osebnostmi. Senator je dejal, da ga je presenetila Francova samozavest glede vojaških sposobnosti španskega naroda ter glede vojaške pripravljenosti v državi. Dalje je izrekel prepričanje, da mora obnova Španije potekati vzporedno z obnovo ostale Evrope. Španija je država, v kateri mnogo južnoameriških dežela gleda svojo matico in je zaradi tega važna in'pomembna. General Franco je pri tej priliki poudaril, da komunistična nevarnost danes ne grozi samo Evropi, marveč tudi Severni in Južni Ameriki. Južna Evropa s Španijo mora postati branik proti komunizmu. Na koncu je Franca izrekel svoje spoštovanje in občudovanje do ameriškega ljudstva, ter upanje, da se bodo Vezi med obema državama v bodoče še ojačile in poglobile. Ameriški listi pri tej priliki poudarjajo, da ie ta uradni vojaški obisk v Španiji imel namen pospešiti sklenitev obsežnega političnega in vojaškega sporazuma med Španijo in med Združenimi državami. Po tem sporazumu bi ameriško letalstvo in mornarica dobila pravico uporabljati španska pristanišča in letališča za svoje nastope v Evropi. Vse to kaže, da so odgovorni krogi v Ameriki zdaj prišli do spoznanja, kakšno dragoceno pomoč jim pri o-brambi Evrope lahko nudi Španija, ki ie od vseh svobodnih evropskih držav edina nedostopna za komunizem, — ker ga .ie že pred desetimi leti na lastni koži spoznala; ČITAJTE »DEMOKRACIJO" Pod gornjim naslovom je na* pisal MARIJAN JANKOVIČ v Združenih državah knjigo in jo letos izdal. Iz nje posnema* mo in ponatiskujemo I. po; glav je: Trst in njegovo zaledje, ki nas bolj pobliže zanima in se nas neposredno tiče. Članek posnemamo radi zanimivih pogledov, ki jih ima pisec glede tega perečega vprašanja. Prina; šamo jih v informacijo, ne da bi s tem hoteli opredeliti svoje stališče. Trst je že nad pol stoletja ža* rišče in gospodarsko težišče Sred* nje Evrope, toda šele ob koncu sedanje vojne so zapadni zavez* niki vsaj deloma uvideli tud njej gov veliki mednarodni gospodarski in politični pomen. Kdor ima v rokah Trst, poseduje ključ v Srednjo Evropo, ki je srce vse Evrope. Kdor obvladuje Srednjo Evropo, zagospoduje prej ali slej tudi večini ostalega evropskega kontinenta in brez zadovoljive konsolidacije Srednje Evrope je nemogoča tudi konsolidacija o* stale Evrope, bodisi politična, bo* disi gospodarska. Sovjetska Rusija se je ogrom* nega pomena Trsta prav dobro zavedala, zato ga je tudi s tako trdovratnostjo zahtevala za svo* jo jugoslovansko predstražo, še vedno pa niso tega v polni meri doumeli zapadni zavezniki, sicer ne bi s sedanjim »Svobodnim tr* žaškim ozemljem« ustvarili pra* vega monstruma, ki ne more in ne bo mogel ne živeti in ne umreti, ker bo v sŽdanji obliki nujno torišče najnevarnejših političnih intrig, ki bodo stalna nevarnost za svetovni mir. Trst je jezikovno po večini ita* lijanski jezikovni otok v sloven« skem morju, toda ne pripada ne Italiji in ne Jugoslaviji, ker on ni narodnostni, temveč izključno le gospodarski problem in kot tak pripada tudi samo vsej Srednji Evropi kot celoti. Glede na to je tudi sedanja rešitev njegovega problema načelno res da edino pravilna, a vsa usodna napaka ti« či v tem, da je bil Trst odtrgan od svojega neposrednega narav* nega zaledja in njegovo ozemlje skrčeno na tako majhen teritorij, da je kratko in malo nemogoče, da bi vršil svoje dalekosežne gospo* darske funkcije kot edina vrata vse Srednje Evrope v široki svet, temveč bo nujno le predmet strastnega boja med frazastim ita* lijanskim nacionalističnim iredentizmom in nenasitnim komunstič* nim imperializmom. Edina pravilna rešitev tržaške* ga vprašanja bi bila taka, da bi « bilo ustvarjeno tako veliko »Svo* hodno tržaško ozemlje«, da bi neposredno mejilo na vse glavne zainteresirane države, to je na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Jugoslavijo, ki bi imele potem vse tudi interes na njegovi inte* griteti. Tako bi torej morale pri* ti vanj zapadna Furlanija, vsa se* dan ja jugoslovanska »Ljudska republika Slovenija«, vsa Koroška in skoro vsa jugoslovanska Istra. Ne samo, da daje to ozemlje sa* mo okroglo polovico vsega trža* škega prometa in da tvori zato njegovo nepogrešljivo gospodar* sko središče, temveč je tudi ne* ovrgljivo dejstvo, da teži k Trstu tudi vse to prebivalstvo, ako bi moglo svobodno odločati in bi ne bilo terorizirano od šovinistične* ga italijanskega in nemškega na* cionalizma ter brutalne jugoslovanske komunistične tiranije. Ta* ka država bi obsegala kakih 35.000 kvadratnih km in štela okroglo 2 ‘/a milijona prebivalcev, med katerimi bi bili vsi Slovenci (1.6 milij.), ostali pa Furlani, Ita* lijani, Nemci in Hrvatje. Tvorila bi nekako novo, jadransko Švico, iz katere bi bil z zajamčeno kul* turno avtonomijo vseh navedenih narodnosti in z najdalekosežnej* šo demokratično lokalno samo* upravo izločen vsak nacionali* stični značaj in v ospredje bi stopila njena gospodarska funkcija. To vroče ozemlje bi prenehalo predstavljati ogorčeno bojišče na* rodov in bi postalo njih mirno, posredovalno stikališče. S tem bi pa ne bilo samo trajno rešeno tr* žaško, temveč tudi slovensko vprašanje, kar bi bil prvi pozitiv* ni korak k zopetni konsolidaciji vse Srednje Evrope. Res je, da so zadnja desetletja strastnega boja za to ozemlje do skrajnosti za* ostrila medsebojno razmerje pri* zadetih narodnosti, toda tudi ta prehodna težava bi sc dala lahko premostiti, na primer z večletno ameriško zasedbo te državice, da se poležejo sedanje strasti, po* vsem uvede