List 17.
Ni treba, da bi se vse sadno drevje cepilo.
Ni prav ne za sadno rejo, da se brez razločka le hvaljene žlahne plemena iz ptujih krajev k nam donašajo. Tako ravnanje bo nam v sadjoreji se dolgo dolgo pravo pot napredka zaveralo. Vsaki kraj in vsaka dežela bi si mogla prizadevati, da si sčasoma iz domačih sadnih plemen iz pešak žlahne sorte brez žlahnjenja in cepljenja sadne drevesa zaredi. Te drevesa naj bi se potem v naši deželi po cepljenji in žlahnjenji obdržale in zaplodile. Po tej poti si bo skrben sadjorejec zaredil čvrstih dreves obilo, ktere, ker so se v deželi izredile, in so gotovo tudi zemlje in podnebja vajene, se dobro bodo sponasale. Take drevesa ne bolehajo, ampak zdrave ostanejo, so močneje od ptujih in tudi rade rodijo. Ce ravno take drevesa niso posebno žlahne, so pa morda vendar za domačo rabo dobre, če ne za druzega, saj za sušiti, za jesih ali pa za sadjevec. — Po mojih skušnjah se je večkrat pripetilo, da se je na divjak dostikrat veliko slabeja sorta sadja cepila, kakoršno bi bil divjak sam rodil, če bi se ne bil cepil.
Kdor po moji navadi divjake redi,   si priredi dovclj in
lepih drevesc, ktere niso celo nič divjakom podobne, in v 5. ali 6. letu tako velike in močne zrastejo, da so za pre-sajenje dobre. Jez pa drevesca tako-Ie redim: Jemljem najlepših p e šak od n ajžlahn ej e sorte ; sejem jih pra v redko in tudi v prav dobro zemljo (včasih tudi v gnojnik Cmistpetelj), kjer se mi tudi neizrečeno dobro ponašajo), in jih pustim na tem mestu do jeseni. Od tukaj presadim drevesca po prvem letu zopet v dobro zemljo, pa spet nekoliko bolj saksebi, in gleštam jih po navadi dobro. Porok sem ti, dragi sadjerec, da so drevesca v 6 letih, če po-pred ne, že popolnoma izraščene drevesca. Ce si tako nekoliko drevesc si priredil, čakaj, da ti prvi sad obrodijo; če ti morebiti sad ni po volji, ga še zmiraj lahko precepiš in požlahniš. V gnojniku dobijo drevesca neizrečeno veliko korenik. To se pa zato napravi, ker korenike le do gnoja segajo, in se po njem razprostirajo. Kdor si drevesca tako redi, si izredi dreves, ki prehite druge, ki niso v parnikih rastle, v rasti za 2 do 3 leta. Pri meni, kakor sem že omenil, so rastle in kviško hobotale kakor koprive. Korenike so imele v enem letu že po čevlji dolge, drevesca so bile pa no dva čevlja visoke in blizo korenin po mazincu močne. Na svojem vrtu imam zdaj nekoliko dreves, ktere sem v gnojniku pridelal in v drugo tudi dobro zemljo presadil; tako mi veselo rastejo, da je veselje, nobenega mraza se ne boje.
Tako piše skušeni in sploh zavoljo svoje velike kmetijske vednosti spoštovani gospod Fischer, fajmošter v Ka-danji na Ceskem. Poskusimo tudi mi; morebiti bomo rekli: Lejte, saj  ima mož res prav!