Poštnina plačana ▼ gotovini. O* na, 25 lir DEMOKRACIJA Leto VI. - Štev. 47 Trst - Gorica 21. novembra 1952 Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. (Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava': Trst, ulica 8. Anastasio 1-c - tel. 2-30-38 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Izhaja vsak petek Južna Tirolska in Trst Med položajem Slovencev na Tržaškem in Nemcev na Južnem Tirolskem je vsekakor velika razlika. Nemci so na svoji zemlji v gospodujočem položaju. S tem nočemo reči samo, da so zemljiški lastniki, temveč da so tudi vodilni trgovci, obrtniki, intelektualci in in-dustrijalci. Njihov je, z redkimi izjemami, ves meščanski in kmetijski sloj. Nobenemu Nemcu ni treba trepetati v strahu, če ga bo ta ali oni Italijan vzel v službo ali ne. Na nemških kmetijah, v nemških trgovinah in obratih bo vedno lahko našel primemo mesto. Na Tržaškem je drugače. Zemlja je revna in večina okoliškega prebivalstva mora iskati zaslužek v izvenkmetijskem delu, v mestu in tovarnah, kjer je skoro vse v rokah italijanskega kapitala, ki nam je po prvi svetovni vojni pošteno spodrezal vse naše gospodarske korenine. Zato je razumljivo, da so mnogi naši ljudje pri izražanju svoje narodne zavednosti veliko manj samozavestni, kakor pa so južnotirolski Nemci, ki so na zadnjih volitvah zmagali v svoji pokrajini s 64,4 odstotno večino, čeprav so se odrekli vse kričave papirnate in plakatske propagande. Toda v nečem je naš položaj vendar podoben položaju juinoiirolskih Nemcev. Eni in drugi živimo namreč v tistem obmejnem področju, nad katerim žele Italijani za vsako ceno in z vsemi sredstvi uveljaviti svoje težnje. Tako na Južnem Tirolskem kakor pri nas na Tržaškem skušajo z uradnimi ukrepi in posebno z gospodarskim pritiskom izbrisati njim tuje narodnostne skupine. Kakšne taktike se poslužujejo v ta namen? V’ Trstu bo Slovenec pri iskanju službe naletel na tisoče težkoč in imeti bi moral močno voljo, da ne bo izgubil ljubezni do življenja na lastni grudi, kjer je on domačin, in so tisti, ki mu ukazujejo, večinoma prišleki. Toda ker ne zadostuje pritisk na že obstoječe staro prebivalstvo, je treba skrbeti za nov italijanski dotok, ki naj sčasoma preplavi vse, kar je neitali-janskeg a. In tako prisostvujemo stalnemu priseljevanju italijanskega prroletariata, uradnikov itd. Z velikimi žrtvami in neredko na u-meten način ter v zgolj politične namene se ustanavljajo tovarne, ki naj dajo vsem tem ljudem, katerih naselitev je zaželena, zaposlitev in kruh. Tako delajo v Trstu, pri čemer je na žalost v odločilni meri po drugi svetovni vojni pomagal zavezniški denar iz raznih načrtov za »obnovo in mednarodno sodelovanjem; tako delajo na Južnem Tirolskem, kjer je pa ta dela finansirala italijanska država iz lastnih ali pa od drugih dobljenih sredstev. Pri nas smo se jezili zaradi razla-ičevanja Zaveljske doline ter obale med Devinom in Miramarom, na Južnem Tirolskem pa je bilo slišati precej piikrih na račun raznih zbirnih bazenov, ki so preplavljali pyrej plodno zemljo, ali pa zaradi novih tovarn, ki priprravljajo vedno novo italijansko delavstvo v prej popolnoma nemški Bočen. Značilno je namreč, da so vseitalijanske "stranke dobile svoje mandate v tej prrovinci samo v njenem središču, v Bocnu, podobno kakor jih imajo ne. Tržaškem ozemlju samo v Trstu in Miljah. Sorodnost ravnanja z neitalijani vlada tudi v postopku, ki skuša s čim strožjimi in dlakocepskimi u-krepi odvzeti možnost obstoja na domačih tleh vsakomur, ki se je kdaj koli odselil iz svojega doma čega kraja v tujino. Ce ima prriza-ieta oseba italijansko ime in otroka v italijanskih šolah, je vse v redu. Gorje pa, če je ta »alloglotto« to je neitalijani Toda med stališčem oblasti na Južnem Tirolskem in na Tržaškem v obeh krajih je vendarle neka razlika. Rekel bi celo krivična raz lika. Nacist, ki je prostovoljno zapni stil Italijo in prodal svoje premoženje, danes spet lahko optira italijansko državljanstvo ter se vrne, medtem ko je Slovencu, ki se je moral umakniti zaradi fašističnega preganjanja, ki je morda mo ral skrivaj prekoračiti mejo, da si ■ reši golo življenje, samo zato, ker je pel slovensko pesem ali čital slovensko knjigo, v Trstu, pod vrhovno oblastjo zastopnikov največ jih demokratičnih velesil, sedem let po zaključeni vojni proti fašizmu, še vedno ni omogočeno, da si v rodnem mestu spet pridobi poli (Konec na 2. strani - 6. stolpec) neresnost o resnih zadevah Najnovejši članek o Trstu, ki je izšel y »New York Times«-.u, dokazuje, da tudi resni listi včasih neresno pišejo o zelo resnih stvareh, zlasti če o tem članku sodimo pc tem, kar so onjem pisali razni italijanski tisti. Ce Trst damo Jugoslaviji — razlaga »New. York Times« — napravimo krivico Italiji. Ce pa nasprotno damo Trst Italiji, napravimo krivico Jugoslaviji — nadaljuje list. Ker pa je treba pri reševanju tega vprašanja napraviti krivico e-ni ali drugi prizadeti stranki, ne preostaja nič drugega, kot da pre-, učimo, komu bi napravili krivico z manjšo škodo za ameriške koristi. List ugotavlja nato, da je Italija Ameriki idejno bližja, zaradi česar glede tržaškega vprašanja večja škoda za Ameriko, napraviti krivico Italiji. Iz tega bi sledilo — io je zaključek »New York Times«-a — da je treba pritiskati na Jugoslavijo, da bi pristala za odstopitev Trsta Italiji. Da je takšno razlaganje zares najboljši dokaz neresnosti, v katero znajo zabresti ameriški politični krogi, ni treba še posebej dokazovati. Tržaško vprašanje ni v tem, ker zahtevata Trst Italija in Jugoslavija. Niti ni tržaško vprašanje v tem, da ja treba zadostiti i italijanskim i jugoslovanskim zahtevam. Niti ne gre pri tem za usodo 200 isoč Italijanov ali 100.000 Slovanov ali pa obratno. To, za kar gre tržaškem primeru, je vprašanje ureditve evropske celine, kako bij ta mogla ohraniti svoje ravnotežje med nemškimi in sovjetskimi težnjami po nadvladi v Evropi. Dejansko glede Trsta torej ni vprašanje v tem, če je bolje napraviti krivico Italiji ali Jugoslaviji, nego tem, če naj bo odločitev zahodnih velesil o tem vprašanju koristna ali usodna za bodočnost evropske celine. Ker sta ugled in sila Zedinjenih držav Amerike prizadeta zaradi od-ločevanja o tem vprašanju, je dolž-, nost ameriških političnih krogov, da vodijo pri tem tudi računa o splošnih evropskih koristih! Zato je nepravilno in škodljivo, če »New York Times« govori pri razpravljanju o Trstu o izbiranju med italijanskim in jugoslovanskim negodovanjem. Zedinjene države A-merike so tako močne in uživajo tolikšen ugled v svetu, da morajo posvetiti prav posebno pažnjo preučevanju tržaškega vprašanja in da o njem popolnoma trezno sodijo in odločajo. Ameriški politični krogi se morajo lotiti tega dela resno in temeljito, ker bi posledice prelahkotno in na brzo roko sprejetega sklepa padle v prvi vrsti nanje, in sicer na Zedinjene države Amerike. Pri tržaškem vprašanju ni v igri zadeva o simpatijah in antipatijah do enega ali drugega tekmeca, nitj ne gre za pristanek na takšno ali drugačno strankarsko - politično o-predelitev; pri vsem tem gre zgolj za vprašanje sposobnosti zdrave in utemeljene rešitve našega vprašanja, ki naj odgovarja pravi nalogi Trsta, njegovi naravni funkciji in dejanski vlogi našega mesta pri reševanju važnega vprašanja ohranitve ravnotežja sil med nemškim in sovjetskim hegemonizmom v svobodni Evropi. Ce bodo Zedinjene države Amerike to razumele, bo to sreča zanje in za vse nas. Ce pa tega ne bi mogle ali znale razumeti, tedaj bodo morale prevzeti vso odgovornost in posledice, ki, bodo nastale v celotni mednarodni in ne samo tržaški politiki zaradi neresnega stališča v tržaškem vprašanju, kakor ga na primer iznaša v obravnavanem članku list »New York Times«. Priseljevanje v Hanado Po uradnih napovedih bo do konca letošnjega leta prišlo v Kanado poleg več tisočev priseljencev iz raznih držav celinske Evrope tudi, približno 40.000 novih priseljencev iz Velike Britanije. Po nedavno objavljenih statistikah se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta preselilo v Kanado 23.000 Nemcev, približno 20.000 Nizozemcev in nad 17.000 Italijanov. Izmed vseh so se najbolje znašli nizozemski poljedelci. Od 15.000 nizozemskih kmečkih družin jih ima 4.500 že svojo kmetijo ali pa so najemniki na kmetijah oziroma polovinarji. Nekatere od nizozemskih družin so pripeljale s seboj lastne zložljive hiše. Italijanski priseljenci pa so se povečini najbolje znašli kot strokovni, oziroma polstrokovni delavci. Tisti, ki so se posvetili poljedelstvu, pa so naleteli na razne težkoče zaradi premajhnega poznavanja kanadskih sistemov kmetovanja. Od 4. julija je kanadska vlada o-mejila priseljevanje, razen za nove priseljence iz Velike Britanije, Združenih držav in Francije. Ta ukrep so sprejeli, da bi preprečili zimsko brezposelnost. Lansko leto, ko je Kanada sprejela nad 170.000 novih priseljencev, so se pojavile razne težkoče v zvezi z zaposlitvijo, čeprav ni prišlo do brezposelnosti. Zato so pristojne oblasti sklenile letošnjo zimo priseljevanje močno omejiti, vendar računajo, da bodo te omejitve na spomlad močno omilili. K nujnosti omilitve naselitvenih omejitev pa sili dejstvo, da se nad 10.000 Britancev namerava preseliti v Kanado in čakajo zdai na izse-litveni vizum. Britanski delavski voditelji o titoizmu Revija »Thb New Leadera je v septembrski številki objavila članek angleškega socialista Ar-tura Maddisona o Jugoslaviji. Pisec je veteran v socialističnih vrstah Velike Britanije in ima v britanski delavski stranki več odgovcrnih in častnih mest. Takole pišg: »Odkar je bil Tito izključen iz Kominforma, je njegov režim v Jugoslaviji