Mariborski
Poštnin« plačan« v gotovini
1 Din
Leto II. (IX.), štev. 48
Maribor, torek 28. februarja 1928
»JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.400 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it.J3
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra** v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Gibanje za revizijo ustave
AKCIJA OPOZICIJE IN RADIKALNIH CENTRUMAŠEV. — PRED SESTANKOM NARODNE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 28. februarja. Druga vlada g. Velje Vukičeviča se predstavi jutri Narodni skupščini, ki ima sedaj glavno nalogo, da spravi do 1. aprila pod streho državni proračun. Dasi Imajo vladne stranke za seboj 200 po- j slancev, vendar prevladuje prepriča-1 nje, da bo boj za proračun kljub temu | zelo težak. Vlada se zlasti boji, da ne | bi opozicija s preostrimi kritikami in! viharnimi nastopi zavlačevala prora- J čunsko razpravo in se zato vedno zno ; va pojavljajo vesti, da bo skušal Vuki-čevič v Nar. skupšč. doseči izpremem bo poslovnika, s čemur naj bi se opoziciji zamašila usta. Pričakovati pa je. da ne bo prodrl s tem načrtom, ki je vrh tega dovoljen in bi se moglo to nad sedanjo večino še enkrat pošteno maščevati.
Med tem se je za kulisami te dni zopet pokrenila velika akcija, ki naj bi dala prihodnjim političnim dogodkom posebno karakteristiko. Akcija gre zlasti za tem, da bi se spravili z mrtve točke vsi oni problemi, ki so zadnja leta ovirali vsako državno konstruktivno politiko. V ospredju je zlasti vprašanie temeljite revizije vsega stanja v naši državi.
Čim bo spr«jet državni proračun, ki je nedvomno najtežji in najbolj usodni, odkar smo ujedinjeni. je pričakovati, da bo akcija za sestavitev koncentracijske vlade oživela znova. Opo zicija je trno uverjena, da jo bodo v tej njeni akciji podpirali zlasti radikalni centrumaši, ki so skrajno nezadovoljni z Vukičevičevo politično taktiko, ki je vnovič razvnel plemenski spor in s tem težko škodoval notranji konsolidaciji države.
Med opozicijo in radikalnimi cen* trumaši je po poročilih listov deloma že dosežen sporazum v tem smislu. Glavni predmet sporazuma je revizija ustave, reviziia volilnega zakona in revizija razdelitve države na.oblasti. Dokler se to ne izvede, je po mnenju opozicije nemogoče sploh vsako delo na stvarnih reformah. Radikalni cen-trum je prišel do prepričanja, da je glavni predpogoj sanacije naših težkih prilik Predvsem revizija volilnega zakona. Dalje je potrebno, da se razdeli država na oblasti, ki bodo predstavljale čim večje in močnejše ekonomske enote. Splošno mišljenje radikalnih centrumašev označujejo najboljše zlasti zadnji odkriti nastopi poslanca in večkratnega ministra, dr. Milana Srskiča, proti Vukičevlčcvi hegemonističnl politiki in za skupno delo z Kmečko-demokratsko koalicijo. Revizija ustave se po novih načrtih ne bo izvršila na federalistični tem
več na avtonomistični podlagi, samoupravne oblasti pa bi dobile čim večjo finančno samostojnost.
Seveda pa bi bilo za izvedbo teh načrtov najprej potrebno, da se umakne sedanja Vukičevičeva vlada. Splošno se pričakuje, da se bo to zgodilo, čim bo sprejet državni proračun. Radikalni centrumaši upajo, da se jim potem posreči, da postanejo oni gospodarji položaja skupno s Kmečko-demokratsko koalicijo. Nova vlada bi seveda takoj razpustila Narodno skupščino in razpisala nove volitve z revizionističnimi gesli.
Olaunjača zopet preč skup-
V V •
scino
BEOGRAD, 28. februarja. Na jutrišnji seji narodne skupščine bo stavila Kme-čko-demokratska koalicija zopet nujen predlog o strašnih razmerah v Glavnja-či. Predlog opozarja na skupščinsko razpravo dne 25. novembra, ko je tedanji notranji minister Vukičevič izjavil, da bo takoj poskrbel, da se odpravijo vsi ne-dostatki. Ker pa od tedaj vlada v tem oziru še ni napravila nobenega koraka, bo predlagala Kmečko-demokratska koa licija vnovič sestavitev sedemčlanske parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj 1)^ izvršila svoje delo tekom enega meseca.
Borba KDK med narodom
KDK V NARODNI SKUPŠČINI IN MED NARODOM.
Sestanek fTlale antante u Zeneui
BEOGRAD, 28. februaria. Naš zunanji minister dr. Marinkovič odpotuie v petek v inozemstvo, da konsultira zdravnike In si okrepi svoje zdravie. Na potu v Hauteville v Franciji se ustavi v Ženevi, kjer se bo sestal s češkim suna-niim ministrom dr. Benešem in rumun-skim zunanjim ministrom Titulcscom. ki bodo razpravljali o sedanjem političnem položaju v Srednji Evropi. Ta sestanek bo ime! značaj redne konference zunanjih ministrov držav Male antante.
Vsi trije zunanji ministri se bodo postavili tudi v taktiki, ki naj jo zavzame Mala antanta na zasedanju Društva narodov napram madžarski tihotapski aferi. Minister Titulescu bo obenem poročal o svojih sestankih z Mussolinijem, Bri-andom in Stresemanom ter z raznimi drugimi vodilnimi francoskimi politiki, dr. Bcneš pa o posetu avstrijskega kan-colarja dr. Seipla v Pragi. Dr. Voja Marinkovič bo referiral o položaju, ki je nastal po podpisu francosko-jugoslovan-ske pogodbe ter o pogajanjih med našo državo in Italijo. Razpravljalo se bo dalje o madžarski iredentistični politiki, o vprašanju držanja Male antante na-pram Avstriji, o odnošajih med Jugoslavijo in Bolgarsko ter vprašanje splošne politike Male antante napram njenim sosedom.
Vodja kmečko demokratske koalicije g. Stjepan Radič je imel sinoči v Ljubljani v nabito polni Unionski dvorani predavanje o položaju Jugoslavije v Evropi in svetu. Ko je podal plastično sliko velikih idejnih in gospodarskih smernic v štirih svetovih, ki dajejo danes smer vsemu javnemu življenju, v Ameriki, Angliji, Rusiji in Indiji, je prešel končno tudi na naše domače razmere in naslikal Kmečko-demokratsko koalicijo kot tvor bo, ki je poklicana prevzeti v doglednem času vodstvo državnih poslov v svoje roke in ki radi tega napoveduje odločilno borbo današnjemu sistemu, ki vodi v kulturno zaostalost ter je vir so-cijalnih krivic in gospodarskega razkroja. Vsa dvorana je burno pritrjevala, znamenje, kako globoko se je ideja Kme-čko-demokratske koalicije že zasidrala v našem narodu.