njena demokratična ureditev in prebivalstvo privede k iskrenemu sožitju ter plodnemu sodelovanju. Pravo jamstvo za u-speh bi nudil ravno številčno naj* jačji element, visokulturni Slovenci, ki niso nikoli v svoji zgo* dovini posegali po kaki tuji last* nini in nikoli iskali kakih prepi* rov s tujerodnimi sosedi, temveč se vedno skreno prizadevali ži* veti z vsemi v čim mirnejših od-nošajih na osnovi popolne enako* pravnosti, ne glede na to, da bi bili oni tudi vprav življenjsko za* interesirani na čim večjem pro* spe vanju take državice. SPET EDEN, KI JE SPREGLEDAL General Izidor Modelski, vo; jaški ataše pri poljskem velepo; slaništvu v Washingtonu, je prejel vabilo, naj se vrne v Varšavo. Poziv je odklonil in potem prot sil za sebe in za svojo rodbino zavetišča v Združenih državah. Poslal je dopis ameriškemu zu* nanjemu ministru Marshallu, v katerem je poudaril med drugim: »Od prihoda v Varšavo dalje sem imel priliko prepričati se o stvarnem položaju v domovini in spoznati pravi namen in taktiko Sovjetov. Vedno bolj jasen mi postaja cilj, za katerim stremi Sovjetska zveza: komunistična oblast nad vsem svetom. »Poljsko vojsko nadzorujejo sovjetski generali in častniki. Vojsko sistematično spreminjajo v slepo orodje sovjetskega gene* ralnega štaba in v komunistično šolo, ki izprija dušo poljskega vojaka. »Dobro vem, da ima politična vojaška vzgoja vse poljske mladine za cilj pripraviti ves polj; ski narod, da postane orodje sov; jetskega militarizma in impe; rializma.« »Satelitska komunistična vlada v Varšavi je uvedla strahotno policijsko diktaturo, oropala ves poljski narod svobode in pot v o; rila njegovo voljo pri volitvah. Satelitska komunistična vlada v Varšavi spreminja zdaj poljski narod v sužnje stahanovskega izkoriščanja in vedno hitreje ko* munizira gospodarsko življenje. Zdaj, ko je likvidiral Stanisla* va Mikolajčika, predsednika poljske kmetske stranke, in Karola Popiela, predsednika krščanske delavske stranke, je poljski res žim podvojil svoje napade na zadnjo neodvisno ustanovo Polj* ske — na Cerkev . ..« Dalje sporoča poljski general v svojem pismu zunanjemu mini* stru Marshallu, da je bil poklican v domovino »zaradi svojega po; litičnega prepričanja in ker ni dovolil, da bi njegov urad v Washingtonu postal prednja stra* ža komunistične spionaže in sa* botaze, ki je naperjena proti zgodovinskim koristim poljskega naroda.« Kljub nasprotovanju Obnovitveni načrt uspeva Kljub temu, da so smernice Evropskega obnovitvenega načrta tako jasno začrtane in da se da* nes povprečni Evropejec dobro zaveda, da bi brez tega obnoviš tvanega načrta evropsko gospo* darstvo še dolga leta le životarilo, 110 manjkajo glasovi, ki »Mar* shallov načrt« strastno in silovito napadajo. Ako si ogledamo o-zadje teh napadov z lahkoto ugo* tovhno, da prihajajo napadi po veliki večini s skrajne levice, ki je zainteresirana na tem, da ev* ropsko gospodarsko življenje še naprej ostane neuravnovešeno, ker kaos na gospodarskem pdlju edini omogoča uresničitev temnih načrtov, ki vodijo neiz* bežno h končnemu cilju — k sve* tovni revoluciji. Tj napadi so po veliki večini popolnoma neosnovani, in danes smo že tako daleč, da večina Evropejcev Evropski obnovitveni načrt odobrava in se prav dobro zaveda njegovega pomena. Poro« čila institutov za raziskovanje javnega mnenja nam dajejo jasno sliko o razpoloženju med evrop« skim ljudstvom. Tako poroča n. pr. organizacija Elmer Roper, da je pred letom dni znaten odstotek Evropejcev še mislil, da Marshallov načrt ni drugega kot nakana Amerike, ki skuša Evropo gospodarsko izkoriščati. Letošnja porrpraševanja med povprečnimi evropskimi prebivalci pa kažejo, da ee danes pribl. 4/5 Evropejcev zaveda, da ima Evropski obno* vitveni načrt za svoj cilj obnovo Evrope in njenega gospodarstva, obnovo, ki naj omogoči našemu kontinentu spet zaživeti in sha* jati z lastnim delom in lastnimi sredstvi brez prekomorske pomo* oi — in darov. Naravno je, da so Američani tudi sami zainteresira« ni na tem, da evropsko gospo« darfcsvo pride v stari tek, ker večno dajanje podpor in darov vsakomur končno presede. Raziskovanja institutov za pre* uoevanje javnega mnenja so pokazala, da velika večina Evropej* cav zdaj veruje, da Evropski ob« novitveni načrt temelji na iskreni želji ameriškega ljudstva in ame« riške vlade pomagati Evropi pri njenj gospodarski obnovi in osa« mosvojitvi.Na Švedskem 85°/o prebivalcev pravilno sodi o načrtu v Angliji SOPI o, v Švici 80°/o, v Ita« liji 74°/o in v Nemčiji pribl. 70°/o. Trditve, ki jih slišimo in beremo, češ, da je Evropski obnovit« veni načrt le orodje ameriške po« litike, in da je ta načrt naperjen proti tako imenovanim ljudskim demokracijam, so neosnovane. Vsemu svetu je dobro znano, da so bile tudi vzhodnoevropske dr« zave skupaj s Sovjetsko zvezo povabljene, naj sodelujejo pri Evropskem obnovitvenem načrtu. Sovjetska zveza je to povabilo odklonila in za njo so, hočeš no« češ, morale povabilo odkloniti tudi vse ostale satelitske države Sovjetske zveze. Paul Hoffman, upravnik za ev= ropsko gospodarsko sodelovanje, je pred kratkim poudaril: »Vz« hodnoevropske države so se morale odreči sodelovanju pri Ev« ropskem obnovitvenem načrtu na izrecno zahtevo iz Kremlja. Ta prepoved je na strahotno jasen način razgalila Sovjetsko politiko. Res je sicer, da Sovjeti ne želijo vojne, toda Kremelj ne želi niti miru. Kremelj hoče v Evropi zmedo in kaos, ki sta idealna podlaga za uvedbo diktatorskih sistemov.