imel precej občudovalcev v gotovih delih britanske delavske stranke. Naivno so predpostavljali, dn Jugoslavija radi preloma z Moskvo, živi v dobi liberalizacije in da Tito ni nič drugega kot nek levičarski socialist. Ze v par dneh bivanja v tej deželi vsak izkušen opazovalec ugotovi, da so se mu vse te sanjarije razkalile ob trdi stvarnosti mono-litične družbe, ki ima svoje gonilo v marksistično-komunistični stranki. Britanski laburisti vedo, da naša laburistična stranka dobiva svojo moč iz strokovnih zvez, ki so vključene vanjo. V Jugoslaviji strokovne zveze niso niti svobodne, niti ne- Avstrija-Anschluss -Trst Eden najmočnejših katoliških filozofov v sedanji Veliki Britaniji, pisec, predavatelj, izdajatelj časopisov in revij, Douglas Woodruii, je začel pisati za Ameriko vrsto člankov p>od naslovom »Evropa v perspektivi*. Dne 3. oktobra je objavil članek o Avstriji. Udeležil se je namreč dunajskega katoliškega kongresa in od tam pošilja svoje vtise in opazovanja. Za nas so ta optazovanja in razmišljanja zanimiva, kar pisatelj naravnost seže v tržaško vprašanje. Woodruff ugotavlja, da Avstrijci nikdar niso hoteti biti mali Avstrijci. Vedno so hoteli biti člani neke večje družbe. »Ko je prva svetovna vojna razdejala avstro-ogrsko monarhijo in je nastala mala avstrijska republika, so se že leta 1919 skušali združiti z weimarsko Nemčijo. Ponovili so poskus združitve z Nemčijo v letu 1931, ko jih je tlačila svetovna depresija in je šla v konkurz njihova največja banka, Kredit An-stalt. Leta 1938 je bil Anschluss izvršen s silo. Sedaj zopet Avstrijci obračajo svoje oči v Nemčijo, zlasti mlajši rod. Tembolj, ker tam vidijo v Zahodni Nemčiji lep napredek. Želijo združitev, združitev male Avstrije z nečem, kar bi moglo »tati na svojih lastnih nogah.« Nekako ptodoben izvor imajo občutki Avstrijcev glede Trsta. Voodruff ga opisuje takole: »Trst je napravila avstrijska vlada okoli leta 1860. To je bilo namenoma zgrajeno pristanišče, ki naj bi služilo avstro-ogrskemu imperiju. Leta 1918 so ga anektirali Italijani, ker je bilo polno Italijanov tam in pa zato, pravijo Avstrijci, da bi ga nadzirali in pazili, da ne bo mogel konkurirati Genovi. Ce se bo usoda Trsta rešila brez ozira na Avstrijo in samo z ozirom na italijanske volitve v prihodnjem letu ali z več ozira na Tita in njegove zahteve, .ki jih uveljavlja kot delni naslednik starega habsburškega imperija, bodo Avstrijci spre-eli io kot novo znamenje, da Avstrija ne šteje in da Avstrijci ne bodo nikoli nič veljali, dokler bodo mala republika s 6 milijoni prebivalcev. Morajo zato gledati, kako bi se priključili kaki večji ed:-nici, če hočejo kaj pomeniti v svetu. Avstf-ijčf sedaj ne morejo iti v Strasburg, toda De Gasperi je tam važna osebnost, resničen Evropejec, prav zato, ker je začel svoje življenje pod Habsburgi in je sedel tako v dunajskem, kot v rimskem parlamentu, ker je iz Trentina, ki ga je Italija anektirala od Avstrije leta 1918. De Dasperi zagovarja evropsko rešitev saarskega področja. To področje zahtevajo zase tako Francozi kot Nemci. Po De Ga-sperijevem predlogu naj bi oboji sprejeli evropsko oblast tam. To je In Sovjetska zveza? ZDA prispevajo največ za Z N Republikanski senator Wiley je 12. t. m. v proračunskem odboru Glavne skupščine ZN rekel, da si ameriški podporniki Združenih narodov težko razložijo, kako da Sovjetska zveza prispeva za Združene narode 9,85 odstotkov, dočim je Malenkov na 19. kongresu komunistične partije s ponosom ugotavljal, da je sovjetska pridelava danes trinajstkrat večja kot leta 1929, in da je od 1. 1940 do 1951 narodni dohodek Sovjetske zveze za 83 odstotkov večji. »Prepričani smo, da Združeni narodi ne bodo mogli doseči finančne trdnosti toliko časa, dokler se bo pojavljalo obotavljanje in negotovost pred načelom enotretjinskega prispevka«, je rekel Wiley, in nadaljeval: »Ta stvar našo vlado v času, ko daja Amerika na tisoče življenj dn na milijone dolarjev v podporo načel ZN na Koreji, še prav posebno zanima.« Dalje je senator Wiley naštel poleg glavnega rednega prispevka Združenih držav, ki znaša 36,9 odst, vseh prispevkov, še prispevke Združeni hdržav posebnim agend jam ZN, ki znašajo 38 odst. vseh prispevkov, vso pomoč Združenih držav za Korejo, ki znaša 64 odst. celotnega načrta, ameriško podporo za pomoč Palestini v višini 70 odst., ameriški prispevek za tehnične pomoč, ki znaša 60 odst. vseh prispevkov, in končno prispevek Združenih držav za Mednarodni o-troški sklad, v katerega dajejo Združene države 72 odst. vseh prispevkov. S temi številkami, ki jih je navedel senator Wiley, je hotel pokazati, da so Združene države doslej ne glede na žrtve z vsemi močmi podpirale delovanje ZN, in hkrati poudaril, da s tem govorom neče napraviti vtisa, da Združene države grozijo z umikom svoje finančne podpore. Z njim je samo pribil dejstva, taka, kakršna so. Izjava senatorja Wileya je povzročila veliko pozornost in še enkrat dokazala, kako si danes glavnem ZDA prizadevajo za ohranitev mednarodnega sodelovanja. zelo dober predlog in dobra rešitev. Toda ali ni to tudi rešitev z^ Trst? Ce bi Trst prišel pod „Ev-ropski svet” kot svobodno mesto in pristanišče, bi bili sicer nekateri mladi italijanski nacionalisti jezni, toda vsi pametni ljudje v I-taliji in Avstriji ter Jugoslaviji bi priznali, da bi to bila državniška, ■rešitev.« • * • Tako piše torej Douglas Wood-ruff o tržaškem vprašanju, pravil-, no j>oudarjajoč širši in ne samo jugoslovansko - italijanski problem našega mesta. Toda medtem ko pisec prav dobro pozna avstrijsko stran problema, se, kakor izgleda ni z enako temeljitostjo poglobil v italijansko razpoloženje in hotenje, kajti v tem primeru bi moral tudi ugotoviti in bi mu obenem tudi bilo jasno, zakaj De Gasperi zagovarja evropeizacijo Posarja, medtem kc trdoglavo vztraja na priključitvi Trsta k Italiji ter ga pri tem prav nič ne moti bistveno nasprotje teh dveh stališč v dveh podobnih problemih. Tržaška mornarica pred mestnim svetom v Trstu V torek zvečer je bila seja tržaškega občinskega sveta, med kate-so so končali diskusijo o tržaški, mornarici. Kot prvi govornik je nastopil svetovalec Cusin od Tržaškega bloka, ki je med drugim ugotovil, da hoče Italija po vsej sili preprečiti Trstu, da bi trgoval s svojim naravnim zaledjem. Dokazal je, da je Trst v preteklosti živel samo od svojega zaledja. Trst ni nikoli imel kapitalov — ie ugotovil govornik — ker ga obkroža nerodovitna zemlja. Po prvi svetovni vojni se je lahko opazilo veliko akcijo, ki je težila za tem, da se v Trst prenese veliko italijanskega kapitala. To je ugotovil tudi italijanski politik Ro-magnolo Comandini, ki se je takrat čudil, kako vendar Tržačani ne morejo kljubovati tem kapitalom in ■raznim sabotažam z italijanske strani. Tedaj je v galeriji, namenjeni občinstvu, izbruhnil velik hrušč. Izzval ga je pijanec, katerega je policija takoj odstranila. 2upan se je takrat obrnil k prof. Cusinu in z neokusnim nasmehom vprašal, kaj da je takega rekel, da je tistega človeka (ki je bil prav gotovo pijan) tako razdražilo. To je seveda vzbudilo veliko smeha. Ko pove župan namreč kako pametno, ga je treba podpreti v njegovem veselju ... Prof. Cusin je še omenil novo železnico, ki jo namerava zgraditi Italiia, ki bo vezala Trst z Avstrijo (Pontebbana). Ta ne bo Trstu nrav nič koristila, saj imamo že kar tri proge, najvažnejšo pa od katerih Italija trmasto ignorira. V začetku svojega govora je govornik omenil nam dobro znane ■reči, ki pa niso preveč ugajale večini. Kot drugi je nastopil bivši župan, republikanec Miani, ki je po- vedal veliko stvari, znanih nam vsem: Trst nima zadostne tonaže: v sedanjem stanju sta Trst in Benetke komplementarni luki; večina ladij, zgrajenih v Trstu, odpluje iz Genove: Trstu je treba izročiti progo za Daljni Vzhod in dokončno tudi progo za južno Afriko. Omenil je tudi, da po svetu zelo kritizirajo tržaške tarife. Zahteval je še, naj v upravne svete velikih družb sprejmejo tudi zastopnike uslužbencev. Na koncu se je seveda spomnil »majke Italije«, katera e-dina nam lahko pomaga. Odborniku Bonettiju, ki je nastopil kot tretji, je šlo največ za ita7 lijanski prestiž, ki da je združen tržaškimi koristmi. Da bi moge živeti, bi moral Trst pripadati veliki skupnosti, ne pa biti od vseh strani »omejen od neumnih mej« Odbornik Forti, liberalec, je stopil v polemiko s svetovalcem Tei-nerjem in se na vso moč pral pred tržaško javnostjo. Svetovalec Tei ner je namreč na eni prejšnjih sej obtožil Fortija, bivšega predsedni ka tržaškega Llyda, da je sabotiral tržaške koristi, ko ni hotel podpisati prošnje na italijansko ministrstvo za dodelitev neke posebne po moči paroplovnim družbam. Sejo je zaključil tržaški župan Inž. Bartoli je povedal, da mora mo upoštevati tudi druge prošnje ne samo naši, da se moramo za hvaliti italijanski vladi za razne zakone v prid naše mornarice: da niso oni krivi, če se je toliko pot nikov raje izkrcalo v drugih lukah ne pa v našem mestu, ker so se ba je bali priti v Trst, ki da je mesto nemirov. Verjetno je župan mislil na one od 20. marca!... Na koncu je bila še izglasovana večinska resolucija, oziroma resolucija. ki so jo skupno sestavile večinske stranke. Glasovanja so se vzdržali indipendentisti in svetova lec Ljudske fronte. odvisne od osrednje avtoritete, in to vkljub vsemu sklicevanju na decentralizacijo, ki da so jo izvršili s tem, da so sprejeli nove zakone v juniju 1950. Kolektivno pogaja-, nje, kot ga- poznamo v Veliki Britaniji in v Ameriki, je v titizmu nekaj neznanega. Stavke so nezakonite in vsak državljan, naj bo star ali mlad, ..prostovoljno" služi državi vsak mesec, kakor ukaže: Ljudska fronta. Navidezno je vlada v ljudskih rokah potom Ljudske fronte. Toda Tito je sam priznal v svoji obširni korespondenci s Stalinom pred končnim prelomom, da sta Ljudska fronta in Jugoslovanska komunistična stranka eno in isto in si^ nedeljivi. Noben britanski ali ameriški delavec naj ne verjame, da praktična uporaba marksističnega nauka vodi v gospodarsko enakost. Razlika med specialistom in običajnim obrtnikom je v Jugoslaviji izredno velika, dasi se je malo zmanjšala odkar so jih zapustili Rusi. Decentralizacija pa pomeni samo to, da vsako podjetje sme samo dati dodatne plače preko in poleg minimalnega zaslužka, ki ga določi državni zakon. Na zunaj izgleda, kot da bi bila vera svobodna in kot da bi cvetela! Rimsko-katoliške in Vzhodno-pra-voslavne cerkve so zelo dobro obii skovane. Pri vsakem cerkvenem govoru pa je vendar prisoten zastopnik stranke, ki si beleži vse, kar se govori s prižnice. Ko sem bil v Zagrebu, je komunistično glasilo »Borba« poročalo o nekem Titovem govoru, v katerem je svaril katoliške duhovnike, naj ne delajo nadlege režimu in naj omeje svojo delavnost samo na čisto duhovne zadeve. Južno-vzhodna Evropa je po večini kmetijska pokrajina. V luči skušenj, ki so jih napravili jugoslovanski kmetje, ni težko razumeti in čutiti, kaj komunizem pomeni za kmeta. Brigadni sistem kmetovanja, ki so ga Rusi vpeljali takoj po vojni, je pomenil suženjstvo za svobodoljubne Jugoslovane. Diša} je po pol-vojaškem načinu življenja in odpor proti njemu je bil tako silen, da je bil Tito prisiljen upoštevati ta ljudski gnev. Sedaj vpeljujejo neki kompromis med popolno kolektivizacijo in zasebnim lastništvom. Zadruga nudi primerno obliko sodelovanja v kmetovanju, ker združuje prednosti obsežnega in velikopoteznega mehaničnega obdelovanja s prednostmi o-sebnega ali družinskega lastništva kmetije. Mnogi kmetje bi se radi vrnili nazaj v zasebno kmetovanje. Toda ovirajo jih. Ovire so bolj gospodarskega kot zakonodajnega značaja. Težka davčna bremena so naložena vsem zasebnim kmetom. Ti morajo plačevati tudi višje prevoznine za svoje pridelke po železnici in višje cene za blago, ki ga nabavljajo ~ trgovinah. Jugoslavija je policijska država. Povsod vidiš ljubeznivega političnega policista, ki preiskuje osebne legitimacije državljanov, ki potujejo bilo na ladji, v vlaku ali pa zrakoplovu. Režim kaže vsa tista zla, zaradi katerih biča stalinistično Rusijo: birokracijo, vlado e-ne same stranke -in v tej stranki oblast izbrancev, ki izvršujejo povelja diktatorja. Časopisje in tisk je samo orodje države in vsi časopisi so urejevani po istem kopitu. Popravljalna taborišča” so še vedno v rabi in nevarnost, da je vsak lahko zaprt brez vsakega sodnega postopanja, drži prebivalce v molku in v pokornosti. Vse ideološke prepire med Stalinom in Titom daleč prekaša vse-obvladajoče dejstvo, da Titova država v nobenem oziru ni nikak odi klon od prvotnega marksizma in ni delo kake posehne gospodarske filozofije. Nasprotno, Jugoslovani vztrajno trdijo, da niso v ničemur zapustili osnovnih pravil Manca in Lenina. 'Nikako nagnjenje, samo trda nuja jih danes sili, da so naši prijatelji.« (Iz »Pregledna ameriškega Narodnega odbora za Svobodno Evropto) flmerišhe dobave orožja Načelnik urada za vojni material pri ameriški mornarici je pred nedavnim izjavil, da dobavljajo a-meriške tovarne orožje zdaj šestkrat hitreje kot pred izbruhom sovražnosti na Koreji. Volilni sklad POZIVAMO VSE SLOVENCE, D A PO SVOJIH MOČEH PRISPEVAJO V VOLILN' SKLAD ZA KRITJE STROSKOV V ZVEZI Z NASTOPOM LISTE Z LIPOVO, VEJICO NA OBČINSKIH VOLITVAH V GORICI. DENARNA NAKAZILA PO POSTI NAJ BODO IZRECNO NAKAZANA ZA VOLILNI SKLAD . VOLILNI ODBOR Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KU-'IINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. DEMOKRACIJA tl " - ■ ! Leto .VI. - Stev. 47 m 1 j - x m p 1 i. -i m'"—. D o 1 i u cem 1 i p o u e u e j i c e! „Divji in nedeljski lovci“ Slooenci1 Mi, ki smo v republiki Italiji narodna manjšina, moramo, z malodušjem ugotoviti, da o naših pravicah ni ne duha ne sluha, čeprav je republika Italija podpisala marsikatero pogodbo, po kateri nam gredo manjšinske pravice. V Rimu menda menijo, da so mirovna pogodba, listina o človečanskih pravicah, da celo sama ustava republike Italije — list v vetru ... V Rimu menda tudi menijo, da bi se morali zadovoljiti Slovenci z navideznimi jamstvi, ki naj bi nam bila zagotovljena v okrilju •rimske dvatisočletne kulture; to nam zatrjujejo ob vsaki priliki zastopniki večine. Toda mi vemo, da so besede brez dejanj prazne in da je le volja do dejanj plapolajoč plamen. V republiki Italiji pa nihče ne kaže volje, da bi z nami bilo kdaj drugače, kot je. Samo naša volja kliče nenehno po drugačnem stanju stvari! Slooenci) Italijanska večina si je tako na gcriškem gradu kakor v rimskem parlamentu prisvojila nalogo, da po mačehovsko skrbi za naše življenje ter da nam prepove kakršno koli skrb za naš lastni in svojski obstoj. Nikjer v republiki Italiji nima Slovenec posvetovalne ali odločujoče besede v naših, čeprav manjšinskih zadevah. Mi pa zahtevamo, da se nam povsod dovoli soodločati o specifično naših zadevah. Zahtevamo, da se nam kot polnopravnim in enakovrednim državljanom omogoči sodelovanje ne samo pri urejevanju naših manjšinskih zadev, temveč želimo sodelovati pri vseh zadetih, ki se tičejo našega mesta in tudi naše države. Slooenci 1 Desetletja moramo brezmočni gledati, kako nas večina načrtno in Z vsemi sredstvi skuša izriniti in izbrisati z rodne zemlje. Kdo nam more prepi-ečiti, da se proti takemu posilstvu borimo z vsemi svojimi močmi?! Ker smo Slovenci v kulturnem smislu avtonomna individualnost, ki ima potrebo in dolžnost, izživljati se v vseh smereh kulturnega udejstvovanja, imemo braniti svoje slovenstvo! Slovenci smo, v posebnih zgodovin skih, političnih in zemljepisnih prilikah, morali zaživeti svoje življenje, /ci. je. zahtevalo od nas posebna sposobnostit posebne duševne lastnosti, kar nav. je ustvarilo pogoje in osnove za našo izrazito svojsko kulturo. Ce bi med našim obstajanjem in razvojem imele sovražne moči kako oblast nad našo voljo do zvestobe slovenstvu, bi nas kratko in malo raznarodile in nas pretvorile v Italijane, Nemce ali kar si že bodi. Na naši z e ml j i smo postavljeni v zgodovino in naša dolžnost je, dovršiti svojo nalogo in svoj namen! Naša naloga je, izčrpati naše posebnosti, ki jih je v nas izoblikovalo trinajst sto let življenja na tem koščku zemlje, na katerem prebivamo — zapuščeni sami sebi. Te posebnosti moramo izčrpati in izkoristiti za zavedno izgraditev svoje kulture, ki jo moremo ustvariti samo mi, in ki jo moramo zato tildi ustvariti. Xo je naša dolžnost nasproti tisočletnemu trpljenju, ki ga imamo za sabo, kakor tudi dolžnost napram Bogu, ki nas je sem postavil. Ena naših bistvenih posebnosti, ki je nastala med nami, in je edino sredstvo, da izrazimo našo svojskost, je naš je?ik. Zato nam je več kot drag: nenadomestljiv nam je! Od tod iZvira naša volja do zvestobe s loven-s t v u ! Žrtvovanje slovenstva ne bi pomenilo za Italijo nič bistvenega. Italija ne bi postala zaradi naše žrtve ne trdnejša v notranjosti, ne močnejša na zunaj; kajti notranjo trdnost daje vsaki državi samo zavest državljanov, da žive zadovoljno in svobodno, zunanjo moč pa njihova volja, ohraniti državno tvorbo, ki izpolnjuje njihove potrebe in jim daje osnovne pravice. Nasprotno bi naša odpoved slovenstvu Italiji prej škodila kot koristila, kajti Italija bi s tem ne pridobila, pač pa mnogo izgubila že samo na ugledu. Zaradi vsega tega bodo naše pravice morale prej ali slej biti uzakonjene in oblasti jih bodo morale izvajati. Kandidatna lista »lipove vejice« za Griričo BRATU 2 RUDI pok. Jakoba, pokrajinski svetovalec, iz Gorice; B R A I N I (Brajnik) JOŽEF pok,- Franca, trgovec, iz Štandreža: MOČNIK ANTON pok. Jožefa, sodni uradnik v pokoju, iz Gorice; BRATINA STANISLAV živ. J(OŽeia. profesor, iz Gorice; BENSA VALENTIN pok. Valentina, posestnik kmetovalec iz Oslavja; PERSOLJA ALOJZIJ pok. Franca, delavec, iz Gorice; BIRSA Dr. KAREL, odvetnik In profesor, iz Gorice; P I S C A N C ZORA pok. Rafaela, zasebnica, iz Gorice; ŠULIGOJ ALB ril pok. Jožefa, učitelj, iz Gorice: SPAGNOLO - KERSEVANI KATI, zasebnica, iz Gorice; KACIN Dr. ANTON pok. Ivana, profesor, iz Gorice; PAOLI (Pavlič) - BRUMAT IVANA, gospodinja, iz Gorice; M A C U Z Z I (Makuc) Dr. ANDREJ pok. Andreja, profesor, iz Gorice, neodvisen; PAOLETTI (Pavletič) NADA živ. Ivana iz Štandreža; LUTMAN JOŽEF pok. Jožefa, posestnik kmetovalec, iz Štandreža; CUCAT ROZALIJA pok. Ivana, učiteljica v pokoju, iz Gorice; D O L E S FRANC pok. Jakoba, slikar, iz Štandreža; S T A N T A ALOJZIJA pok. Emila iz Štandreža; B R A 1 N I (Brajnik) IVAN pok. Ivana, železničar v pokoju, iz Štandreža; STREL OTILIJA vd. Terpin, učiteljica v pokoju, iz Gorice; MOČNIK HUBERT pok. Jožefa profesoir, iz Gorice, neodvisen; B R A I N I (Brajnik) VOJNOMIRA živ. Ivana, uradnica iz Štandreža; GORJUP LEOPOLD pok. Leopolda, upokojeni sodni uradnik, iz Gorice; PAOLETTI (Pavletič) IVAN pok. Jožefa, posestnik kmetovalec, iz Štandreža; S U L I G-O J JOŽEF pok. Jožefa, posestnik, iz Gorice; RUDOLF - ZULJAN MARIJA živ. Dominika, .gospodinja, iz Gorice; ŽIGON KAREL pok. Alojzija, čevljar, iz Gorice; SERDINŠEK- VRANIC ERMINIJA, gospodinja, iz Gorice; B R A I N I (Brajnik) FRANČIŠKA pok. Franca, zasebnica, iz Gorice; C E R N I C KAREL živ. Franca, doma iz Rupe, delavec v Gorici; VODOPIVEC MARTIN živ. Ivana, dijak, bivajoč v Gorici. Predzadnjo nedeljo zvečer so doberdobski cerkveni pevci ponovili v dvoranici Marijinega doma na Placuti igrico