V sinisiu sklepa glavnega vodstva kmečko demokratske koalicije se bo bor ba zanesla tudi med narod sam. V nedeljo 4. marca se bo vršil velik zbor KDK v Novem Sadu, na katerem bosta govorila oba njena voditelja gg. Pribiče-vič in Radič.
Včeraj 27. t. m. je bila v Ljubljani seja poslovnega odbora KDK za Slovenilo, na kateri se je sklenilo, da se priredi velik manifestacijski zbor KDK tudi v Ljubljani in sicer dne 18. marca. Tudi na tem zboru bosta nastopila oba voditelja KDK. Vsi ti zbori imajo namen, da ljudstvu pojasnijo, kje so krivci, da je zadnja kriza vlade končala na način, ki je narodu in državi v največjo škodo, in kje so krivci, da se ni v smislu zahteve, katero je postavila KDK že poprej ponovno, zlasti pa na svojem velikem zboru v Zagrebu, ustvarila koncentracijska vlada, ki bi naj izvršila glavne neodložljive zakonodajne in gospodarske nalo-
ge. Ljudstvo naj spozna, da je bila KDK resno pripravljena za sodelovanje in da ji ni šlo za osebe in ne za stranke ampak samo za velika aktualna vprašanja našega gospodarskega življenja in 'aše uprave.
Jutri 29. t. m. se tudi zopet sestane narodna skupščina. Kmečko-demokratska koalicija je trdno odločena z vsemi svojimi silami rušiti obnovljeni režim srbskih hegemonistov, režim političnega nasilja in gospodarske krivice, ki je bil izdan celo v poslabšani izdaji, ker <e v sedanji vladi izmed 18 ministrov 16 Sr-bijancev poleg enega muslimana in slovenskega priveska radikalov. Kmečko-demokratska koalicija bo iznesla pri razpravi o naši državni upravi stvari, ki bodo razkrile vso gnilobo in partizansko korupcijo, ki se je v državni upravi razpasla in ki bodo v polnem obsegu pokazale upravičenost zahteve KDK po absolutni depolitizaciji činovništva. Tudi pri proračunu ministra za zunanje Zadeve bo Kmečko-demokratska koalicija z neštetimi konkretnimi podatki in argumenti pokazala našo zunanjo politiko zlasti napram Italiji v luči resnice in st bo zopet videlo, da gospodje srbijanski liegemonisti še vedno obravnavajo naše kraje iz bivše Avstrije, zlasti naše slovensko in hrvatsko Primorje, kot kolonijo, katero mirne duše prepuščajo gospodarski in politični eksploataciji celo sosedne države.
Da je borba proti takemu režimu ▼ polni meri upravičena, ne dvomi danes v naših prečanskih krajih nihče razun onih slovenskih klerikalcev, ki so se zaradi ministrskega stolčka gospoda dr. Korošca iz nekdajnih protisrbskih tigrov spremenili v ponižni repek srbijanske hegemonistične gospode.
5trašno neurje nad Rio če Janeirom
LONDON, 28. februarja. Iz Rio de Janeira poročajo, da ie divjala tamkaj včeraj strahovita nevihta nad mestom in okolico, ki je napravila silna opustošenja. Utrgal se je tudi oblak in je nad eno uro lilo z neba kakor iz škafov. Vsi posevki so popolnoma uničeni. nad 200 hiš je bilo lažje ali težje poškodovanih, Ncihta je zahtevala tudi 8 smrtnih človečkih žrtev, 40 oseb pa je bilo ranjenih.
5očni senat poč ključem
V Magdeburgu je ravno na pustni dan sodni senat razpravljal neko zadevo, ki se je nepričakovano zavlekla. Sodniki so 'sklenili, da bedo nadaljevali do konca in tako so res sedeli do blizu polnoči. Hišnik sodišča ni niti vedel, da se v drugem nadstropju še vrši razprava ter je ob običajnem času ugasnil luči in zaprl vrata. Ko je bila razprava končana, so bili sodniki, zagovornik, obtoženec m priče v sodnijskem poslopju zaprte. Nekaj časa so tavali po temnih hodnikih, da bi doklicali vratarja, a ker se jim to ni posrečilo, so telefonirali iz razpravne dvorane na policijo. Ko je službojoči uradnik na policiji slišal, da je »sodni senat zaprt«, je mislil, da je to pustna šala ter kratkomalo odložil slušalko. Zapisnikar je medtem našel pot do balkona nad prometno ulico, da bi od tam doklical kako pomoč. Policist, ki je stal blizu sodišča nr straii. je spwa mislil, da M
plazi po balkonu sodišča kak vlomilec. Malo je manjkalo, da ni začel streljati Nazadnje je pa zapisnikar le raztolmačil policistu, kaj se je zgodilo. Policisti so zbudili sodnijskega hišnika ter tako oprostili sodni dvor iz zapora.
Chikašfci strah
Oblastni in finančni prvaki velikega mesta Chikago živijo v velikem strahu, ker dobivajo dan na dan od dobro organizirane razbojniške tolpe grozilna pisma. V teh pismih se napovedujejo atentati in ker je predrzna tolpa zagrešila nekaznovano že toliko strašnih zločinov, je ves strah tudi upravičen. Vsa uradna poslopja so pod močno stražo, kakor v obsednem stanju. Visoke oblastne funkcijonarje spremlja stalno mnogo detektivov, ponoči pa celo s puškami oborožena policija. Mnogi bogati meščani so na tihem zapustili od banditov ogroženo mesto.
Usodna nesreča v kamnolomu.
Danes zjutraj so pripeljali v mariborsko bolnico dva delavca uslužbena pri gradbenem odseku naše oblasti za zgrad bo ceste na Prevorje. Prvi — 381etni Miha Mraz je ranjen in obžgan po rokah in očeh, drugi — 451etnl Jurij Leskovšek ima pa še težje poškodovane oči Oba sta doma iz Slivnice v Šmarskem srezu, ponesrečila sta se pa pri dehi v kamnolomu. K° sta mašila luknjo, se je smodnik prerano vnel ter eksplodiral Mrazu je močno poškodovano eno ok«v Leskovšku H pa vid ploh zelo ogrožen«
Naši trafik navMiantk!