« Hoffman jc v tej zvezi ponov« no poudaril, kar je povedal že ameriški zunanji minister Mar« shall pred več kot letom dni: »Naša politika ni naperjena proti nobeni državi, temveč le proti lakoti, revščini, obupu in kaosu.« Kljub vsem napadom pa vendar voditelji Evropskega obnovitve« nega načrta še do danes niso iz« gubili upanja, da bodo nekateri nasprotniki načrta sčasoma le spremenili svoje mnenje in zadr« žanje, seveda, če bodo to smeli ali mogli. V tej zvezi je zanimivo omeniti dejstvo, da se nekatere vzhodnoevropske države prav nič ne branijo sklepati trgovske kupčije z upravo Evropskega obno« vitvenega načrta. Tako poroča ameriška uradna agencija z dne 15. septembra t. L, da so Čeho« slovaki, seveda za plačilo v do« larjih, sprejeli naročilo za dobavo železniških vagonov v vrednosti 3 milijcShov dolarjev. Kot znano, dobave Evropskega obnovitvenega načrta ne prihaja« jo le iz Združenih držav. Velik del raznega materiala uprava Ev« ropskega obnovitvenega načrta kupi tudi v drugih deželah, seve« da za dolarje, ki jih prispeva ameriški davkoplačevalec. Na ta način je uspelo v razmeroma kratkem čas* izdatno podpreti marsikatero industrijo v Evropi in nuditi zaposlenje velikemu številu delavcev. Z blagom in materialom dobavljenim deloma iz Združenih držav, deloma pa iz Evrope, je bilo mogoče spraviti v pogon številne obrate in pro« metna sredstva v evropskih drža« vah. Tukaj naj navedemo’ samo primer obnove italijanskega pro« metnega sistema: Do konca avgusta 1948. je Ita« lija uspela obnoviti svoje želez« nice do višine pribl. 90°/o pred« vojne zmogljivosti. To bi brez pomoči iz tako imenovanega Mar« shallovega načrta ne bilo mogoče, kajti za obnovo svojih železnic je Italija izdala preko 14 milijard lir samo iz tako imenovanega »Fondo Lire«, ki ga je ustanovila iz prodaj materiala, ki prihaja v Italijo v okviru Evropskega ob« novitvenega načrta. Iz tega fonda je Italija črpala sredstva za naba* vo preko 20.000 tovornih vago* nov, pribl. 1.500 osebnih želez« niških vo2»v in na desetine elek« tričnih in parnih lokomotiv. Mnenje dveh odličnih gospodarstvenikov O ugodnih vplivih Evropskega obnovitvenega načrta na evropsko gospodarstvo poročajo tudi iz drugih evropskih dežela in če bodo Evropi prihranjene strahote nove vojne, moremo upati, da bo v nekaj letih evropsko gospodar« stvo spet zavzelo položaj, ki mu v svetu pritiče. Prvi zanesljiv znak izboljšanja je ta. da se za« čenjajo privatni gospodarstveniki iz prekomorskih držav spet zani« mati za možnosti naložbe svojih kapitalov v evropsko industrijo in trgovino. To je bil vedno naj« boljši znak za vračanje zaupanja v ozdravitev in normaliziranje gospodarskih razmer. Zastopnik ameriških tekstilcev Zastopnik velikega trgovskega udruženja ameriških tekstilcev Sylvan Gotshall je pred kratkim v tej zvezi dejal, da bi ameriška zasebna podjetja zamogla v veli« ki meri prispevati k evropski ob« novi s svojo udeležbo pri evropskem gospodarskem življenju. Mnoga industrijska podjetja v Evropi nudijo že sedaj umeri* riškim tvrdkam1 prav ugodne po« goje za udeležbo in uprava Evropskega obnovitvenega načrta bo kot je določeno to sodelova« nje podprla tudi s tem, da bo zajamčila Američanom uradno zamenjavo v dolarje onih tujih valut, ki bi si jih pridobili s svo« jim sodelovanjem v okviru ev« ropske obnove. Ko bo enkrat evropsko gospodarstvo prišlo v pravi zagon, bo zamogla Evropa izvažati v Ameriko znatne koli« čine svojih proizvodov, kar bo Evropejcem omogočilo uvažati v še večji meri kot doslej one ameriške produkte, ki evropske« SPOMENICA Slov, demokratske zveze za STO Varnostnemu svetu Združ. narodov V borbi za ohranitev Svobodnega tri. ozemlja in za življenjske pravice slovenskega naroda, ki mu jih odrekajo ravno sedaj, ko je bilo to ozemlje povišano v samostojno državno tvorbo, še bolj kot prej, ko je še bilo navadna italijanska provinca, v borbi za bivanje in zaposlitev, tedaj za vsakdanji kruh' slovenskih delavcev1 in nameščencev, je predložila Slov. dem. zveza za STO v Trstu Varnostnemu svetu Z N spomenico, ki je bila poslana tudi vsem članom Sveta. Dalje' je bila spomenica v prepisu poslana' vsem načelnikom državnih delegačij na pariškem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov, vplivnim državnikom v Ameriki, Angliji in Franciji ter dopsnikom svetovnega tiska, ki so zbrani na pariški konferenci. Razume se. da je bila spomenica izročena v prepisu tudi predstavnikom ZVU v Trstu. Spomenica obsega na 30 tiskanih straneh naslednje gradivo: Uvodna beseda. I. Politični položaj Svobodnega tržaškega ozemlja. II. Uprava britansko - ameriškega področja. 1) Narodna in jezikovna enakopravnost; 2) Poitalijančenje slovenskih priimkov; 3) Pravica bivanja na STO in v Trstu; 4) Državljanstvo STO-ja; 5) Slovensko šolstvo; 6) Slovenski gospodarski in denarni zavodi; 7) Mestna in pokrajinska uprava; 8) Finance in gospodarstvo. III. Uprava jugoslovanskega področja. IV. Zaključki in predlogi: A. Splošni; B. z ozirom na britansko - ameriško področje; C. z ozirom na jugoslovansko področje. V. Končna beseda. Spomenico bomo zaradi važnosti v celoti priobČali v »Demokraciji«, in sicer pričenši z današnjo številko. Ves slovenski, hrvatski in srbski narod opozarjamo na to vazno spomenico o naših pravicah in našem obstoju. «» «» «» Varnostnemu svetu Združenih narodov — Lake Success Sloveska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje (SDZ), predstavnica demokratskih nekomunističnih