v štirih dejanjih »Uivji in nedeljski lovci«. bbčinstvo je kot vedno napolnilo tesne prostore te dvorane, zlasti se ker je bilo precej reklame za to igrico. Opaziti je bilo! iudi precej gostov iz Doberdoba, ki so igro verjetno že doma videli, a so vsefcno' prihiteli v Gorico, ker je bil nedeljski popoldan res privlačen in mikaven za izlet. Morda je doberdohska dekleta igra kot taka tudi zanimala in navdušila, da so jo hotela še enkrat videti . . . Dvomimo, da so bili Goričani tako navdušeni nad igrico! Morda smo v Gorici, kar se kulturnega u-dejstvovanja tiče, nekaj srečnejši kot v Doberdobu,: ker imamo večkrat priliko gledati razne prizore na odru. Vsekakor moramo časti-tati Doberdobcem, da se kulturno udejstvujejo. Priznati moramo, da je nekaj dobrih igralcev, ki so se znali pridno vživeti in niso podajali svoje vloge tako mrtvo in de-klamatorsko, kot se zlas-ti na vasi to rado zgodi. Morda so bili igralci malo v zadregi pred goriškim občinstvom in so se včasih znašli, v mučnem položaju, ko niso vedeli kam pogledati in kaj delati. Priznati moramo še enkrat, da je bila prireditev, kljub vsemu, korak naprej v kulturnem življenju našega podeželja. Kar se vsebine in konkretnega podajanja igre in prizorov tiče, se nam zdi, da nismo merodajni, da bi sodili o umestnosti take uprizoritve v »Marijinem domu«. Doberdobci, čestitamo! Le naprej do vedno boljših uspehov! SoGialna pesem Otona Župančiča V okviru svojega rednega delovanja je Akademski klub imel v nedeljo, dne 9. t. m., predavanje o socialni pesmi Otona Zupančiča, katerega se je udeležilo lepo število poslušalcev. Po kratkem orisu pesnikovega življenja je predavatelj posvetil daljše poglavje Dumi, ki jo lahko smatramo za najboljšo in največjo Zupančičevo socialno pesem, saj nam prikazuje v njej, kakor še nihče pred njim in za njim, delo in trpljenje slovenskega človeka, ki se neprenehoma, doma in v tujini, 'bori za svoj obstoj. Za zaključek je predavatelj pre-čital še celotno Dumo, kar je še bolj poživelo predavanje, ki je bilo že itak izvrstno podano. noma drug&Čerf srtiisel in. pome«, »Vendar« bi se dalo prevesti v italijanščino na več načinov; »certa-mente, tuttavia, probabilmente« i. t. d. Lahko il izraz tud} opisali ;t: »si potrebbe dubitare«. V slovenščini sta večkrat izraza »menda« ii »vendar« tesno po^ezSna in imata oba skupaj isti smisel,, kot smo ga navedli za izraz »vendar«, tako da more v italijanščini tudi odpasti izraz »forse«! Pravilno prevede* odstavek bi se potemtakem glasil takole: »Certamente al segretario comu-nale in San Floriano non interes-sava soltanto il premio da parte della societa SELVEG, se in utt oonvegno ufficiale ci ha convinti sulla utllita deirelettricita.« Pravilen prevod torej dokazuje, da je užaljenost g. tajnika neutemeljena. „MiIle uccellettL.“ Pred tedni smo čitali v časopisih, kako so Avstrijci skrbno pobrali veliko število lastovk, ki so zašle in odrevenele v hribih zaradi nenadnega mrzlega viharja. Z zrakoplovom so prepeljali te male prijateljice človeka na varno, odkoder so same spet zletele proti svojim južnim bivališčem. V odgovor na to človeško in koristno dejanje, ki izrazito priča o nežni srednjeevropski kulturi, pa je »Giornale di Trieste«, par dni pozneje, prinesel drugo novico, ki je seveda tudi merodajna za drugo kulturo, in sicer za dvatisočletno rimsko kulturo. Vest se je glasila takole: »A Tarcento per i nostri allegri alpini un quintale di polenta e MILLE UCCELLETTI« (!). Dober tek! Nenasitneži drobnih ptic! Ali res ni bilo mogoče na drug način zadovoljiti vaših alpin-cev? Zdaj pa, vi Avstrijci, Nemci, Cehi in -drugi prebivalci Srednje Evrope, kar spet na delo! Lepo skrbite za ptičke in čuvajte jih, saj veste, da to ne bo zaman! Smrtna kosa V soboto zjutraj 15. t. m. je umrl znani goriški odvetnik, g. dr. Josip 'Gruden, star komaj 51 let. Pokopan je bil v ponedeljek popoldne ob veliki udeležbi prijateljev in znancev, zlasti iz Nabrežine, od koder je pokojnik bil doma. Njegovi užaloščeni družini ter svojcem v Nabrežini naše sožalje! Prav tako v soboto 15. t. m. zjutraj je umrl znani vinski trgovec g. Andrej Abuja. Pokopali so ga v ponedeljek zjutraj 17. t. m. Preostalim sorodnikom izrekamo naše sožalje. Poziv SOD v Trstu Kakor vsako leto ' namerava obdariti SDD najrevnejše otroke slovenskih osnovnih šol v Trstu v o-l.kviru tradicionalnega MiklaVževa- ,nja. Naj nihče ne odpove svoje pomoči pri nabiranju prispevkov po odbornicah SDD za to človečansko socialno akcijo! 3u2ha Tirolska in Trst (Nadaljevanje s 1. strani) Dobro bi bilo, da bi se današnji od,gcvorni in neodgovorni italijanski državljani vsaj sem ter tja zavedli velikega umiranja in trpljenja, ki so ga sodoživljali —■ in tako kmalu spet pozabili .. . Ker Slovenci svojega tisočletnega trpljenja in krvavenja ne pozabijamo, ostajamo zvesti slovenstvu in s tem služimo človeštvu. Strnjeni okrog svojih narodnih simbolov vztrajamo v borbi za naše priznanje in naše pravice. Sedanje volitve so majhna, a pomembna bitka* v boju za naše pravice! Slooenci) Naše geslo je: Zvestoba slovenstvu! Naša uteha je: Zvestoba materini, slovenski tttsedi. Naša moč je: Prepričanje v pravičnost naše borbe. Naš cilj je: Svoboda in mir na zemlji ter bratska ljubezen med vsemi ljudmi. Naš namen je: Izvojevati naše pravice, ne da bi pri tem komur koli bili krivični. Naša želja je: Dobrega in zadostnega kruha prav vsem ljudem. Naš simbol je: Lipova vejica! Odbor SZD v Italiji Sjporočilo SDZ IZ DOBERDOBA Razumevanje za občinske horisti Pojasnilo tiče pravice, pravico na zaposlitev in da postane, če mu -že nočejo priznati povračila utrpele škode, vsaj pravno izenačen s tistimi, Jci so ga izrinili. Tako se prepletajo podobnosti iti razlike med postopanjem z domačini neitalijanske narodnosti na Južnem Tirolskem in v Trstu. Primerjava z Nemci nam kaže, da nismo Slovenci prav nič na boljšem, ampak celo nO. slabšem. Žalostno pa je, da moramo pri tem ponovno u-gcloviti, da ni to samo zasluga I-talijanov, ki zasledujejo pač predvsem svoje sebične koristi, temveč tudi tistih oblasti Vojaške uprave, ki bi morale uveljavljati načela enakopravnosti in demokracije, ki so temelj zahodnega sveta, namesto tega pa dajajo pasivno ali aktivno podporo italijanskim zahtevam in težnjam. Za stanje na Tržaškem so odgovorni torej trije in ne samo eden! * * * Goričani, lipova vejica je naš volilni znak! Natečaj za pokrajinske zdravnike Do 20. decembra t. 1. lahko zaprosijo za vpis v natečaj pokrajinskega zdravnika na poskušnjo zdravniki, ki imajo določene pogoje. Pojasnila za ta natečaj daje krajevna prefektura, ki sprejema tudi prošnje. Trgovinski odnosi s Slovenijo V preteklem oktobru je Trgovinska zbornica izdala 22 uvoznih in 20 izvoznih dovoljenj. Uvoženega je bilo za nekaj nad 46 milijonov lir blaga; izvoženega pa malo nad 22 milijonov lir blaga. Razlika znaša v oktobru s.koro 24 milijonov lii; v prid Slovenije. GROBpVI SLOVENSKIH INTERNIRANCEV V GONARSU Od števerjanskega občinskega tajr nika smo prejeli naslednji dopis, ki ga objavljamo: »V št. 46 Demokracije s 14. no-; vembra 1952, in sicer na drugi strani, je bil objavljen članek ]?od naslovom „Se en glas iz Jazbin — Za kak žarek električne luči”, v katerem stoji dobesedno (navajamo i-talijanski preVod odstavka, ki ga je oskrbel sam g. tajnik, da dokažemo z dostavljenim pojasnilom, da ta prevod ni točen, zaradi česar naš članek ni bil za g. tajnika žaljiv! (op. uredn.): »Al segretario comunale ih iSan Floriano rion interessaVa forse soltanto il premio da parte della so-ciefft SELVfcG, se in un convegno ufficiale ci očmvincerši sulla ”ser-vibilit&„ delPefettricitži.« Ke.r smatram, da je navedba o nagradi, k^ naj 'bi jo prejel od društva 'SELVEG, zame žaljiva, ker je bilo moje prizadevanje ‘izključno v ikorist občinske uprave in prebivalstva ter s tem brezplačno, Vas prosim, da objavite v tem tednu to moje pojasnilo, ki velja hkrati kot popravek. V nasprotriem primeru bi moral seči po sodnem postopku. Prosim tudi Vašega dopisnika, da poizve, kako poteka delo neke občinske u-prave. S spoštovanjem, L a pi n i Salvatore, občinski tajnik.« * • * Glede na to, kar je pisala »Soča«, štev. 2.75 od 15. 11. 1952, v zvezi z občinskimi volitvami v Gorici, in Sicer da so »Gospodje okrog ŠDŽ odgovorili na našo ponudbo, da „je enoten nastop Slovencev v Italiji le potreba Demokratične fronte Slovencev” in ,,da vodstvo SDZ na Goriškem nima prav no-•btenth skrbi zaradi bližnjih volitev, kljub krivičnemu volilnemu zakonu”« (Demokracija štev. 36 od 5. septembra 1952), javlja Vodstvo SDZ v Italiji vsem poštenim Slovencem, da ni do danes prejelo nobenega uradnega vabila DFS za kakršen koli skupen nastop. Vodstvo SDZ smatra vse, kar je doslej bilo o tem pisano v krajevnem časopisju, za navadno časnikarsko polemiko. V Gorici, dne 16. nov. 1952. Vodstvo SDZ v Italiji Op. uredn.: G. tajnik (ali njegov; prevajalec) je pri inkriminiranem odstavku prezrl bistveno besedo »vendar«, ki daje besedilu popol- Na občinski seji, ki je bila v nedeljo, 2. novembra popoldne, in kateri je prisostvovalo precejšnje število občinaTjev, so sprejeli štiri važne sklepe za našo občino, brez posebnih težav in celo t velikim razumevanjem in odobravanjem, Predvsem je bilo sklenjeno, da bodo v Jamljah zidali novo ljudsko šolo s pomočjo države, ker je dosedanja šola v zasebnem stanovanju neprimerna in poleg tega še v precejšnje breme občinski blagajni, ki mora plačevati redno najemnino. Odobrili so tudi sklep, da bodo v Dolu napravili pokopališče. Nato so se dotaknili težkega vprašanja ceste, ki gre skozi Doberdob, ir. na kateri so na dnevnem redu prometne nesreče. To gesto bodo