PSIHOLOŠKO KRAMLJANJE. — MALI FILOZOFI IN TEPČKI. — PROFESORJEV SINČEK. - EDEN, KI PAZI NA BESEDE. - DOSLOVNO POJMO-VANJE. - RAZNOTERI DOMISLEKI.
Maribor, 28. februarja.
Registriranje takozvanih otroških šal, izvirnih domislekov, je zelo interesantno psihološko poglavje, mimo katerega ne moremo iti brez interesa. V naslednjem in v več nadaljevanjih hočemo od časa do časa priobčiti take otroške izreke in domisleke, v katerih se razodevajo mali filozofi in tudi — prijetno čebljajoči tepčki.
Čujmo profesorjevega šestletnega sinčka! Profesor pride ves utrujen domov, sede v naslonjač, si prižge cigaro :ri v prijetni dremavici nekaj premišljuje. Njegov mali ga previdno vpraša z vso sladkostjo svoje naivnosti:
»Papaček, kdaj pa je Mrtvo »morje umrlo?«
Odgovor: »Ne vem, dragec!«
Pet minut odmora. Mali tuhta in premišljuje. Naenkrat se ojunači in vpraša ponovno:
»Papači, kam pa splavajo sanje, ko se zbudimo?«
Oče pomrmra in odgovori z naporom vse potrpežljivosti:
»Ne vem, dete!«
Mali radoznalec je bil vidno razočaran nad tem negativnim odgovorom, vendar ni obupal in je po krajšem odmoru prišel z novim vprašanjem na j dan:
»Papa, zakaj pa imajo ribe toliko igiic v trebuhu?«
Sedaj pa je bilo očetu tega vedeželj-nega maliča že preveč teh vprašanj in je odgovoril z nijanso vidne nevolje: »Ne vprašaj toliko, tepček nemirni!« Mali pa se diskretno odmakne proti vratom in ves začuden vpraša:
— »Papači, kdo te je pa napravil za profesorja, če ničesar ne veš?«
Dobri papa je molčal in na tihem zahvalil Boga, ki mu je dal tako ženijalne-ga otroka. —----------
Mm&m-sMi m inevm drobiš
Druga slika:
Mama vpraša svojega Milančka:
— »Hočeš še košček torte?«
— »Ne, mama!«
— »Zakaj ne? Kaj pa hočeš?«
— »Velik kos, mamica!«
V neki družini so imeli neporočenega bogatega strica. Mali nečak se mu ob neki priliki, ko je bil sam, približa in ga zaprosi povsem naivno:
»Striček, zapri oči!«
Stric: »Zakaj pa, Jurček?«
Mali: »Ata je rekel, ko boš zatisnil oči, bomo dobili — mnogo denarja«.
*
* *
Sedaj pa dogodba iz predpustnega časa. V družim so jedli svinjetino. Da se prav vsa zaloga ne porabi, je predlagala gospodinja, da se dve celi šunki ohranita za — Veliko noč. Nekega dne, ko je bila mamica sama s svojim sin- | čkom doma, pa se ji je zahotelo koščka šunke. Odrezala je in ker je bil mali radovednež prisoten, mu je rekla:
»— Pa očku nič ne povej, da sva jedla od te šunke! Na košček, — pa liho bodi!
Pride poldan. Mali porednež leti svojemu očetu nasproti pa mu razodene:
— »Jaz vem nekaj, pa nič ne povem. Z mamo sva jedli svinjsko meso, pa mi je rekla, naj tebi nič ne povem. Jaz vem pa nič ne povem!«
Vse tu navedene dogodivščine so mariborskega izvora. Med vrsticami je skritega mnogo dobrega nauka, kaj je v vzgoji otrokovi prav in kaj ni prav. V teh pripovedkah se zrcali otrokovo duševno obzorje, njegova miselna potenca ter dovzetnost za vtise iz opazovanja najožje okolice.
Položaj mestnih uslužbenceu 'u fflariboru
V nedeljo, 26. t. m. se je vršil v mariborski mestni posvetovalnici redni občni zbor Društva mestnih uslužbencev v Mariboru, ki so mu prisostvovali u-službenci vseh kategorij. Predsedniško poročilo je podal g. Brandner, tajniško g. Weissensteiner, blagajniško pa gosp. Štor. Poročila so bila soglasno odobrena. Občni zbor je ugotovil, da društvo pri zastopanju stanovanjskih teženj nima baš lahkega stališča predvsem z ozirom na slabe razmere državnih nameščencev, na katere se merodajni faktorji kaj radi sklicujejo. Temu nasproti se pov-darja, da so razmere tukajšnjih mestnih uslužbencev sicer za spoznanje boljše od državnih uslužbencev, niso pa vredni zavidanja, ako se upošteva današnja draginja in dejstvo, da so mestni uslužbenci v Ljubljani in v Zagrebu kakor tudi uslužbenci oblastnih samouprav mnogo na boljšem, tako v pogledu prejemkov kakor v pogledu uradnih ur.
Občni zbor je vzel tudi na znanje korake, ki so bili storjeni potom Zveze organizacij občinskih uslužbencev in vpo-kojencev v Sloveniji glede novega občinskega zakona, po čegar sprejetju dobi celokupna organizacija mnogo večji pomen.
Končno je občni zbor sklenil, da se obrne na mestni občinski svet v zadevi ureditev nekaterih vprašanj, izmed katerih je z ozirom na prvi maj najnujnejša zaščita mestnih uslužbencev, ki ne stanujejo v občinskih hišah.
Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Brandner, v odbor pa: mag. svet. Rodošek, inž. Černe, rač. svetnik Štor, Weissensteiner, Golubovičeva, Mlakar, Pukl, Kos, Klemenčič in Homer.
Občni zbor je potekel v najlepšem soglasju in je pokazal veliko zanimanje mestnih uslužbencev za svojo stanovsko organizacijo.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek, 28. februarja ob 20. uri »Dobri vojak Švejk« ab. D. Kuponi.
Sreda, 29. februarja ob 20. uri »Manon« ab. A. Kuponi.