Slovencev, Srbov in Hrvatov Svobodnega tržaškega ozemlja, upravičeno vznemirjena spremlja potek razvoja tržaškega vprašanja. Od trenutka ko so Združene države, Združeno kraljestvo in Francija stavile predlog o ponovni vključitvi tržaškega ozemlja v sestav italijanske republike, je izginil na Svobodnem tržaškem ozemlju vsak občutek politične gotovosti in stalnosti za bodočnost. Od tega trenutka dalje se je bistveno spremenila1 tudi politika krajevnih vojaških oblasti, katerim je poverjena uprava Tržaškega ozemlja do prihoda guvernerja. Obe vojaški upravi sta pričeli na poverjenem ozemlju še izraziteje voditi politiko v smislu smernic svoje politične koncepicije: jugoslovanska v smislu čim popolnejše razširitve političnega, pravnega in gospodarskega totalitarizma tudi v Jugoslaviji poverjenem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, anglo-ameriška vojaška uprava pa še izraziteje nadaljuje s podpiranjem italijanskih interesov na škodo slovensko-hrvatskega življa in njegovih političnih pravic. SDZ je prepričana, da je tako ravnanje posledica nepravilnega gledanja na problem Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ni v skladu niti z ideali, za katere so v zadnji svetovni vojni nešteti žrtvovali svoja življenja, niti z duhom mirovne pogodbe z Italijo in Statutom Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato je SDZ sklenila, da predloži Varnostnemu svetu Združenih narodov kot varovalcu celovitosti in obstoja Svobodnega tržaškega ozemlja pričujočo Spomenico, s katero želi osvetliti tržaško vprašanje posebno v onih točkah, ki jih mednarodni svet malo pozna. SDZ meni, da bi moral Varnostni svet napraviti vse, kar je v njegovi moči, da se v ta pereči del Evrope povrne mu gospodarstvu primanjkujejo. Sylvan Gotshal je poudaril, da je Evropski obnovitveni načrt že do sedaj izboljšal gospodarsko stanje v večini evropskih držav in se to zboljšanje tudi že izraža v zvišanju življenjske ravni in v zopetni pojavi številnih potrošnih predmetov, ki so v Evropi doslej manjkali. Gotshal je opozoril na Švico, ki danes izvaža mnogo svojih proizvodov v Ameriko v zameno za ameriške produkte. Kar je mogla storiti Švica, bodo mogle doseči z ameriško pomočjo tudi druge države. Pomočnik trgovinskega ministra Tudi pomočnik ameriškega trgovinskega ministra, Thomas Blaisdell, se je prav optimistično izrazil o gospodarskih izgledih Evrope. Dejal je: »Evropski obnovitveni načrt je na dobri poti. Naše gospodarske pomoči nismo poslali brezbriž« nim, trudnim ljudem. Evropejci so pokazali, da znajo trdo prijeti za delo. Enako kot je svoj čas Evropa pomagala Združenim dr« žavam, ko so se morale v pionir« skih dnevih svoje zgodovine bori« ti s silnimi začetnimi težavami, prav tako imamo zdaj mi za svo* jo dolžnost, da pomagamo Evropi v njenih težkih dnevih. Popolno* ma naravno je, da države z razvitim in dobro tekočim gospodar« stvom pomagajo drugim deželam, ki potrebujejo surovine in kapital za ustanovitev ali vzpostavitev svoijh industrijskih in drugih gospodarskih ustanov. Združene države in njihova vlada danes investirajo svoj denar v evropsko gospodarstvo iz istih razlogov, iz katerih so evropske državi v preteklosti nalagale svoj kapital v Ameriko. M'i verujemo v bo« dočnost Evrope, ki je po svoji gospodarski naravi središče sve* tovne trgovine. Sčasoma, tako upamo, bodo ameriška gospodar« ska podjetja prevzela nase velik del bremena, lei ga danes nosi Evropski obnovitveni načrt in ameriška vlada in ta podjetja bo« do omogočila dotok potrebnega kapitala v Evropo bodisi direkt« no, bodisi potom banke za med« narodna plačila. Evropski obno* vitveni načrt sam predvideva jamstvo za privatne denarne na* ložbe do neke določene mere.« Thomas Blaisdell je zaključil svoja izvajanja takole: »Ako se bo Evropi v prihodnjih letih posrečilo obnoviti svoje proizvajalne možnosti in vzpostaviti svoj položaj svetovnega trgovskega središča, potem. lahko računamo na to, da bodo ameri* ška zasebna podjetja spet začela z zaupanjem usmerjati svoje kre* dite v Evropo, enako kot po prvi svetovni vojni. Tedaj bomo lahko z gotovostjo dejali, da je Evropa spet ozdravela od silnih posledic zadnje vojne.« J SLOV. SOLSKE KNJIGE 9) Zemljepis za nižje razrede I zemljepisu srednjih šol. Napisal France skih držav. Župan. Trst 1947. Str.165. Knjiga obsega tri dele za tri razrede nižjih srednjih šol. Prvi dei vsebuje temeljne zemljepisne pojme, drugi del zemljepis slo* venskega ozemlja, tretji del pa zemljepis Evrope na splošno in po državah. Knjiga ima vsega 34 podob. Pisana je v lahkem jezi* ku, primernem za nižjo razrede, in tudi snov je dobro razdeljena. Pri drugem delu se je sestavlja* lec spretno izognil preobsežnosti snovi, ki jc bila značilna za prejš* njo zemljepisno šolske knjige. Dobro bi pa bilo dati v knjigo več gospodarskega zemljepisa. Seveda je treba upoštevati, da zaTadi neurejenih povojnih raz* mer in pomanjkanja statistik za* želeni podatki niso bili doseglji* vi. V bodočo bo možno tudi to pomanjkljivost odpraviti z raz* širitvijo nekaterih poglavij pri Slovenije in evrop* 10) Aritmetika za nižje srednje Sole. Sestavil Vinko Vovk. Trst 1946. Str. 160. Preden pričnemo z oceno, mo* r^mo bravca opozoriti na precej* šnje razlike v pouku matematike na slovenskih šolah in na italijan« skih. Slovenski mat. učbenik po* sveča vso pažnjo sistematiki. Knjiga tvori zaključeno celoto in navaja čim lažjo naloge, ker predstavlja, da si bo dijak v na* slednjih