preuredili in modernizirali. Delo bo stalo kakih 6 milijoiiov lir, ki jih bo prispevala tudi vlada. Ker nima. občina še nobenegA stalnega uradnika, so sklenili, da razpišejo natečaj za tajnika in namestnika. Seja je potekala v lepem redu tudi med razpravljanjem, ki je bilo sicer živahno, toda dostojno. Prošnja Dola Domačini se kar ne moremo pomiriti zaradi ukaza, da se mora zasuti jama-luža, ki nam je dozdaj služila za napajanje živine. Za io jamo smo od leta 1940 do danes potrošili 103.700 lir. Razume, se, da se he moremo zlepa sprijazniti z ukazom, da se jama zasuje. Skrbi nas, kje boimo napajali ži-, vino, in čutimo, da se nam godi krivica. Slutimo da stoje za to zadevo zlohotni elementi, ki bi nan) radi škodovali! Ponovno prosimo naše občinska zastopnike, da zadevo temeljito preučijo in nastopijo pri pristojni oblasti za to, da se nam ne bo godila krivica. Ce smo se te jame posluževali toliko let brez slabih posledic za živino, ne razumemo, kai je nastalo novega, da živine ne smemo več napajati v njej! Hospitocije na ičiteljiščn Kdor se namerava javiti kot pri-vatist k usposobljerfostnemu izpitu (učiteljska matura) na učiteljišči} s slovenskim učnim jezikom, mora, po. ta čas veljavni ministrski odredbi, vložiti na Proveditorat najkasneje do 25. t. m. prošnjo .za pripustitev k didaktičnim vajam. Potrebna pojasnila daje tajništvo učiteljišča. Ža razvoj kmetijstva V sklopu ukrepov za razvoj kmetijstva je bil. izdan 25. julija 1952 zakon, ki predvideva znatno pomoč države s posojilom do 75 odstotkov vsem kmetom in kmečkim najemnikom, ki bi potrebovali denai; za nakup italijanskih kmečkih strojev za izboljšanje zemljišč, za zidavo kmečkih poslopij itd. Kdor se za to posojilo zanima, se lahko obrne za vsa pojasnila in navodila na goriško Kmetijsko nadzoirništvo v ulici Duca d’Aosta. Dražba v Strici V našem mestu sta na dražbi dve tobakarni, in sicer ena na Korzu štev. 42, druga pa na Drevoredu XX. Septembra štev. 9. Razpis dražbe je izobešen v občinski veži in naznanja, da bo dražba v Vidmu 10. in 11. decembra. Leto VI. -J Ste v. 47 DEMOKRACIJA Stran 1. KRATER SPRBHO D PO J I|GO SXAV IJ I Zamotana pola ozkotirnega komunizma Človek, Ki po letih spet enkrat obisce Jugoslavijo, mora — ce hoče biti nepristranski — le priznati, a;>. se je v tem razdoDju marsmaj spremenilo. Današnji Jugoslovani, pa naj bodo to' ze Slovenci, Hrvati, Srbi ali iVlakedonei, niso več tisti Drezupm, zaskrDljeni in obenem apatični ljudje, ki so tujcu obračali hrbet, ter z brezmejno zavistjo motrili njegovo obleko, obuvalo in celo sveže obriti obraz. Skrajno siromaštvo, brezbrižnost, malomarnost, zapuščenost na eni strani, škornji, jahalne hlače in nepopisna ošabnost in oblastnost na drugi strani, vse to se je umaknilo z ljubljanskih, zagrebških, beograjskih in sarajevskih ulic novo poživljeni civilizaciji. »Reakcionarji«, s čimer tudi še danes pitajo vse one, ki jim revolucija in oblastiželjnost nista strli hrbtenic, zatrjujejo, da je te spremembe rodila ameriška pomoč. Za revolucionarne užitkarje pa datirajo 'te spremembe od tistega časa dalje, ko je Moskva preklela Tita in njegovo druščino. Tisti komunisti, ki še niso utegnili pretrgati svojih duhovnih ali bolje pridobitniških privrženosti Moskvi, sedijo v »prevzgojevalnih ■taboriščih«. Teh kominformistov bo po nepristranskih cenitvah okrog .50.000 do 60.000, čeprav moskovski propagandni stroj te številke napihuje na šestmestna števila. Kmet in njegova pravica Kmetje, ki kljub navijanju u-radnih izvedencev za statistiko, še vedno predstavljajo 70 odstotkov prebivalstva, t. j. ogromno večino Jugoslovanov, so si od preteklega junija opomogli. Boris Kidrič, ki je in bo ostal v gosjpodarski zgodovini Srednje Evrope klasični primer narodno - gospodarskega šu-šmarja nedosegljivih razsežnosti, je tik pred 12. uro popolnega bankro-terstva odprl ventile preprostim, osnovnim narodno-gospodarskim na čelom, ki jih je vse dotlej zavrača! in nadomeščal z najraznovrst-nejšimi kremeljskimi gospodarskimi vragolijami. Prosto tržišče in ukinitev prisilne oddaje kmetijskih pridelkov sta storili vsekakor več, kakor vsa tuja pomoč. Nič čudnega, da je Boris Kidrič ob takem razočaranju nad svojimi »iznajdljivostmi« resno zbolel. Današnji kmet, ki prihaja z leštvičastim lahkim vozilom, -vpre-ženim s parom čilih bosanskih konjičev v Beograd, si ne ogleduje več razkošnih palač nove Titove aristokracije z gnevom v srcu, -odkar je spet tudi on postal vsaj toliko svoboden človek. da rtiu udbovci ne vohajo več po loncih. Betonska okostja -nemi tožilci Beograd se je kar ponosno dvignil iz medvojnih ruševin. Titovi inženirji so tu opravili častno delo. To morajo priznati tudi Odločni nasprotniki režima. Na drugi strani, na zemuhški močvari pa se žalostilo vzpenjajo v zrak številna betonska ojčostja upravnih poslopij tNovega Beograda« kot nemi javni tožilci širolcotirnih objestnosti neodgovornih nekdanjih kremeljskih hlapčičev. Koliko dragocenega gradiva; delavskih mezd; koliko zapravljenega zdravja; koliko lakote in pomanjkanja je s krvjo in potnimi sragami popisanih po teh sivih blokih! Prepričan sem, da ta okostja tudi povprečnemu mislecu povedo več o komunizmu kakor, vsa Marxova, Engelsova in Leninova knjižna dela. Priljubljenih beograjskih gostilnic v 1. 1952 ne manjka. Duh pa odojkih, čevapčičih, ražnjičih, jagnjetini in podobnih dobrotah ra-iiriarane srbske -kuhinje se je spet udomačil po beograjskem -ozračju. Pestre množice radovednežev, sprehajalcev in -tudi brezposelnih spet občudujejo izložbe »Na - Ma«, morda bolj iz radovednosti kot iz poželenja. Seveda te izložbe še ne morejo tekmovati s tržaškim izložbenim razkošjem. Prav posebno pa pada v oči veliko pomanjkanje avtomobilskih vozil. V Beogradu stražnik že od daleč hiti s svojimi signali vsakemu avtu nasproti; njem sedi praviloma državni oziroma partijski funkcionar ali pa tujec. Pokojnine -glavobol drž. financ Prenehalo je priganjanje na »pro stovolj-na dela«, nasilno prigovarja nje za nadurno delo. Prisilnih te čajev, mitingov, naročenih sprevodov, manifestacij itd. je tudi vedno manj. Kričavi napisi s puhlimi ge sli, orjaške fotografije bizantinske ga okusa, vse to je zbledelo in de loma -tudi odpadlo. Celo najbolj goreči partijci so se teh »dekoracij« že do grla naveličali. V Zagrebu so pa seveda sledovi kongresa KPJ še hudo očitni. Novi socialni priboljški vsekakor razveseljujejo izbrance. Na dopust (usodami narodov in držav, ki mo-se vozijo delavci in nameščenci z rajo biti v -interesu obeh diktator- 80 odst. železniškim popustom. Počitnice preživljajo na morju ali v hribih poceni in razmeroma udobno. Zelo visoki dodatki za vsakega otroka, 3000 din mesečno (pri povprečni plači izučenega delavca od do 8 tisoč din) pripadajo -samo sindikalnemu članstvu. Kmetje in prigbdni sezijski delavci ne dobijo ničesar. Pravico do pokojnine ima tisti, ki je dosegel 55 do 65 let (dela-vec-nameščenec), in sicer polni višini zadnjih prejemkov. Ti ukrepi pripravljajo finančnim ministrstvom -v vseh republikah že zdaj občuten glavobol in bodo verjetno že v doglednem času doživeli usodo prisilnih oddaj. Namenjeni so itak začasni propagandi. Kidričev skok iz centralistično vodenega načrtnega gospodarstva v liberalistični sistem svobodnega gospodarstva je kakor skok z zaprtimi očmi v neznano vodovje. Zato tudi kar mrgoli raznih neskladnosti, ki samo -večajo že itak skrajno zamotano birokracijo. Narodna trgovina je kakor vsa ostala gospodarska podjetja, od rudnikov in e-lektrarn pa do popravljalnic koles že od 1. 1950 izročena v upravo delavskih svetov. Tako najde kupec v petih različnih trgovinah za isti izdelek pet različnih cen z medsebojno razliko do 200 odstotkov. Posledice takega 'razvoja je -težko o-cenjevati. Boris Kidrič bo verjetno, ko ga -bodo britanski zdravniki pozdravili, še naprej eksperimentiral., ker so zanj človeška življenja in njihove usode priljubljeni poizkusni kunci. V vsaki državni in poldržavni pisarni visijo poleg Tita in Lenina številne rdeče zvezde. Nazivi »Moskva« za hotele in kinematografe še niso izginili. Razumljivo je, da se današnji potnik po Jugoslaviji živo zanima za resnične vzroke preloma s ko-minformo na Vidov dan 1948. Kljub bogatemu gradivu, ki je bilo objavljeno na obeh straneh 'razpoke, stvar še -ni povsem razsvetljena. Tako Kremelj kakor Beograd še marsikaj bistvenega prikrivata in teh bistvenostih se po Beogradu mnogo šušlja. Teh zaves obojestranske molčečnosti pa verjetno še dolgo ne bodo odkrili, ker bi taka odkritja onemogočila tako Stalina kakor Tita. So tu po sredi pač -skrivnosti medvojnega hazardiranja 7. jev svetovni javnosti prikrite. Eno drži, ih to zagotavljajo tudi -najbolj zagrizeni Titovi nasprotniki — in -teh v Jugoslaviji ni malo — da, je namerč vidovdanski prelom 1-skren in dokončen. Nasprotja do kc.minformističnega tabora so tako globoka, da je vsaka zamena fronte povsem izključena. Samo ta nasprotja in strategični položaj Jugoslavije vežejo za sedaj Tita na Zahod. Tfega so si v svesti tako da-, našnji gospodarji Jugoslavije kakor njihovi zahodni soigralci. Eden izmed drugovrstnih nagibov, ki so Kremlju -narekovali prelom, je bil izkoriščanje spora v kremeljske politične in finančne. ! špekulacije. Z izigravanjem tržaškega vprašanja je Kremelj v odločilnem trenutku močno okrepil KPI. Izgubljeno grško komunistično ustajo je lahko likvidiral brez večje škode na prestižu. Makedonsko vprašanje in z njim povezano jugoslovansko - bolgarsko federacijo je izknjižil -brez večjih izgub. Otresel se je vprašanja koroških Slovencev z dobičkom 150 milijonov dolarjev. Spor je Kremlju na krožniku postregel s