Četrtek, 1. marca ob 20. uri »Dobri vojak Švejk« ab. B. Kuponi. '
Gostovanje dunajskih igralcev. Gostovanje odličnih umetnikov dunajskega Burgteatra bo v najkrajšem času, najbrž že v torek 6. t. m. V izogib nespo-‘razumljenja smo primorani povdariti, da je odlična trojica, ki je s komedijo »Satan v ženski« z zelo velikim uspehom nastopila v Zagrebu in bo gostovala tudi v Ljubljani, umetniško zelo močna in častno reprezentira umetniški nivo 'dunajskega Burgteatra. Skupina, ki je gostovala v Beogradu, in o kateri je pisal včerajšnji »Večcrnik«, da je beograjska gled. kritika ni posebno laskavo ocenila, ni identična z zgoraj o-menjeno trojico Burgteatra. Prosimo, da si občinstvo rezervira vstopnice najda-lje do sobote 3. t. m.
Postni čas na kmetih k
Pretiran post. — Postni pregovori. — Jedila. — Velika noč. — Odrešenje. — Posledice postnih dni. —
»Kvaterni post«, ki se prične s pepelnico, je v pratiki zaznamovan posebno vidno. Pa se ljudje tega tudi držijo, saj so »gospod« s prižnice prečitali pastirski list s postno zapovedjo. V zadnjih letih pa se je post precej omilil, kar nekaterim vnetim vernikom ne gre prav v glavo. Zato še dandanes pretiravajo in so postni dnevi ponekod n. pr. širom Slov. goric — dnevi stradanja in molitve.
Da je »ostro zapovedan post« stroga navada med našim kmetskim ljudstvom, kažejo pregovori v postu: Kdor se o kvaternih postih ne posti, temu v grobu na lobanji lasje ne sprhnijo, nego mu na glavi ostanejo. Ko je namreč neki župnik mrtveca pokopal, je zraven ležala taka glava. Župnik jo ie z nogo brcnil in
rekel: »Ta človek se v kvatrnih postih ni postil, zato se ga lasje držijo!« Ako kdo kvatrnih postov ne drži, takemu celo v grobu lasje z glave ne padejo.
Jako strogi so tudi pri izbiranju jedil v postnem času. Največ se v tem času živijo s fižolom in krompirjem, vse z oljem zabeljeno, včasih za izpremembo tudi kak močnik, gibance in mlečne juhe.
Velike zmešnjave je povzročila neenotnost pri velikonočnem postu. V zadnjih letih so ponekod »škartirali« post velike sobote, ker že popoldne jedo blagoslovljeno gnjat, klobase, jajca, hren, potice in druge slične dobrote.
Posledice posta se na kmetih mnogokrat pokažejo baš za Veliko noč, ko se ljudje naenkrat preveč najedo in bolehajo več dni na želodcu.
Jugoslovansko društvo v Londonu.
Znani prijatelj Jugoslavije, angleški publicist Seton Watson, profesor londonske univerze, je že pred leti sprožil idejo, da bi se v Londonu osnovalo posebno Jugoslovansko društvo, katerega član bi lahko postal vsak Anglež, ki je prijatelj Jugoslavije. Društvo bi naj imelo predvsem namen, da proučuje našo državo in njene prilike, da popularizira v angleškem narodu poznavanje našega naroda in njegovih šeg in razmer, ter da ustvarja dobre ekonomske in kulturne zveze med Anglijo in Jugoslavijo. Usta« novitev društva pa se je zavlekla. Šele zadnji čas, ko se je v angleški javnosti pojavilo zopet nekoliko več zanimanja za našo državo, je mogel Seton Watson svoj načrt realizirati. V londonskih listih je objavljen prospekt za osnovanje Jugoslovanskega društva. Društvo bo pii-rdjalo periodične sestanke za razpravo o jugoslovansko-angleških vprašanjih, izdajalo knjige in spise o Jugoslaviji in bo pobijalo lažnjiva in tendencijozna poročila o naši državi. Ustanovijo bo posebne sekcije za kulturna in ekonomska vprašanja. Svoje organe bo ustanovilo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Člani društva bodo samo Anglež', Ustanovitev bo sredi marca. —
Za šefa računovodstva
pri mariborski oblastni upravi je imenovan g. Milan Paternoster, dosedaj ravnatelj računovodstva pri finančni delegaciji v Ljubljani. —
Iz finančne službe.
S kraljevim ukazom je imenovan za finančnega svetnika pri finančnem okr. ravnateljstvu v Mariboru g. Ivan Volčič, finančni tajnik istotam. —
Potrditev ptujskega župana.
• Kralj Aleksander je včeraj potrdil izvolitev g. Mihaela Brenčiča za županaj ptujskega avtonomnega mesta.
Nova odvetnika v Slovenjgradcu.
V Slovenjgradec, kjer je nedavno umrl odvetnik dr. Pirnat, se naselita v kratkem dva nova odvetnika. Iz Ribnice na Dolenjskem pride dr. Josip Lavrič, iz Murske Sobote pa dr. Ferdo Černe. — Žrtve fašističnega nasilja, j Na Reki so bili odpuščeni iz služb vsi oni naši državljani, ki niso optirali za Italijo. Mnogo družin z otroci je padlo v največjo bedo, med njimi mnogo užit-ninskih uslužbencev s 35 leti službe in to brez vsake odpravnine. Na Sušaku se je osnoval poseben urad za zaposlitev odpuščenih delavcev in uslužbencev, ra kar se opozarjajo tudi tukajšnji službo-dajalci, da se po možnosti ozirajo na žrtve fašističnega nasilja. Pojasnila daje borza dela v Mariboru. —
Koncert Edlth Lorandove. Ponovno opozarjamo na jutrišnji koncert svetovne umetnice Edith Lo-i rand. Brez pretiravanja lahko trdimo, ;da bo po koncertu vsakomur žal, da ga ! ni slišal, kot je to bilo po koncertih Ma-jnen, Rubinstein, Sli\vinsky i. dr. Cene so tako nizke, da jih vsakdo zmore. Maribor naj pokaže, da ima več smisla za umetno glasbo,, nego za tigcltangel po raznih zakotnih lokalih. —
Aero-klub »Naša krila« v Mariboru priredi v soboto in nedeljo dne 3. in 4. tm. propagandna predavanja. Predaval bo g. dr. Stane Rape, tajnik A. K. iz Ljubljani in vojni pilot o pomenu zrako-plovstva in ciljih A. K. Predavanje bodo spopolnjevale skioptične slike in film, in sicer v soboto ob 20. uri za civilno prebivalstvo, v nedeljo pa za dijaštvo in
1 V0,i3«t.W0. —
Novega humorističnega lista
»Skovirja« tretja številka je izšla te dni. Poleg številnih ilustracij so zlasti zanimivi člančiči in smešnice, ki karikirajo življenje slovenskega človeka in »obdelujejo« razna aktualna vprašanja naše ožje domovine. Križankarje l:i jih štejemo že tudi Slovenci cele trume, bo zanimala križanka »Škaf za popustne solze« Če ima kdo pomisleke proti »Skovirju«, jih ima skoro gotovo samo zato, ker je list — slovenski in ker mislimo, da je vsaka tuja stvar boljša, čeprav je še tako bledikasto prazna. Dejstvo pa je, da postaja »Skovir« od številke do številke boljši in da se bo lahko razvil v bogato humoristično revijo, če najde dovolj naročnikov, kar v ostalem zasluži. »Skovir« izhaja vsako drugo soboto in stane četrtletno 20 Din, posamezna številka 4 Din. Uprava in uredništvo:	Ljubljana,
Rožna dolina, Cesta II—18. —
Služba je prosta za dva brivca in dva ključavničarja, iz« vežbana v nitanju na zračni pritisk. — Službene ponudbe sprejema borza dela. Nesreča nikjer ne počiva.