poglavjih tako povečal znanje, da mu bodo lahko ra* zumljive tudi težjo naloge iz prejšnjih poglavij. Kot sestavlja-lec posebno pazim na to, da jc dijak sposoben, vsako nalogo re* šiti do konca. Dokazov se poslu* žujem le, kolikor so potrebni za umevanje računov. Italijanske mat. knjigo pa posvečajo vso pozornost razmotrivanju raznih matematičnih problemov. Ni to* liko važno, ali dijak naredi vsako nalogo do konca; glavno jc, da jo preštudira in ugotovi, zakaj je potreben tak in tak postopek. O it. mat. knjigah lahko rečemo, da so telovadba duha. Zato so naloge mnogo težje. Učenec jih rešuje bolj teoretično nego prak* tično. Sestavljalec naše knjige sc je hotel prilagoditi italijanskemu si* stemu. Ker so se mu mnoga po* glavja zdela pretežka, so je omejil na najnujnejše dokaze. Seveda je pri tem trpela sistematika in j človek ima vtis, da v iknjigi ni i prave organske povezanosti med j posameznimi poglavji. Po tak; j knjigi privatist ne bo mogel štu* ] dirati brez profesorjeve pomoči, j in nalogah ne samo mnogo tiskar* skih škratov, ampak so tudi ne* kateri primeri nesrečno izbrani in ne zadosti premišljeni. V be* sedilu (razlagi) so hude slogovne težave. Učiteljem matematike služi knjiga dobro kot priroč* nik; za učno knjigo pa naj se pripravi čimprej druga, pregleda* na, izpopolnjena in razširjena izdaja, v kateri naj se upoštevajo učni načrti ,za vse slov. nižje srednje šolo na STO*ju. 11) Italijanska slovnica za slovenske srednje Sole. Šesta* vila dr. Lina D’Atena. Natiskana v juliju 1948. Str. 184. Knjiga je sestavljena na osnovi v obče sprejetih delitev slovnice v glasoslovje, oblikoslovje in Ta učbenik jc le učni pripomoček j skladnjo. Na prvi pogled in za učenca, ki ima dobro razlago profesorjevo. Skratka — knjiga je pisana v slogu skript, ki ho* čejo podajati snov strogo znan* stveno, ne glede na to, ali je snov podana tako, da jo bo dijak lah* ko doumel. Knjigo je rodila nuj* na potreba in jc bila sestavljena na hitro roko; avtor jc moral od* dajati rokopis v tiskarno, še preden je imel zaključeno celoto. Pri uporabi knjige v šoli je treba SO* deč po kazalu bi skoraj mislili, da knjiga v vsem ustreza. Ko pa jo prelistamo, lahko — če smo slovničarji — opazimo nedostat* ke. Zlasti pa bo opazil nedostat* kc profesor, ki jo bo uporabljal v šoli. S profesorjem bo seveda trpel tudi učenec. Za učenca, ki italijanščino že obvlada vsaj v temeljih, ho .slovnica dober pri* pomoček. Dobro je obdelano poglavje o glasoslovju, manj te* *ju. Isto smemo trditi o poglavju o skladnji. Tu se pač jasno čuti, da je bilo delo prehitro opravlje* no in da ni plod večletnega truda, prekaljenega s prakso. Knjiga se premalo ozira na slovensko slovnico in nje posebnosti in ta* ko je v mnogih primerih nejasna. Premalo jasnosti je n. pr. med svojilnimi, kazalnimi, nedoločni* mj pridevniki ter med svojilnimi, kazalnimi, nedoločnimi in vpra* šalnimi zaimki. Enako je raba časov preveč sumarično našteta, a premalo pokazana pravilna raba. Slovnica je pretežka, predpo* stavlja preveč jezikovnega znanja in se drži metode, ki bi jo sicer s pridom uporabili, ako bi bila knjiga pisana za italijanskega srednješolca. Boljši in zanimivej* ši bi bilj primeri, vzeti iz pisa* teljev, zlasti v poglavju o sklad* nji. Ako bo sestavljalka sama pazljivo in prizadevno uporablja* la svojo slovnico, bo v drugi izdaji — ki pa naj. bo plod dolgega dela — marsikaj drugače prikro* ila. Zelo ji bodo v pomoč tudi druge slovnice, prirejene za slov. srednje šole, n. pr. frapcoska, nemška ter doslej izšli italijanski Lebnova in Nemčeva, kakor tudi učbenik S. Trdinove. biti previden, ker je v besedilu : meljito pa poglavje o oblikoslov: Tako smo si na kratko ogledali enajst učbenikov, ki so doslej v treh letih izšli za slovenske sred« nje šole. Videli smo, da ni mobe« den do kraja popoln. Ugotovili smo, da je tega najbolj kriv ne* pravilen sistem, ki sestavljalcem postavlja prekratek rok. Vsak rokopis bi moral dokončan ležati vsaj dva meseca, potem pa biti še enkrat temeljito pregledan, preden gre v tisk. Za tistega, ki se mu bodo naše sodbe zdele preostre, naj navede« mo Stritarjeve besede iz V. kri« tičnga pisma (1868): »Kaj nam pomaga, če se slepimo! To več škodi, kakor koristi. Če bomo ravnali tako, legij bomo zvečer moško na namišljeni lavor; ko pa zasije dan, zbudili se bomo na bobovki!« Nemoško, neresno in škodljivo je, da bi hvalili, kar ne zasluži hvale. Kajti prepričani smo, da bi sestavljalci teh enajstih učnih knjig v drugačnih raz* merah in okoliščinah svoje delo bolje opravili. Ko se bodo razme« rc in okoliščine spremenile, bodo lahko vse pogreške popravili in pomanjkljivosti odpravili. Za de« lo, ki so ga izvršili doslej, pa jim gre vse naše priznanje in topla zahvala. (Nadaljevanje) Stran 4. ' DEMOKRACIJA Leto 11. - btev. 41 vsaj oni relativni mir, enakopravnost, gotovost za bodočnost, kakršno dopušča sedanji čas. SDZ meni, da ima kot predstavnica dela prebivalstva Svobodnega tržaškega ozemlja pravico, da to željo izrazi in pričakuje, da se bo to njeno upanje izpolnilo. I. Obstoj Svobodnega tržaškega ozemlja Na mednarodnih konferencah, na katerih so odgovorni državniki pripravljali mirovno pogodbo z Italijo, je bilo tržaško vprašanje temeljito obravnano. Sedanja državno-pravna ureditev tega ozemlja je nastala kot sad kompromisa velikih sil in ni zadovoljila niti jugoslovanske niti italjanske zamisli, toda kljub temu in prav zaradi tega sloni na realnih dejstvih, ki