Češkoslovaško in obenem zabetoniral popolno pod-vrženost ostalih priprežnikov. Partija v vlogi guvernante Poleg Titove Jugoslavije iz kremeljskega koncentracijskega taborišča pa vzbuja v Jugoslaviji vedno občutke strahu in bojazni. Tudi na samega Marxa in Lenina revolucionarni zaslužkarji ne pri segajo s -tako strastjo -kakor na za gotovila, da za protivrednost ameriške pomoči ne popustijo niti za las v načelnih in političnih vprašanjih. In vendar so že marsikaj popustili. Partija je po zagrebškem kongresu pomaknjena z zapovedni-škeaa mostu med veteranska izobraževalna društva. N-cva ustava pa bo Tita postavila na vrh piramide s -tako gladkimi stranicami da bo vsakdo zdrknil v prepad, če bi se ga prijele skomine po konici. Eisenhmverjevo predsedništvo bo verjetno znatno skrajšalo dospetek roka za vključitev Jugoslavije med svobodne narode. Ameriško veleposlaništvo v Beogradu ne šteje zaman nad 500 uradnikov, ne vštev-ši pri tem članov posebne komisije. »Arni paketi« in druge ameriške dobrote niso ostale med Jugo- Slovani neopažene, posebno v časih splošne bede in pomanjkanja. Jugoslovani danes 77- po temeljitem iztreznjehju iz revolucionarne opojnosti — poznajo Svoje resnične prijatelje m zaščitnike, čeprav njihovih postopkov, niso mogli vedno razumeti. Zahodno pronicanje v Titovo Jugoslavijo pa je še vedno pod budnim očesom UDBE. Nobena tuja misija ne more v stik s kakršno koli oblastjo brez predhodne verbalne note na zunanjem ministrstvu. Tujci so pod stalnim jpolicij-skim nadzorstvom in prav nič čudnega ni, če je Ugledni francoski prelat, ki je obiskal kavarno »Slon« Ljubljani, zapustil lokal, ko so ob njegovem, prihodu zaigrali »Ave Marijo« in mu s tem jasno povedali, da ga je tudi v civilni obleki zasenčila UDBA. Družabni stiki so -kljub podobnim iznajdljivostim tajne policije 'neprimerno lažji, -kakor, pa v času, ko so Titovo Jugoslavijo prepletale širokotirne kremeljske policijske tračnice. V zunanji politiki je zanimiva repriza Titovih odnosov do nemško govorečega -sveta. Zdi se, da se Jugoslavija vrača na tirnice Sto-jadinovič - Cvetkovič - Cincar Markovičevih vzorov. Nove trgovske pogodbe z Nemčijo in obmejna u-reditev z Avstrijo dajo slutiti, da bo prej ali slej tudi Titova Jugoslavija zašla pod gospodarsko odvisnost germanizma. Kaj je zgodovina res tako slaba učiteljica narodov in diktatorjev? Strah pred morebitnim napadom s strani Vzhoda ni v Titovi Jugoslaviji prav velik. Režim se kljub zelo pogostim obmejnim incidentom resno izogiblje vsakega izzivanja. Na drugi strani se je Tito odrekel nekdanji fiksni ideji, da bi ■ mogel jugoslovanski ozkotirni komunizem nakazovati smeri in pota svetovni komunistični revoluciji. Nasprotno kažejo nekatera znamenja, da bi mogla Titova Jugoslavija v doglednem času kreniti iz skrahiranega poizkusnega komunizma, ki vozi danes po ozkotirnih progah, na široko cesto preizkušenega socializma severno-evropskih držav. Te7 mu osnutku se naravno upira partijska -hierarhija, ki bi v svobod-) nem, demokratičnem tekmovanju morala nujno v zapeček. Novi ustavni osnutki verjetno gladijo pot k novim ciljem . . . 11 44 Vil v Vzhodni Nemčiji Bo konferenci enotne nemške so-r cialistične (komunistične) stranke, v ieloahjem juliju, spreminjajo v Vzhodih Nemčiji ves pravni siaterh, Jasno je, da stari sistem več ne od-ovaija svoji glavni nalogi —- da ziomi »zločinski odpor sovražnikov države«. Za podpiranje novega socialnega reda so potrebni novi kazenski, državljanski in delavski zakoni. Podrobnosti še niso znane. Toda glavni Sodnik v sovjetski coni, ženska, znana po svojih divjih obsodbah, Je podala o tem razne izjave. »Ne more več biti o tem razpravljanja, če naj bodo obsodbe stroge ah pa mile«, je izjavi-la. »Zdaj velja samo eno načelo, na podlagi katerega morajo sodniki izreči obsodbo — obseg, v katerem zločin in, Zločinec ogroža »socialistični red«. V teh navodilih ni ničesar novega. Zakoni so v sovjetski coni Nemčije vedno -bili sredstvo za politične cilje, in skoraj vsi sodniki, z malimi izjemami, so stalno tolmačili zakone soglasno s koristmi države. Novo je le, da jih zdaj javno pozivajo, da delajo tako — s tenq odpade trditev, da je zakon orožje nepristranskega sodstva. V tem leži pome konference e-notne socialistične stranke in razvoja, ki ji bo sledil. Glavni tajnik stranke, Walter Ul-bricht, je y govoru, ki je trajal več kot šest ur, seznanil konferenco z v.rsto novih ukrepov, ki so bolj radikalni, kakor so bili v sovjetski coni kdaj koli izdani od leta 1945 naprej. Mnogi med njimi so v čistem nasprotju z vsem, kar je bilo rečeno v preteklosti, niso pa v nasprotju s tem, kar je bilo storjeno. Nekaj -tednov pred strankarsko konferenco so komunisti zaprli svoje meje z Zahodno Nemčijo, dasi so sp še zavzemali za nemško »e-dinstvo«. Izgovarjali so se na podpis Bonnskiih pogodb. Vendar je bilo zapiranje mej samo zaključek razvoja, ki se je začel leta 1945 Prav tako se ni začelo ustanavljanje vzhodno nemške armade šele letos kot odmev za zahodne črte za izgraditev evropske armade, temveč že leta 1948. To leto je napravilo samo konec izgovorom, da vzhodno-nemške vojaške sile sploh ne obstojajo. Najnovejša izdaja »Beležnice a-gitatorja« razlaga položaj na sledeči način: »Tovariši se morajo naučiti, kako je treba izvajati tak- IZ ZUNANJEGA SVETA VODIKOVA BOMBA Truman je moral kot predsednik Združenih držav v dveh kritičnih trenutkih odločati o dveh izredno važnih stvareh: komaj je leta 194q nepričakovano prevzel mesto nenadoma preminulega predsednika Roosevelta, je moral podpisati ukaz, s katerim je odobril prvo uporabo atomske bombe v vojaške namene. Zagbkela je Bifoshimč in v njenem pepelu so končali japonski u-pi v zmago ali kompromisni mir. Nekaj prav tako važnega pa je predsednik Truman odobril tudi y trenutku, ko ga niti trije meseci, niso več ločili od odhoda iz Bele hiše: ukazal je, naj izvedejo prve poskuse z vodikovo bombo. Kdo se ne spominja, koliko časa So se že vlekle po časopisju raznovrstne vesti o vodikovi -bombi? Njena eksplozija je bila že tolikokrat napovedana, nato pa spet odložena, da je marsikdo že mislil, da je vse skupaj navadna potegavščina ali pa da so se visoki načrti izjalovili. Medtem so se že Sovjeti dokopali do svojih prvih navadnih atomskih bomb in jih tudi preizkusili. Letošnja jesen nam je prinesla prvo eksplozijo britanskih a-tomskih bomb. Tako je število velesil, ki razpolagajo z navadno u-ranovo atomsko bombo narastlo že na tri in premoč Združenih držav je temeljila na atomskem področju samo še na dejstvu, da so one i-mele največji industrijski potencial, da so prve začele izdelovati atomske bombe in -so jih seveda tu di imele največ v zalogi. Toda kratko poročilo ameriške Komisije za atomsko silo je dne 16. novembra javilo svetu, da je poskusna ekipa »Task F-orce 132«, ki dela za obrambno ministrstvo in ameriško atomsko komisijo, uspešno dokončala tretjo serijo poskusov z atomskim orožjem, in da so -ti’ poskusi imeli namen »dalje raz viiati različne vrste orožij v smislu predsednikove izjave z dne 31, januarja 1952. Komisija sama torej nikjer ng govori o vodikovi bombi, toda ker je predsednik ob priliki svoje, v poročilu omenjene izjave, postavil zgraditev vodikove bombe kot del programa, ki ga je treba uresniči- ti, so vsi komentarji soglasni v tem, da je treba visoko pohvalo, ki je bila po poskusih izrečena znanstvenikom, razumeti tako, kot da se nanaša prav na uresničenje te najvišje zahteve, ki jo je vlada Združenih držav stavila svojim znanstvenikom. EISENHOWER IN TRUMAN Kakor je znano, je Truman takoj po končanih volitvah povabil Eisenhowerja, naj pride v Belo hi-i šo, da v prehodnih dneh, ki še ločijo Eisenhovverja od prevzema predsedniške dolžnosti, kar se bo zgodilo 20. januarja, sporazumno rešita razna važna politična vprašanja in tako olajšata prehod o-blasti. Eisenhovver je to povabilo sprejel, prosil je le, naj se sestanek odloži do prvega tedna po 16. novembru. Pred tem pa je že poslal v Washingtoh 'svoja dva zaupnika, senatorja Lodgea in detroitskega bankirja Dodgea, da stopita v stik z vodilnimi ministrstvi in zbereta potrebne podatke. V težavnem trenutku napete svetovne politike, v kateri igrajo posebno Združene države važno vlogo, Eisenhovver tudi ni mogel ravnati drugače, čeprav gledajo mnogi republikanci na to Trumanovo ponudbo s kaj nezaupljivim očesom, Pri tem pripominjajo, da je Hoover, nekdanji republikanski predsednik, tudi ponudil svojemu nasledniku, danes pokojnemu Rooseveltu, naj pride takoj v Belo hišo, da bosta v prehodnem času sporazumno vodila posle, toda Roosevelt je takrat to previdno odklonil, ker je hotel, da ostane odgovornost novega in starega predsednika ločena. Zato se mnogi zdaj boje, da je povabilo le Trumanova past, ki naj bi Eisenhovverja nekako zapletla v prav tisto jx>litiko, ki jo je kot republikanski kandidat za predsednika tako ostro napadal. Vendar -kaže, da je ta. strah pretiran. Medtem ko je šlo pred dvajsetimi leti predvsem za lastne a-meriške notranje težave (gospodarska kriza je bila v polnem razmahu), gre zdaj za pomembna zunanjepolitična vprašanja, ki ne morejo čakati. Poleg -tega pa se tudi Eisenhovver zaveda svojih dolžno- sti -in se bo vseh razgovorov ude-, leževal sam ali pa po svojih zaupnikih -le »ad infomandum« ter ne mara zato sprejemati nobene odgovornosti. Naj bo že kar koli hoče, dejstvo je, da so priredili Washingtončani generalu Eisenhovverju v torek prav triumfalen sprejem. Pripravil ga je poseben odbor, predsednik Truman pa je dal vsem ameriškim državnim uradnikom dovoljenje, da se sprejema udeležijo. AFRIŠKO VPRAŠANJE PRED ZDRUŽENIMI NARODI S prihodom