Na poti proti Svečini je davi, okoli sedmih, viničar Andrej Narat iz Špičnika tako nesrečno spodrsnil, da si je pri padcu zlomil desno nogo. Ponesrečenca je avtobus g. Smonika takoj odpeljal v mariborsko bolnico. —
Kap je zadela danes ponoči 561etnega pomožnega delavca Franca Zormana. Pokojni je bil u-služben v Franz-ovem mlinu. Zapustil je ženo in otroka. —
Nesreča pri delu.
Včeraj sta se pri sekanju in žaganja drv ponesrečila pomožna delavca Franc Kosar in Andrej Veronik. Eden si je obrezal levo, drugi pa desno roko. Obema je nudila pomoč rešilna postaja. —
Kreg na ulici.
Včeraj proti večeru je morala posre-dvoati policijska straža pri prepiru, ki sta ga kar na lepem začela neki C. in neki A. sredi Tržaške ceste. Drugi se je pripeljal mimo s kolesom in lovsko puško na rami, prvi je pa začel vpiti: Pasja smrt! Psa si mi ustrelil! Koliko si jih še pobil?« — Mož se je seveda ustavil in začel se je kreg, da je vse drlo skupaj.
Težka nesreča pri prevažanju vina.
Preteklo soboto je naložil mariborski gostilničar g. Verzel pri Sv. Miklavžu pri Ljutomeru na tovorni avto štiri po-lovnjake kupljenega vina in se odpeljal z istim avtom v družbi svojega znanca g. Kovačiča proti Ormožu in Mariboru. Ko je pripeljal avto do železniške postaje Pavlovci, se je pri železniškem prevozu pripetila težka nesreča. Pri malem ovinku zmrznjene ceste je šofer-hotel zadržati avto, pri tem pa je zavozil ob nasip in nesreča je bila tu. Avto se je prevrnil in pomolel svoja kolesa kvišku, dva polovnjaka vina sta se raziila, vsa trojica pa je dobila težke poškodbb. Gostilničar g. Verzel si je zlomil levo ključnico, g. Kovačič se je poškodoval roko in tudi šofer je bil težko ranjen. Vsi trije se zdravijo doma v Mariboru. Materijalna škoda je seveda zelo veii-ka. —
Cercle francais.
Občni zbor francoskega krožka, kise radi nepričakovanih ovir ni mogel mršiti dne 20. t. m., bo dne 5. marca ob 18.30 v društveni čitalnici.	—	490
Pred vojno ste nosili čevlje mesce dolgo brez popravil, držali pa so tudi več let, taki so Karo čevlji. —	IV
Vse prijatelje ISSK Maribora vabi odbor nogometnega odseka na družabni večer, ki ga priredijo nogometaši v soboto 3. marca ob 20. v dvorani Zadružne gospodarske banke. Za prijetno zabavo je preskrbljeno tako, kot znajo to le športniki. —	491
KONCERT MOŠKEGA ZBORA DRAVE dno 2. marca.	480
Krasne namizne garniture kakor tudi prtiče ima v zalogi tvrdka IJ. Ornik, Koroška cesta št. 9, po izredno nizkih cenah.	VI
Opozarjanj trgovce in živinorejce na današnji oglas »Govedomedike«, jugoslovanske razpošiljalnice preparatov za govedo, konje in prešiče v Mariboru.
43»
ttLj
Velik dogodek v zgodovini
Azije
AFGANISTAN — DEŽELA, KI SE JE NAGLO OSVOBODILA.
Afganistanski kralj Amanullah, ki obiskuje sedaj glavna evropska mesta, je dovršil v svoji domovini veliko delo. Afganistanska dežela ima po vsej pravici prvenstvo med deželami, ki so si pridobile svobodo izpod tujega jarma. To prvenstvo si je Afganistan pridobil po dobrem izkoriščanju prilik v kratkem času. Dežela obsega 731.000 kvadratnih kilometrov ter je približno tako velika kakor Jugoslavija, Bolgarija in Romunija skupaj. Na tako velikem ozemlju je pa radi visokih gora število prebivalstva malo — komaj okrog 15 milijonov.
Centralno ležeča dežela je bila že v starih časih torišče tujskih invazij. V drugi polovici 19. stoletja je pa povzročala mnoge spore med Anglijo in Rusijo. Anglija je hotela popolno oblast nad to deželo, da ustvari iz nje vojno taborišče proti slučajno nemirnim in upornim kolonijam v Aziji, Rusija kot sosed pa je imela z Afganistanom tudi svoje posebne načrte. Nazadnje je zmagala Anglija in ko je spretno izkoristila neko zadevo ruske politike, je prišlo leta 1907 do rusko-angleške pogodbe, s katero se pripozna angleška oblast nad Afganistanom. Pod to nadoblastjo je bil Afganistan še na slabšem kot je danes indija. Afganistanci so sicer imeli svoje emirje, a ti vladarji so bili popolnoma odvisni od zastopnikov angleške vlade ali kratko rečeno — vladali in veljali so samo pri paradah.,
Po svetovni vojni 20. februarja 1919 so pa neznani — baje od Angležev najeti — atentatorji umorili emirja Habi-bullaha in so Afganistanci izvolili njegovega sina Amanullaha za svojega emirja. Ko je mladi emir v Kabulu nastopil svoje mesto, je dejal, da hoče doseči popolno samostojnost dežele in da odloži emirsko čast, če bi se mu to v kratkem času ne posrečilo. Mož je
dobro izkoristil povojne evropske težave ter v kratkem času proklamiral neodvisnost dežele. Nacionalistično gibanje na Kitajskem, sovjetska Rusija in vrenje v Indiji ter še marsikaj drugega je Angležem vezalo roke, da niso mogli zatreti te osamosvojitve. Od inaja do koncem julija so bili sicer boji med af-ganskimi četami in britansko indijsko armado, začetkom avgusta 1919 so pa Angleži — hočeš, nočeš — le priznali samostojnost Afganistana.