jo opravičujejo in dokazujejo njeno pravilnost, . , j ; Trst sam je že več kot trinajst stoletij narodnostno mešano ozemlje, obljudeno s Slovani in Italijani. Vsa okolica je slovenska, mesto samo pa je z močno slovensko manjšino večinsko italijansko, brez ozemeljske kontinuitete z italijanskim narodnim ozemljem, ker sega slovensko ozemlje od Trsta pa do Timava vse tik do Jadranskega morja. V neposrednem zaledju mesta so postonjska vrata, kjer je najnižji prehod iz Podonavske kotline v Sredozemsko morje. Po tej poti, poleg tega pa čez Predil inTrbiž tečejo važne prometne zveze, ki dajajo Trstu značaj glavnega srednjeevropskega pristanišča, h kateremu težijo vse srednjeevropske države. Interes teh državi je, da je Trst kraj miru in reda, ne pa predmet večnih sporov in stalnega tekmovanja dveh narodov, Italijanov in Slovanov. V tržaško pristanišče mora biti zajamčen svoboden dostop vsem srednjeevropskim državam, tako kot je bil v času, ko je bilo njegovo zaledje do leta 1918 politično povezano v enotno državno telo. Iz vseh teh razlogov je rešitev tržaškega vprašanja na mednarodni osnovi edino pravilna. Nemogoče je popolnoma zadovoljiti eno ali drugo nacionalistično stremljenje. Trst ni niti luka ene države, kateri bi jo umetno iztrgali, kot je bil to primer Gdanska, niti ni samo stičnica dveh sosednjih narodov. Trst je skupna last srednjeevropske družine držav, saj ga od njih loči samo ozek pas slovenskega narodnega ozemlja. Skoda da niso bile njegove meje že v Parižu potegnjene tako, da bi razpolagal vsaj z eno svojo neposredno prometno zvezo s Srednjo Evropo. SDZ. misli, da smo lahko hvaležni slučaju, ki je omogočil ustvaritev te samostojne državne tvorbe mimo zgolj političnih in prestižnih interesov njegovih neposrednih sosed. Samo taka rešitev odgovarja življenjskim koristim ozemlja, trajnim koristim dveh glavnih držav, ako želita živeti v miru, še posebno koristim tržaškega zaledja in svetovnega miru. SDZ je mogla že drugič čitati v poročilu, katerega je^ poslal poveljnik anglo-ameriških sil na Svobodnem tržaškem ozemlju Varnostnemu svetu, pripombo, da se v Trstu ni pojavila nikaka državna zavest in da prebivalstvo še vedno teži k Jugoslaviji, oziroma k Italiji. Se nikdar ni prebivalstvo z navdušenjem spreljelo kompromisne rešitve. Toda general Airey je ob priliki zadnjih manifestacij za priključitev Trsta k Italiji, ki jo sam priporoča, lahko ugotovil, kako malo je domače tržaško prebivalstvo navdušeno za tako priklopitev, Trst je poslovno 'središče, zaveda se svoje prvenstveno gospodarske funkcije in kot tak si želi samo neodvisnosti, miru, gotovosti in dela. Vendar mora SDZ ugotoviti, da znakov notranjepolitične konsolidacije Svobodnega tržaškega ozemlja ne bo vse dotlej, dokler bodo celo tiste sile, ki so bile njegovi glavni tvord in njihovi vojaški poveljniki, katerim je Svobodno tržaško ozemlje poverjeno v varstvo, izpodkopavali vero v trajnost mednarodnih pogodb. Velesile so izdelale Statut Svobodnega tržaškega ozemlja, ki danes zaradi njihovega medsebojnega nesporazuma ne more v celoti stopiti v veljavo. Neopravičeno je, ako se krivda za nastalf položaj pripisuje Svobodnemu tržaškemu ozemlju in težnjam njegovega prebivalstva, ko vendar to prebivalstvo v ničemer ni bilo poklicano, da o ustroju Slovenskega tržaškega ozemlja izrazi svoje mišljenje in želje. SDZ meni, da so posebno velesile in mednarodna družina narodov tisti, ki na vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja dokazujejo svojo sposobnost za pravilno izvajanje prevzetih obvez. SDZ želi, da bi se vse podpisnice italijanske mirovne pogodbe globoko zavedale tega dejstva, preden bi se lotile sprememb osnovnih določb ov Svobodnem tržaškem ozemlju. Posebno pa bi bilo nepravilno, ako bi bile take spremembe posledica nalašč prirejenih poročil v času, ko ukrepi krajevnih zaupnih vojaških uprav na obeh straneh demarkacijske črte še vedno ločijo Svobodno tržaško ozemlje v dva politično, gospodarsko in pravno popolnoma različna dela. Ena začasna vojaška uprava prezira posebno one določbe italijanske mirovne pogodbe in stalnega ter začasnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja, ki obravnavajo vprašanje resnične svobode in demokracije, druga pa ne upošteva v zadostni meri onih določb, ki se tičejo narodne enakopravnosti in l»oprave fašističnih krivic. (Se nadaljuje) IZZA ZAVESE Nova maša in rdeči fašisti Poročajo nam : V nedeljo 3. t. m. so v Biljani v Brdih imeli ve« lik praznik : tamošnji rojak g. Marjan Kožlin je pel prvo sv. mašo. Ljudstvo vseh Brd se je že dolgo pripravljalo na to izredno slavnost. Zlasti fantje in dekleta so kar tekmovali, kako hi lepše in dostojne j še počastili svojega sovrstnika. Ko so na predvečer, v soboto fantje postavili pred cer* kvijo lep slavolok, so zadovoljni odšli nekateri k blagoslovu, dru* gi k pevskim vajam. Tedaj, — hi* lo je že temno —, sc pojavijo pred slavolokom čudne, mračne sence, ki so eno stran podŽagale, da se je slavolok polomil. Nato se je začelo divje streljanje z mi* trami, ki je trajalo vso noč. Du* hovniki, domačini in tudi drugo občinstvo, ki je Ivlo v cerkvi, vse je bilo blokirano, nihče si ni upal čez prag. Druhal pa je po vasi gobezdala in prepevala po la* ško. Res, dober sad rodi vaša se* tev, gospodje tovariši Bevki, Bu* dali itd. Kljub temu se je k novi maši zbrala ogromna množica ljudstva vseh Brd, da počasti novomašni* ka in da na lastne oči vidi delo rdečih fašistov. Fantje so pustili slavolok v podrtem položaju ljud* stvu v opomin, fašistom v sramoto. Odgovorni urednik; Janko Simiit Tiska tiskarna Budin v Gorici Nižja slov. sr ednja šola v Trstu Šolska sv. maša bo v soboto 16. oktobra ob lOh dopoldne v cerkvi Sv. Antona starega, Piaz* za Horti. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek 18. oktobra. Slovenske šole v Trstu »Slov. demokratska zveza za STO« je naslovila na generala T. S. Airey-ja spomenico za ustanovitev slovenske klasične gimnazije, slovenske višje industrijske šole in slovenske dvoletne trgovske šole, za katere se je pri poskusnem vpisovanju priglasilo zadostno število učencev. Dne 2. t. m. je prijela slov. demokratska zveza od glavnega stana ZVU obvestilo, da je general Airey odredil potrebne poizvedbe glede otvoritve gornjih šol. V zvezi s tem ie šef za šolstvo ZVU podpolkovnik Marshall izjavil nedavno dopisniku nekega lista, da ima v pretresu prošnjo za otvoritev gornjih treh šol in da v principu ni nasproten njih ustanovitvi. Vsi slovenski starši in slovenska javnost pričakujejo, da bo Zavezniška šolska u-prava odredila otvoritev teh šol, katere so nujno potrebne za izpopolnitev slovenskega srednješolskega aparata. ■2i Nov kanonik Za stolnega kanonika pri trža* škem kapitlju je bil te dni imenovan g. Ivan Kramarič, bivši žup* nik v Št. Petru na Krasu. Iskreno čestitamo. Ob zaključku tržaškega velesejma Na naglo, ozkosrčno in pri* stransko organizirani velesejem v Trstu naj bi bil po zamisli prire* diteljev dokazal tesno povezanosit jn usodno gospodarsko odvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja od Italije. Organizatorjem te važne gospodarske prireditve ni bilo na tem, da bi bili nanjo privabilj čim več razstavljalcev ter inte* resentov iz njegovega naravnega zaledja. V tem prizadevanju so šli ta* ko daleč, da so uradno omejilj udeležbo tujih držav, katerim so določili nekako tretjino razstav* nega prostora, vse ostalo pa so rezervirali za domača in italijan* ska podjetja skupaj. Težko naletimo kje drugod na tako izrazito politično * propagandno gledanje pri prirejanju neke mednarodne gospodarske manifestacije, ki naj služi ekonomskemu razmahu do* ločenega področja, če je to tako zelo, kakor prav Trst, odvisno od izmenjave in od prometa s tujjno. Vendar je kljub tem stremijo* njem treba ugotoviti, da je pri* reditev uspela in sicer kot izrazi* ta manifestacjja tržaškega gospo* darstva, njegove zmogljivosti in njegovih trenutno neizkoriščenih možnosti. Skoraj vse, kar smo na sejmu videli veljkega in res zanimivega, so pokazala tržaška pod* jetja. In tako se je velesejem spre* menil v dokaz, da je Trst tudi gospodarsko sposoben sam živeti. Treba mu je najti samo možno* sti za razmah njegove gospodar* ske djnamiko tja, kjer je tako po* trebna — v Srednjo Evropo in na vzhod. To je nauk, ki ga je pri ogledovanju razstave dobil vsak obiskovalec. Ta nauk je lahko za bodoče dragocen tudi priredite* Ijem. Sprčo velike udeležbe tržaških podjetji in tržaške industrije je seveda navzočnost tujih razstavljalcev bila skromna in so se ti skoraj docela izgubljali v morju domačih oddelkov. Temu je kri* va slaba organizacija, ki sj ni znala — in najbrž tudi ni marala — zagotoviti večjega odziva iz Avstrije, Češkoslovaške, Švjce in drugod. Edino izjemo so tvorili številni in obsežni jugoslovanski oddelki, kjer je bjlo pregledno in učinko* vito prikazano vse, kar sta spo* sobna dajati gospodarstvo in in* dustrija te države. Jugoslovanski del velesejma je bil urejen smotrno, dasj bi neka* tere stvari lahko odpadle, Jn pa z velikim estetskim ter propagand* nim okusom in spretnostjo. Videti je bilo, da je pri razporeja* nju raztavnega blaga imel glav* no besedo nekdanji izurjeni slo* venski velesejmski in razstavljal* skj kader. Kar je treba pri jugoslovanski udeležbi še posebej poudariti, je dejstvo, da jo letos izostala sleherna politična propaganda za sc* danji režim na oni strani. S tem je razstava dobila potrebno res* nost in je vzbujala zanimanje pri vseh obiskovalcih, namesto da bi jih bila z ideološkim kričanjem odbijala. Poleg vin in pijač, razstavljenih in točenih v originalnem in okusnem paviljonu pri Sv. Justu so zlasti veliko, tudi kupovalno, zanimanje vzbujala ročna dela. Škoda, da ni bilo na prodaj še kaj drugega, n. pr. izdelki živilske in* dustrije, ki so se spričo neusmi* Ijenega racioniranja v Jugoslaviji zdeli nekaj nemogočega. Kakor glede drugih dežela v tržaškem zaledju, tako bi tudi glede Jugoslavije velesejem dose* gel ves luspeh šele, če ti tudi Ju* goslovanom bila dana možnost, da bi v neomejenem številu obi* skavali tržaško razstavo ter vide* li, kaj danes Trst lahko nudi njihovi državi kot posrednik med svetom svobodnega gospodarstva in med dirigiranimi deželami »ljudskih demokracij«. Toda na kaj takega trenutno seveda ni mogoče misliti — in tu* di zaradi takih omejitev ne mo* re Trst še zaživeti svojega samo* stojnega življenja, ki bi koristilo njegovemu prebivalstvu ter zlasti še napredku in blagostanju števil* nih narodov onstran železnega zastora. Žganjekuha na STO — v premislek ZVU Na STO ni veleposestnikov. Vsi kmetje, z neznatnimi izjemami, so sami lastniki in obdeloval* ci svoje zemlje, sami mali, redko srednji posestniki. Povprečno pri* dela naš kmet od 1 do največ 10 hi. vina; redki so, ki pridelajo kaj več. Zato je tudi količina vinskih tropin neznatna. Pod Avstrijo je smel vsak kmet kuhati iz vinskih tropin žganje —• tropinovec za