francoskega zunanjega ministra, Schumana, in britanskega zunanjega ministra, Edena, v Nevv York, na Glavno skupščino Združenih narodov, je v zboroval-m dvorani znova odjeknilo afriško vprašanje, ki ima, kakor smo že, zadnjič omenili, tri posebno razpihana žarišča: Francosko severno A-friko, Južnoafriško unijo, ki je britanski dominjon, in Kenijo, ki je britanska kolonija. V slednji delu je znana organizacija Mau-M&u, ki pušča na kraju svojih nastopov ali pa v svarilo delavcem, ki bi hoteli delati na posestvu kakega belca, značilen zgovoren simbol, kakršnega vidite na sliki v tem našem, članku. Južnoafriška unija, ki je dejansko samostojna država, mora pač svojo politiko zagovarjati sama. Toda ker se celo dober del njenih belih prebivalcev ne strinja s politiko zapostavljanja črncev, kakršnega uveljavlja njen sedanji ministrski predsednik Malan, uživata tudi vedno manjšo podporo svoje ma-; tične domovine, kjer jo posebno laburisti vedno bolj ostro napadajo zaradi tega -njenega nesodobnega načina postopanja z domačim prebivalstvom. In tako je 18 članic Združenih narodov v političnem odboru Glavne skupščine izjavilo, da so Združeni narodi pristojni za razpravljanje o plemenskem sporu v južni Afriki in je predlagalo u-, stanoVitev posebne komisije, ki naj preišče 'to vprašanje. Francoz Schutoan pa je v svojem govoru seveda zagovarjal, da Združeni narodi niso pristojni za razsojanje o dvostranskih pogodbah, pri čemer -je seveda mislil na razmere v Francoski severni Afriki. Izjavil je, da se Francija v nobenem primeru ne namerava ukloniti kakršnemu koli tujemu vtikanju v zadeve, ,za katere smatra, da -so samo njene. Pri tem je posebno podčrtal kulturno in civilizatorno poslanstvo Francije. Podobno se je skliceval na zasluge Velike Britanije tudi britanski zunanji minister, Eden, ki je poudarjal, da je odprava suženjstva in trgovine s črnci predvsem zasluga Velike Britanije. Tudi on je dejal da Velike Britanije ne bo prav nič pripravilo do tega, da bi zapustila Afriko. Pri tem ga je podprl ves britanski tisk, ki je primerjal poslanstvo in postopek Britancev s tem, kar počenjajo Sovjetska zveza in njeni agenti, ki najbolj kriče o izkoriščanju črncev, a pri tem pozabljajo na lastna koncentracijska taborišča, prisilno delo, revščino in zatiranje. Tako se afriško vprašanje vedno bolj zapleta in grozi, da bo v doglednem času, če ne bodo našli primerne poti za njegovo rešitev, dozorelo v oblike, kakršne smo videli že v Aziji. -tiko marksistično-leninistične stranke glede na obstoječi poloZaj brez škode za strateški cilj, ki je glavna stvar. Zavedati se morajo, da iz-prememba gesla ne pomeni spremembe v partijski liniji za 180 stopinj.« Dva primera kažeta, kaj pomeni partija. Leta 1945 so vzhodni nemški komunisti pozvali na delo ea »miroljubne, dobre sosedske odno-šaje z vsemi narodi, joosebno s Sovjetsko zvezo, Anglijo in Združenimi državami«. Letos v juliju na strankarski konferenci je pa Ul-bricht izjavil: »Naše narodne oborožene sile morajo biti prežete s sovraštvom proti ameriškim, britanskim ih francoskim imperialistom.« O nemški enotnosti so leta 1950 izjavili vzhodni nemški, komunisti zveznemu kanclerju: »Pri- pravljeni smo razpravljati o vseh vprašanjih, ki zadevajo ustanovitev vsenemškega parlamenta v duhu iskrenega razumevanja.« Letošnja partijska konferenca pa je sprejela sledečo resolucijo: »Neobhod-ni pogoj nemškega edinstva je zru-šenje bonnske vlade.« Konferenca je razčistila ozračje in je omogočila vsem silam, da se koncentrirajo na osnovni nalogi, na »izgraditvi socializma«. Ulbrieht je najavil, »da mora biti prvi korak k temu cilju krepitev moči države tako, da je hliže ljudstvu«. Država -ni izgubila časa, preosno-va uprave je na dobri poti. Deset dni ik> konferenci je ljudski parlament soglasno sprejel zakon, ki je ukinil pet dežel kot upravnih enot ter ustanovil namesto njih 14 manjših upravnih področij, »ki so bolj primerna za izvedbo volje ljudstva«. Sest dni pozneje so se sestale deželne zbornice, ki so soglasno izglasovale svoj lasten -razpust. Istočasno so bele razpuščene tudi deželne vlade. Novih 14 upravnih px>dročij, o-krožij so malo podobna starim deželam, ki so uživale omejeno federativno neodvisnost. Vendar bodo okrožja imela tudi -tako imenovani parlament, gotovo število stalnih odborov -in vlado. Ljudska fronta je imenovala »poslance« v te parlamente do volitev, za katere pa še ni določeno, kdaj bodo. V stalnih odborih svetujejo poslancem prostovoljni delavci, katerim je io postranski poklic in katerih glavna naloga je označena kot »čuvanje koristi delavcev ter zagotavljanje strogega izvajanja zakonov«. Vlada je sestavljena iz 12 do 15 članov, ki jih izvoli parlament. Končno je predvidena odstranitev poslancev, »ki ne dokažejo s svojim delom, da spadajo k eliti ljudstva«. Novi sistem je čisto enostaven — dekreti od zgoraj, denunciacije od spodaj, ter centralizacija upra7 ve, zakonodajstva in sodstva. Z najnovejšimi ukrepi je v Vzhodni Nemčiji seveda najbolj prizadet kmet, ker je država sklenila, da je prišel čas za kolektivizacijo. Partija je izbrala -naziv »proizvajalne zadruge« in objavila, da je njihova ustanovitev »prostovoljna«. Toda kmet, ki jxwtane fanatik, če gre za njegovo premoženje, se ni dal zbegati. Objava posebnih dobrot, ki jin bodo uživali kmetje, ki bodo vstopili v kolhoze — črtanje dolgov, manjši davki, prednost pri traktorskih postajah, dobava semena in umetneiga gnojila ha .up — privlačijo večinoma le slabega gospodarja. lenobe ali manj srečne med *as ko imenovanimi »novimi kmeti« — -prejšnjimi poljedelskimi delavci ali begunci iz področij za Odro-N-išo, ki «0 dobili parcele po agrarni re-fortni. Toda malo jih je, ki so zagrabili za to vabo. Celo partijski tisk se pritožuje, da so kmetje »reakcionarji«. S podobnimi težavami ima opraviti -tudi mladina. Vzhodni nemški mladini so dali nalogo, da »brani socializem«, in partija skrbi, da to res stori. Toda fantje in dekleta sovjetske cone so se z malimi izjemami odločili, da ne postanejo pomočniki sovjetske armade. »Ljudska policija« ima prav toliko težav, da najde novince za narodno vojsko, kakor je težko »svobodni nemški mladini« najti učence za njeno novo padalsko akademijo in • za njene šole ostrega streljanja. Končno je država, da bi prebrodila težave z novačenjem, odredila ustanovitev uniformiranih delavskih zborov. »Služba za Nemčijo«, kakor ji pravijo, je spet »prostovoljna«, toda uredba pooblašča notranje ministrstvo, da lahko uvede obvezno službo za tako imenovane »življenjsko važne socialistične naloge«. Nastop »socializma« v sovjetski coni je odmaknil izglede za nemške edinstvo globoko v ozadje. Za ljudstvo so izgledi temni. Na drugi strani izgublja država in ne pridobiva javnega mnenja in ni verjetno. da ga bo kdaj koli pridobila. VESTI s TRŽAŠKEGA VITTIMISMO“ Velja si dobro zapomniti tržaške občinske uprave iz leta 18ya govori »G. di Tr.« o našem »viktimizmu«? Tožbe slišimo z ene in druge strani Svobodnega tržaškega ozemlja; »viktimizmu« področja A odgovarja »viktimizem« področja B. Kdo pa je to povzročil? Ljudje okoli »G. di Tr.« sami! Stvar je začela z nastopom (»fiero atteggiamento«) italijanskih šovinistov, končala pa je tako, da so začetniki nasilij pri7 čeli tarnati zaradi nasilja. Kajti prvi pogoj za zahtevo po spoštovanju je, da sam spoštujem drugega! Pri Italijanih pa to še začelo ni . . . V I svoji sleposti so pričeli z zahtevo [po reviziji mirovne pogodbe in so izsilili izjavo od 20. marca 1948, ki zanika naš obstoj. Danes smo jim »Giornale di Trieste« je obogatil italijanski jezik z novim izrazom: »vittimismo«: mi bi temu dejali ->težnja posameznika, sebe prikazati kot žrtev nasilništva«. In to težnjo, da bi sebe prikazali kot žrtve, pripisuje »Giornale rli Trieste« prav nam ter obsoja našo drznost, da smo generalu Winter-tonu predložili prošnjo za odstopi-tev šolskih zgradb v ulici Corsi :'n v ulici R-ug-gero Manna. To je, kakor pravi, taktika titovcev, ki se baje brez razloga izgovarjajo, da so slovenske šole doživele nazadovanje števila učencev zato, ker staršem, ki bi vpisovali deoo v slovenske šole, preti odpust iz služb ali druge podobne neugodnosti. Vse to so po »G. di Tr.« izmišljo- Ipokazali, da smo tu, pa jim je zato itine! . . . Nastane pa vprašanje, ka- težko, da vendarle obstojamo in da ko naj si sicer razlagamo izgubo se pritožujemo zaradi njih. Zato služb, izgubo državljanstva, odvzem nas dolže »viktimizma«. Ali mar ne delovnih knjižic ter odvzem dovo- vidijo, da vsak udarec, ki ga oni ■ljenja za bivanje samo zato, ker si zadajo nam, ima svoj odmev na u-naši ljudje-domačini dovoljujejo do- sodo njihovih sonarodnjakov na ma z lastno deco govoriti sloven- področju B? ski, t. j. v materinem jeziku. Kako 'Nobena strvar ni brez vzroka, le na: si tolmačimo izjavo italijanske- da se tukaj pri nas najdejo ljudje, ga visokošolskega lista iz novem- ki jadikujejo zaradi lastnih bole-■bra 1950, da imajo vsi, ki pri njem čin, pozabljajo pa na tuje bolečine, sodelujejo, že zagotovljene službe In zato smo, sodeč po »G. di Tr.«, izven Trsta in da zaradi tega niso mi »viktimisti«, medtem ko so oni izpostavljeni maščevanjem rektor- .. . prave žrtve neuvidevnosti ita ja Cammarate, župana Bartolija in |lijtnskih vodij, drugih? Toda pojdimo preko tega in usta-, vimo s eob pojavu »viktimizma«, to je prikazovanja sebe kot žrtev. »G. di Tr.