To priznanje je dosegel Amanullah v prvi vrsti s svojo izborno diplomacijo. Takoj ko je proglasil neodvisnost svoje države, je odposlal svoje zastopnike k vladam mnogih držav, predvsem pa v Moskvo, v Peking in v Angoro. Ko so mnoge države priznale samostojnostAf-ganistana, tudi Anglija ni mogla več nasprotovati. Začetkom leta 1921 je bila sklenjena prijateljska pogodba med Afganistanom in Rušijo, kmalu nato pa enaki pogodbi s Turčijo in Perzijo. L. 1925 je afganist. vladar odložil starodavni emirski naslov ter se proglasil za kralja. Med vladarskimi sodobniki ima Amanullah mnogo sličnosti s predsedni-hom Turčije in s perzijskim kanom.
Tudi v notranjepolitičnem pogledu se je pod prvim afganistanskim kraljem mnogo spremenilo. Dežela se naglo modernizira in izvajajo se velike upravne, sodne in prosvetne reforme. Velika pozornost se posveča tudi javnim zgradbam. V deželo so povabili tudi mnogo francoskih in nemških inženerjev k zgradbi cest. Afganistanska vlada se v polni meri zaveda velike važnosti, katero ima dežela vsled svoje centralne lege med Perzijo, azijatsko Rusijo in Kitajsko. Celo zrakoplovstvo se vneto uvaja pod vodstvom ruskih pilotov. Razvoj Afganistana je vsekakor velik dogodek v zgodovini Azije.
V službi filma
DOMIŠLJIJA IN RESNICA. — TEŽAVE v ATELJEJIH IN V NARAVI.
Mnogim se zdijo velika filmska podjetja v Amerika in Nemčiji pravi raj, poklic filmskega igralca pa sreča in ideal. Za filmska podjetja se dela velikanska reklama, slike iz raznih filmskih ateljejev so tudi mične in tako ni čuda, da si mnogi ljudje samo po teh reklamah in slikah predstavljajo filmskega igralca kot človeka, ki gre samo popoldne na skušnje v atelje, dočim mu ves ostali čas ostane za zabavo v najlepših krajih in izbranih družbah. Ker so predstave tako lepe, si tudi filmskih skušenj ljudje ne predstavljajo niti približno tako, kakor so v resnici.
V resnici, je pa tudi pri filmu in v njegovi službi mnogo težav in bridkosti. Neglede na tisoče male igralce in statiste, ki se zbirajo iz uničenih eksistenc vseh slojev in narodov, imajo tudi dobri in sloviti igralci mnogo težkega in nevarnega dela. Pri sestavljanju filmov z napeto vsebino vratolomnih voženj in skokov, bojev, raznih katastrof itd. igrajo sicer veliko vlogo vsakovrstni stroji in triki, a pri vsem tem še ostane marsikaj, kar nalaga igralcu ali igralki velike in često tudi nevarne fizične napore. So tudi igralci, ki sami izvršujejo vse, kar je predpisano v filmskih manuskriptih Jer smatrajo razne pripomočke za nečastne. Taki so n. pr. Harry Piel, Luci-ano Albertini, Eddi Polo, Maeiste, Arn-heim, Marga Lindt in še mnogi drugi. Večkrat se je čitalo o nesrečah, ki so sc tema ali onemu pripetile. Nekateri igralci pa si pomagajo na ta način, da za vratolomne scene svojega Wma najmejo kakega človeka, ki za dobro plačilo stavi tudi svoje zdravje in življenje na koeko.
Posebno pogoste in nevarne so v službi fihna očesne bolezni. V filmskih ateljejih je vedno najmočnejša umetna luč, katero mora igralec v mnogoterih dolgo tasBHfh pozah prenašati, ne da bi trenil z očesom. V odmorih nosijo vsi igralci temna očala, da se oči vsaj malo odpočijejo. Razumljivo je, da so pred sotecem zaprti ki slabozračrri ateljeji še v ntno««h * j.trih nevarni zdrnvfe. V sploš-
nem je pa služba pri filmu polna nemirnega vrvenja, ki prejkoprej izčrpa moči še tako zdravega in utrjenega človeka.
Snemanje filmov v naravi je sicer rešeno večine težav in neprijetnosti ateljejev, ima pa zato precejšnjo vrsto drugih slabih strani. Težavno potovanje po neobljudenih krajih peš in na konju so najmanjše zlo, veliko hujše je to, da se pri snemanju filmov v naravi le redkokdaj zamorejo uporabljati raznovrstni triki, ki so običajni v ateljejih. Na prostem je treba res plavati, skakati, jahati v silnem diru na neosedlanih konjih idt., ko so urejene le gotove varnostne naprave ter se le razne posebne nesreče markirajo z lutkami ali pa kako drugače. Kakor so kratke vse filmske senzacije, tako jc kratka tudi doba, v kateri je igralec kos ,vsem težavam in naporom filmske službe.
Z85 hm podzemskih hodni-kou u Parizu'
Mnogo se govori in gotovo vsi vedo za znameniti labirint podzemskih hodnikov, ki so ga zgradili prvi kristjani pod zemljo v Rimu, da so mogli zadostiti tamkaj svojim verskim dolžnostim. Toda kaj so podzemski hodniki prvih kristjanov v primeri z velikanskim omrežjem katakomb in podzemskih hodnikov v Parizu. Samo del pariških katakomb jc liko urejen, da ga morejo potniki in luristi tudi videti. Toda ta za turiste odprti del znaša komaj dvajsetino vsega pariškega podzemskega omrežja. Površina vseh pariških katakomb znaša približno desetino cele pariške površine. Dolžina vseh podzemskih hodnikov jin prehodov znaša namreč nič manj kot 285 km. Prvi podzemski hodniki so bili izkopani že v X stoletju, oni, ki vodijo pod pariškim centrom, pa v 17. in 18. stoletju. Velik del podzemskega Pariza pa sploh še ni preiskan, čeprav natančno po znajo vsak tak tunel in katakombo.