domačo porabo. Zato je dobil od finančne upravo dovoljenje in jc nakuhal z ozirom na število dru* žinskih članov po par litrov žga* nja na osebo. Ljudstvo je tako izkoristilo tropine in prišlo do ne* kaj žganja, ki ga je imelo tako rekoč za .domače zdravilo. Ko je Italija zasedla te kraje, je pre* prečila žganjekuho kmetom * po* sestnikom z visokimi taksami, ki jih kmetsko ljudstvo pri svoji priprosti žganjekuhi ni zmoglo, ker bi bil doma skuhani tropino* vec dražji, kakor v trgovini. Ita* lijanska zakonodaja je odgovar* jala italijanskim razmeram, kjer je velik del zemlje v rokah vele* posestnikov, ki so se lahko prisodili zakonu in razpolagali s po* trebnimi sredstvi, da so si naba* vili moderne destilacijske pripra* ve za rentabilno kuhanje. Tako so se v Italiji izkoristile vse tro* pine, dočim je moral primorski mali in srednji kmet z dragoce* nimi tropinami v gnoj. Na Trža* škem ozemlju ni mogoče, da bi si kmet sam oskrbel kuhanje žga*,. nja pri obstoji italijanskih pred* VESELA VEST Zopet Je izšel »Pastirček**. Oktobrska Številka, prva četrtega letnika, ie pončna in polna zdravega veselja l s pisov. Zato je nujno potrebno, da ZVU uvažuje posebne razmer re naših kmetov in jim dovoli kuhanje žganja iz vinskih tropin za hišno porabo, event. proti niz= ki taksi za kritje stroškov finančs ne kontrole. Tako bo ZVU rešila vse tropine, ki bi drugače konča* le v gnoju, in pomagala našemu kmetu. Da bj pa žganjekuha pri kmetu mogla škodovati velikim destila* oljskim tvrdkam, je neverjetno. Kraški in istrski kmet ne bosta kupovala Stockovih in drugih žganj, tudi če ne bosta smela do* ma kuhati tropinovca. Radio Trst II (na valovni dolžini 203.6.metra ali 1474 Kc na sekundo) Nedelja, 10. 10. 1948 : 9.30 Kme* tijska oddaja. — 10.00 Maša * prenos iz cerkve sv. Jušta; med mašo pridiga. — 11.15 Zbori jugoslovanskih skladateljev. — 13.00 Glasba po željah. — 16.30 Od valčka do swinga — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 19.00 Ali že veste? — 20.00 Mo* zart: koncert za klavir in orke* ster v D duru. — 20.30 Filmski trak. — 21.00 Vesela ura: Nu-šič » Svetovna vojna. Ponedeljek, 11. 10.; 12.00 Sodob* na Anglija: Očiščene slike v londonski narodni galeriji. — 18.00 Naša povest: Ovčar Mars ko. — 18.45 Istrske pesmi, poje Štrukelj Andrej. — 19.00 Zdrav* niški vedež. — 20.00 Športna kronika. — 20.10 Na harmoni* ko igra Rihter Lino. — 20.30 Sprehodi po našem podeželju: Zahodne Julijske Alpe. — 20.45 Wagner: Tannhiiuser * opera v 3. dejanjih. Torek, 12.10.: 12.00 Novi svet: Boj proti otroški paralizi in drugo. — 18.00 Vaški kvintet. 19.00 Človek in priroda. — 20.00 Iz glasbene romantike. — 20.30 Za slovensko šolo v Ločniku ni prostora Štirideset družinskih glavarjev iz Ločnika in Gradi-škute je poslalo šolskemu skrbništvu v Gorici pisano j zahtevo, da otvori slovensko šolo za njihove otroke, ki jih je okoli 70, reci in piši sedemdeset. Tudi prosvetno ministrstvo je odredilo, da se slovenska šola v Ločniku mora odpreti. Kljub temu slovenske šole v Ločniku še ni. Kakor smo zvedeli, bi šolsko skrbništvo rado poverilo kaki slovenski .učiteljici nalogo, naj poišče na Gradiškuti primeren prostor za šolo, ker ta-mošnji starši tako želijo. To je prazen izgovor in ima pomen zavlačevati z otvoritvijo slovenske šole. Na Gradiškuti prostora ni in učenci iz Ločnika tudi ne bi mogli hoditi v šolo tja. Naj se torej otvori slovenska šola v Ločniku, začasno, dokler ne bo oblast, ne pa učiteljica, preskrbela primeren prostor na kraju, ki bo služil tako učencem iz Ločnika kakor onim iz Gra-diškute. Za letos pa naj bi se pouk vršil v Ločniku popoldne, Goriško šolsko skrbništvo ima dolžnost skrbeti in urediti tako, da bodo tudi Slovenci v Ločniku in na Gradiškuti zadovoljni. Če hoče in kadar hoče šolsko skrbništvo, zna urediti vse, kar je prav, da bo mir in red. Dokler nam ne bo zadoščeno, ne bomo odnehali. Imenovanje Dr. Marcel Labor, bivši ravna* tel j Malega semenišča v Kopru, zadnje čase spiritual v bogoslov* nem semenišču v Gorici, je bil imenovan za stolnega kanonika pri kapitlju sv. Justa v Trstu. ŠIRITE „ DEMOKRACIJO" Moja zemlja. — 21.00 StuSna igra SNO: Miklova Zai«, — 22.00 Beethoven: III. sinfonjja. Sreda, 13. 10. : 12.00 Sodobna, Anglija: Knjižni pregled * Evetyn \Vaugh. — 13.00 Glasba po že« Ijah. —18.00 Mamica pripone* duje. — 18.40 Slovenski sindi* kalni kvintet. — 19.00 Že«* in njen svet. —20.30 Z domače knjižne police. — 21.00 Vaori mladini: Vaški gledališki oder. 21.45 Pevski koncert Otte On* dine in Dušana Pertota. Četrtek, 14.10.: 12.00 Novi svet: Ameriška filmska industrija, — 13.00 Naši operni pevci. — tS.30 Skladbe za flavto in klarinet. — 19.00 Slovenščina za Slovence. 20.30 Dekliški kotiček. — 2U-00 Radijsiki oder: Anouilh: Popot* nik brez prtljage. Petek, 15.10. : 12.00 Sodobna Anglija: o skladateljevem staitfSču. 13.00 Glasba po željah. — 13.40 Iz. voikalne lirike ruskih in če* ških skladateljev. — 18.00 Na* ša povest: Ovčar Marko. — 18.15 Glasbeni lik Claudea Dt* bussy*ja. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.00 Narodne pesmi pojeta Pertot Dušan in Sitane Raztresen. — 20.30 Trža* škj kulturni razgledi. —, 21.45 Dvorak: koncert za čelo in or* kester. — 21.00 Mojstri besede: Sinclair Lewis: Arrowsmith. Sobota, 16. 10.: 12.00 Ljudja in nazori. — 13.00 Glasba za otro* ke. — 18.00 Komorna glasba. — 19.00 Oddaja za najmlajše: Kro* jaček * junaček. — 20.00 Šport* na kronika. -— 20.30 Program« skj periskop. — 21.00 S