« meni, da je ta težnja svojstvena titovcem. Mi bi pa dejali, da je ona lastna istrskim beguncem. Ali ne slišimo dnevno tožbe o trpljenju Italijanov pod Titovim režimom? Ali nam Italijani ne izpovedujejo v vseh mogočih in nemogočih različicah, kako težko je življenje pod oblastjo narodnega protivnika? In če je to tako težko Italijanom pod Jugoslavijo, ali more -biti to lahko nam tržaškim Slovencem pod italijanskim pritiskom? Naš »viktimizem« na področju A ima torej kot odgovarjajočo točko italijanski »viktimizem« na področju B. Se o potnih listih O vprašanju potnih listov za Tržačane in netržačane, ki živijo v Trstu, je naš list že večkrat pisal. Nočemo se bahati, ugotoviti pa !e moramo, da so vprav na naše javno posredovanje uvedli tudi v Trstu tako imenovane londonske potne listine za osebe brez državljanstva. Na zadevo potnih listov se je zdaj povrnilo tudi glasilo v Trstu živečih italijanskih kulturonoscev, seveda z drugačnega zrelišča in z drugačnim namenom kakor mi. »Giornale di Trieste« toži, da tržaška policija ne zahteva od domačinov in priseljencev, ki imajo v Trstu stalno bivališče, nobenega potnega lista za potovanje v Jugoslavijo. Dovolj je, da se potniki pri prehodu meje izkažejo z osebno izkaznico, v kateri je potrjena njihova pravica do stalnega bivališča v Trstu. Zares ne vemo, kaj bi k Giorna— lovi ugotovitvi dodali. Ali naj spet ponovimo znano dejstvo, da je Trst za vse Tržačane) in priseljence veliko koncentracijsko taborišče, sicer z vsemi sodobnimi .udobnostmi, vendar le velika past, iz katere bi italijanski pre7 napeteži hoteli onemogočiti potovanje onim, ki ne delijo njihovih iredentističnih skomin? Kdor hoče potovati iz Trsta v Italijo ali celo v Jugoslavijo, naj potuje svobodno v skladu s potni- mi predpisi, ki jih pri nas izdaja ZVU, pa naj bo to italijanskim iredentistom ljubo ali ne! To je njegova stvar in spada v okvir osebnih svoboščin, ki pri nas na Tržaš-kem še nekaj veljajo. Podražitev avtobusnih tarif Podražitev avtobusnih tarif na našem področju je močno prizadela zlasti delavce in dijake, stanujoče) daleč od železniških prog, ki se morajo vsak dan posluževati avtobusov za vožnjo v mesto na delo in v šolo. V obrambo koristi prizadetega podeželskega ljudstva smo culi že mnogo glasov v naši javnosti in se jim tudi mi pridružujemo. Pričakujemo, da se bodo zaradi tega oglasili tudi razni občinski sveti, zlasti po našem podeželju, in ukrenili vse portebno, da se napravi konec samovolji avtobusnih podjetnikov, ki jim niso mar ne narodne in ne gospodarske koristi našega ljudstva. Culi smo zahtevo, naj posamezne občine uvedejo avtobusne proge v lastni režiji. Misel ni slaba! 'Naši občinski sveti naj se premišljeno lotijo te misli, ki zna biti le v veliko korist splošnemu občinskemu gospodarstvu in še prav posebno Občinarjem, ki so zdaj prepuščeni na milost in nemilost raznih koristolovskih podjetnikov. t Dr. JOSIP 3RUDEN Proračun nabrežinske občine Pretekli četrtek, to je 13. t. m., je imel občinski svet v Nabrežini :e drugo sejo v istem tednu. Takoj po čitanju zapisnika je župan sporočil, da se je isti dan ob 15. uri sestala v občinskem u-radu komisija, da pregleda in preuči zadevo družinskih davkov. Nato je odbornik za finančna vprašanja Floridan podal poročilo o poteku seje ‘te komisije. Pregledali in preučili so zadevo o občinskih družinskih davkih glede na zadnji sklep občinskega sveta, po katerem so določili odstotek odbitka Italijanom področja B verjame- lprj raznjh kategorijah davkoplače-mo, da je njihov položaj zelo ne-, vajceV) pr{ čemer so prišli do za-ugoden. To jim verjamemo tem ključka, da predlagajo občinskemu že, ker smo sami vsaj v podobnem položaju. Da so stvari res take, vidimo iz načina, kako »G. di Tr.« postopa z nami. Naša -prošnja ,;e nanj že drznost in nesramnost, kot da bi bili obvezani in dolžni, zahtevati samo tisto in toliko, kolikor nam dopušča »G. di Tr.« ... Ta ■aš »viktimizem« — po pisanju »G di Tr.« — pa ni nova stvar »G. di Tr.« sodi, da so bili pod svetu sledeči končni predlog: 50 odstotkov odbitka na dohodke delavcev in uradnikov ter 20 odstotkov odbitka za vse druge sloje davkoplačevalcev. Vnela se je nato daljša razprava, v katero so posegi: svetovalci Colja, Milič in drugi, Končno je bil predlog komisije sprejet s priporočilom, naj predlagajo posebno tisto vrsto davkoplačevalcev, čijih dohodki presegajo pol milijona lir. Komisijo, ki bo pregledala seznam davkoplačevalcev, sestavljajo odborniki za finance Floridan in svetovalci Colja, Drago Legiša in Gratton. Takoj nato so prešli na razpravo o občinskem proračunu za leto 1953. Odbornik Floridan je podal daljše poročilo in razlago o občin- Obvestilo kmetovalcem Področno kmetijsko nadzorništvo, razpisuje z 'vsoto, ki so jo stavili na razpolago Tržaška mestna hranilnica, Kmetijski konzorcij in Nad zorna komisija za uvozno ■ živino Avstrijo Slovani v prednosti in da med živinorejci »II. Natečaj za do je Avstrija podpirala njihovo pro- |jr0 vzdrževanje hlevovu, z nasled diranje, medtem ko vemo, da je njimi pravili: ■1. 1203 ali 100 let pred prihodom Avstrije to prodiranje Slovanov bi | vzpodbujati živinorejce k izboljša' ?o že zaključeno. Naj na ■ Ljn njihovih hlevov sploh, pred- Tr.«, če more, navede, a er vsem glede higiene in njihovega nje šole je Avstrija tukaj dala Slo- dobrega vzdrževanja ter k izbolj- vanom! Naj se spomni krika, i Mšanju vzreje goveje živine. 1. Glavni namen natečaja je, ga leta 1900 dvignili zaradi usta' novitve hrvaške gimnazije v Pa-tinu! Naj ne pozabi, koliko časa je preteklo, predno je v tržaškem mestu za Avstrije bila odprta prva slovenska osnovna šola, da »najbližja slovenska osnovna šola ni bila v večji razdalji od štirih kilometrov«. Medtem ko je namreč italijanska deca imela povsod, v vsa-; ki mestni četrti svoje šole, je sto venska deca vsako jutro in večer 2. Natečaj je razdeljen v dva odseka, in sicer: n) odsek za mala izboljšanja v hlevu; b) odsek za dobro higiensko vzdrževanje hlevov in za pravilno higiensko-krmsko vzdrževanje živine. 3. Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci. V ta namen morajo do 30 novembra 1952 vložiti na ne- morala napraviti uro hoda, da bi vadnem papirju prošnjo, naslovlje-prispela do šole. Vse do leta 1900, no na Področno kmetijsko nadzor-*o je do trenutka, ko je bil na vo^ ništvo - ulica Ghega 6-1 - soba 4. Irtvah po splošni volilni pravici ita- V prošnji morajo točno navesti: iijanski kandidat v mestu Trstu priimek, ime in očetovo ime nate-vtesnjen v ožje volitve, ker je imel čajnika, njegovo bivališče, kraj po-samo 10.000 glasov proti 80.000 gla- sestva in hleva (s potrebnimi navodili. ki omogočajo najti kraj) ter odsek, v katerem se natečajnik že- #ovom našega dr. Rybara! In kljub vsej dnevni strupeni gonji proti vsemu, kar je slovenske-*«, in navzlic hvalisanju upornega eadržanja (»fiero atteggiamento«) Nagrade za II natečaj za dobro vzdrževanje hlevov Za prvi odsek: 1 prvo nagrado .... 50.000 Ur 2 drugi nagradi po . 40.000 2 tretji nagradi po . 30.000 2 četrti nagradi po . 20.000 4 peti nagradi po . . 15.000 8 šestih nagrad po . 10.000 10 sedmih nagrad po 5.000 Skupaj 400.000 lir Za drugi odsek: 1 prvo nagrado .... 10.000 lir 4 druge nagrade po . 7.500 12 tretjih nagrad po . 5.000 Skupaj 100.000 lir Torej za oba odseka 500.000 lir. li udeležiti natečaja. V odseku za mala izboljšanja hlevov se ne morejo udeležiti natečaja tisti kmetovalci, ki imajo v teku prošnjo za dodelitev prispevka na podlagi razpisa za splošna izboljšanja. 4. Po pregledu pravočasno pred toženih prošenj, bo pristojna oce-j njevalna komisija v naslednjih 45 dneh izvršila brez predhodnega obvestila pregled zainteresiranih hlevov z namenom, da ugotovi začet no stanje hlevov udeležencev I. od seka in na splošno elemente II. odseka natečaja. 5. Natečajniki, vpisani v prvi od sek, bodo morali do 31. maja 1953 leta izvršiti izboljšanja, katera so navedena v naslednji točki. 6. Za hleve, vpisane v prvi od sek natečaja, bodo predvsem upo števali mala izboljšanja in navadno vzdrževanje hlevov, na primer: lnapravo novih vrn* n oken, ■n ga na opečnega), popravilo ometov, pobeljenje proti muham, popravilo oken in vrat, vstavitev šip ia mrež, naprava stajice za teleta hlevu, naprava ali prilagoditev prostorov za hranjenje mleka itd. 7. Za živinorejce, vpisane v dru i odsek natečaja bodo upoštevali: а) izboljšanje ali pa na splošno dobre higienske razmere re jene živine (snaga prostorov, čistoča živine itd.); б) izpopolnitev in dobri načini krmljenja živine sploh (vpeljavo in pripravljanje močnih krmil, mineralnih soli in vitaminskih pridelkov, računanje obrokov), izboljšanje pri napajanju (avtomatični napajalniki, korita v hlevu itd.); c) izboljšanje načina molže, higiena in ravnanje z mlekom; d) izboljšanje ali uvedba bolj racionalnih pogojev pri načinu, vzreje telet; , e) upoštevali bodo tudi število živine ali njen porast za časa natečaja, v razmerju s površino kmetije in razpoložljivostjo krme; /) druga manj važna izboljšanja, ki jih bo ocenjevalna komisija smatrala za potrebna. 8. V juniju bo nato ocenjevalna komisija izvršila brez kakršnega koli obvestila natečajniku ITALIJA, Via Balbi 38 Caracas - VENEZUELA, Pasaje Capitollo 16 Toronto - KANADA, 258 College St. Montreal - KANADA, 2098 St. Catherlne St. West Odlični dežni plašči, ki po eleganci modelov in kakovosti blaga ter solidnosti izdelave odgovarjajo vsaki zahtevi tako glede barve kot odpornosti V tem je razlog, zakaj morete v naši zalogi najti bogato izbiro vseh vrst in barv izvirnih LODNOV in POVRŠNIKOV za moške in ženske po cenah, ki so resnično zmerne Dežni pla&či iz čistega mako za mo&ke Dežni pla&či iz svile za ženske in nto&ke Dvolični dežni pla&či za ženske v solidnih barvah Pla&či za ženske iz čiste volne Dežni pla&či iz posebnega nylona 7.800 12.500 13.800 15.000 16.500 lir lir lir lir lir fflagazzini dei Corsa TRST. KORZO I