Kouinsfci okostnjak
Naravnost čudežna je brzina, s katero dogotavljajo v Ameriki velikanske nebotičnike in prostrane tvorni-ce. Ta naglica je posledica stavbenega sistema, ki je v veljavi skoro v vsej Ameriki. Gradnje se vrše v Ameriki tako, da se dela razdele na dve ali tri skupine, ki se izvršujejo potem neodvisno ena od druge. Najprej se skonstruira kovinski okostnjak (ogrodje) stavbe, ki ga potem izpopolnijo z zidarskimi deli. Cim je gotova železna konstrukcija, prično zidarji svoja dela najprej spodaj in šele potem, ko je zgrajena tudi že streha, še od zgoraj navzdol. S tem se mnogo prihrani na času, ne da bi pri tem trpela solidnost in jakost stavbe. Spodnja nadstropja so že davno gotova in izročena uporabi, dočim v gornjih nadstropjih še vedno delajo zidarji. Kovinska konstrukcija ne potrebuje zi-
Sffffff
Stanje pruenstua
prvih nogometnih moštev je ostalo po nedeljskih tekmah v bistvu nespremenjeno. Vrstni red vseh petih klubov je prav isti, kot je bil koncem jesenske sezone ali pa po prvih dveh tekmah z dne 19. trn. Prvenstvena slika je naslednja (prva številka pomeni odigrane tekme, druga zmage, tretja neodločeno, četrta poraze, peta dane in dobljene gole, lad-nja pa točke);
1.	Maribor	5	5	0	0	18:1 UQ
2.	Rapid	6	5	0	1	22:2 10
3. Ptuj	5 113 6:17 3
4.	Svoboda	6	114	6:19 3
5.	Železničar	6	1	0	5	6:19 2
Čeprav ima torej Rapid eno tekmo
več kakor Maribor in zato isto število prvenstvenih točk, je vendar ostal na drugem mestu, ne oziraj se na to, daje
danskih od/ov	m se	zato	z	gradnjo,tudi ve5	goloy zabil kot	njegov lival
takega nebotičnika	prome	cis	'Maribor;	da mu ni uspelo	stopiti vsaj za
ne ovira. Vrh	tega	z	etom^	v	vi	j	jen ^e(jen	na prv0 mest0)	je kriva dvo-
nadstropjih niso prav nič ovnam ~ j jica. golov, ki jih beleži Rapid v svoji
mreži. Dalje je zanimiva velika razlika točk med drugo-in tretjeplasiranim klubom, ki bo nedvomno ostala značilna prav do	konca pomladanskega prven-
stvenega tekmovanja. Ptuj ima s Svobodo enako število točk in skoro enako razmerje golov. Prva možnost pregru-piranja teh dveh klubov bo podana drugo nedeljo 18. marca, ko igrata imenovana kluba v Ptuju. Železničar se je znebil neprijetne ničle in stoji z razliko ene točke za Svobodo ali Ptujem.
novalci v nižjih nadstropjih, ker se dovaža materijal iz središča stavbe, iz prostranega dvorišča, na katero se vidi samo skozi okna.
„Rretirani‘‘ automobili
V ameriških in evropskih velikih mestih so izdani najstrožji ukrepi jza organizacijo prometa in najstrožje kazni za vse, ki kršijo prometna pravila. In kljub temu se kršijo stroga pravila in nesreče so na dnevnem redu. Ker niti kazni niso zadostovale, se je poslužila uprava nekega mesta v Kaliforniji drugačnih sredstev, da pribori prometnim odredbam in pravilom potrebno upoštevanje. Ako v tamkašnjem mestu vozi kak avtomobil proti predpisom ali zakrivi nesrečo, oblasti ne obsodijo šoferja vec na denarno globo ali zapor, temveč ob-sodijo na zapor sam — avtomobil. Ameriške oblasti so prišlo namreč do spoznanja, da je za lastnika mnogo težja kazen, ako se mu za gotov cas onemogoči uporaba avtomobila, kakor pa, ako ga obsodijo na denarno globo ali mu zapro šoferja, ki ga lahko takoj zamenja z drugim. Seveda pa je odškodnina za oškodovance kljub temu še vedno v veljavi. Za »aretirane« in »zaprte« avtomobile so zgradili posebno velikansko garažo, kjer so aretiranci nameščeni po velikosti kazni, ki jih morajo odsedeti.
Kako histerija ustuarja čudeže
V madžarski vasi Czorvasv bekeškem komitatu boluje že dolgo časa 161etno kmetsko dekle Terezija L'j na ravmatiz-mu. Mati je že parkrat poklicaia zdravnika, a ker se stanje hčerke ni zboljšalo, je sklenila rodbina potovati v neko romarsko cerkev. Pred romanjem so se vsi pri kruhu in vodi 9 dni postili, potem so se pa začeli odpravljati na pot. Ko je mati bolno hčer kopala, je pa opazila na njenem hrbtu čudne rdeče proge. Bolj ko je te proge gledala, bolj se ji je dozdevalo, da predstavljajo Odrešenikovo glavo in končno, ko je bilo rdečih lis vedno več, se ji je zdelo, da vidi zraven tudi obraz svojega pokojnega moža. Ta čudež je razvpila po vasi in kmalu je večina vaščanov videla isto. V Ujevo hišo so prihajale procesije, kakor k Tereziji v Konnersreuthu. če kdo v rdečih lisah na hrbtu bolnega dekleta ni videl ne Krista, ne pokojnega kmeta Uja, je bil od večine enostavno proglašen za nevernika in odgnan. Tako se jc zgodilo celo župniku, ki je hotel ljudem naravnim potem razložiti pojav rdečih prog na bolnem telesu. Histerične ženske so tudi župnika proglasile za nevernega grešnika in sedaj se mesto v cerkvi v Ujed hiši vršijo raznovrstne pobožnosti. Župnik ne ve, kako bi nastopil proti praznoverju vaščanov.
Kupuje š©Jezs3&ke kmte v bf&fetesmi tPuMk* v	Ašeks«mdr.§3
ISSK Maribor, nogometna sekcija.
Jutri v sredo ob 20. važen sestanek vseh nogometašev v telovadnici. — Načelnik.
Jugoslavija—Madžarska.
Poročali smo že, da je JNS odklonil nogometno tekmo, ki jo je predlagala madžarska profesijonalna zveza za 25. marca v Budimpešti, ker ta tekma nebi mogla imeti značaja meddržavnega srečanja in ker more JNS sklepati tekme edinole z državnimi zvezami. Z ozirom na to svoje pravilno stališče je prejel JNS včeraj dopis madžarske nogometne zveze (M. L. S.), ki popolnoma odobrava naše stališče in vabi našo reprezentanco na meddržavno tekmo z drugo madžarsko garnituro dne 25. marca v Pešti, in sicer z obvezo revanže prihodnjo jesen v Beogradu ali Zagrebu. MLS obžaluje v svojem dopisu, da ne more postaviti za to tekmo svojega prvega moštva, ker igra isti dan v Rimu proti prvi laški četi. O tej tekmi razpravlja JNS na današnji seji in je verjetno, da sprejme madžarski predlog. Iz tega povabila Madžarov se da sklepati, da hočejo naši sosedje čim prej popraviti svoj lanski poraz 5:1, ki so ga doživeli v Zagrebu. Podoba je torej, da se bo imela priliko izkazati naša državna reprezentanca še pred 6. majem, ko igra proti Avstriji, s svojim nastopom proti Madžarom v Budimpešti.
Prvenstvo Vojvodine. Aretacija igralca.
V nedeljo so bile odigrane tri logo-metne tekme za prvenstvo subotiškega podsaveza: Subot. športni klub — 2AK 5:0 (3:0), Sand—Subot. ZAK 4:0 (3:0), SMTK—Bačka 1:1. Pri zadnji tekmi se je pripetil grd incident, ki je vse prej nego športno obnašanje. Sodnik je določil enajstmetrovko pred golom SMTK za Bačko. Igrač Beširovič, ki je zakrivil foul, ni pustil, da bi se streljala enajstmetrovka ; zato ga je sod";V moral izključiti. Po tekmi pa je Beširovič navalil na sodnika in ^a pričel pretepati. Divjaka je policija aretirala in ga obdržala v zaporu.
Tudi Lahov ne bo v Amsterdam?
Predsednik italijanske nogometne zveze Arpinatti je izjavil napram nekemu športnemu poročevalcu, da še ni prav nič gotovega, pojdejo li italijanski nogometaši na olimpijado ali ne. Arpinatti je opravičeval to svojo izjavo, ki je vzbudila ne le v Italiji ampak tudi v inozemstvo najveojo senzacijo, s tem, da ni mogoče dopustiti, da bi polagal ita-Ijanski reprezentančni tcam olimpijsko prisego. Ako bo olimpijski odbor brezpogojno vztrajal na tej prisegi, Lahov enostavno ne bo v Amsterdam, kajti sicer bi bili pristni po krivem prisegati.,,	"	‘	v’	v'
Hans Domiaflc:
Obteftt trata
»Nataačno tako, kot ste dejali, gospod doktor. To Je običajna navada, po kateri izpeljemo take zadeve. Ko bodo moji ljudje enkrat obkolili W*o, ne uide iz nje nobena miška več. Žal bi mi bilo seveda, če bi hoteli stanovalci pobegniti. V tem slučaja je mojim ljudem ukazano, da streljajo.«
Dr. Glossin je kot ujeta zver tekal po šotoru sem ter tja in obupno vil roke.
»Gospod polkovnik, vi nimate niti pojma, s kom da imate opraviti. Priti bi morali z letalom in vreči na poslopje največjo in najstrašnejšo bombo, kar jih poseduje cela vaša armada. Eno sekundo po vašem prihodu bi morala biti cela hiša do najglobljih kleti že razgnana na solnčni prah. Potem bi bilo nekaj ... ne rečeni da prav mnogo, ampak vseeno nekaj upanja, da se zarotnike uniči.«
Polkovnik Trotter se je pomilovalno nasmehnil.
»Zgleda, da se prebivalcev te hiše prav resno bojite. Well, gospod doktor, kot civilistu vam ni treba imeti prav preveč poguma. Toda pustili boste, da to zadevo uredim po svojem mnenju.«
Polkovnik je pogledal na uro.
»Takoj bo enajst. V tej prokleti deželi noče postati tema. Neki podčastnik, ki govori dovršeno,švedsko, je že na poti, da si pobližje ogleda hišo in njene prebivalce.«
»Poleg vsega še to!«
Dr. Glossin je škripaje z zobmi bruhnil te besede.
»Ali imate kaj proti temu koraku? Pri vojaštvu vsega sveta je navada, da pred napadom izvidi položaj.«
Medtem, ko je polkovnik povedal svoje mnenje z odločnostjo starega vojaka, se je dr. Glossin zopet vsedel na nizek poljski stolček. Resno in odločno je dejal:
»Naj bo usoda milostna vam In vašim ljudem. Nahajate se v položaju moža, ki napade razjarjenega tigra oborožen le s tanko paličico.«
Nek moški je stopil v šotor. Dasi je bil oblečen v civilno obleko, se mu je poznalo na prvi pogled, da je vojak. Podčastnik Mac Pherson, ki se je pravkar vrnil s svoje izvidne poti. Škot s košatimi obrvmi, velikimi si-vomodrimi očmi in osivelo polno brado. Poročal je v kratkih, jedrnatih besedah.
Najpreje jc previdno obhodil hišo in ugotovil, da delata v njej dva moška na nekem stroju. Tretjega pa ni bilo na spregled. Vsled tega je krat-komalo stopil v hišo. Vrtna vrata so bila odprta. Neovirano je prišel skozi vrt v hišo. Stopnjice so vodile na verando.
Veranda je bila prazna . . . Vsaj v prvem trenotku se mu je zdelo tako. Ko pa se je hotel podati dalje v hišo, je nakrat zaslišal neki glas. Na nizkem divanu v kotu verande je sedel rjavokož možki. Še predno ga je mogel ogovoriti v švedščini, je pričel Indijec govoriti angleški. Samo nekaj besed je povedal. Kakega smisla v njih ni mogel najti, dasi je celo pot nazaj razmišljal o tem.
Katere da so bile te besede, je hotel vedeti polkovnik.
»Gospod polkovnik, dejal je: »Kar iščeš ni tukaj, kar je tukaj, tega ne iščeš.«
»Nonsens! . . . Čvekarija! ... Indijska sleparija!«
Pplkovnik je besen izustil gornje medklice. Potem pa je zopet nadaljeval službeno in je vprašal:
»Če sem vas prav razumel, Mac Pherson, potem se nahajajo iskane tri osebe v hiši in je navidezno tudi ne nameravajo zapustiti.«
»Tako je, gospod polkovnik! To je celo moje poročilo.«
Na polkovnikov migljaj je Škot zapustil šotor.
Polkovnik Trotter je zopet pogledal na uro.
»Menim, gospod doktor, da bodo vsi trije tekom ene ure v naši obla-
Dr. Glossin se sploh ni ozrl na polkovnika, niti mu ni odgovoril. Sklenil je roke preko desnega kolena in je mehanično ponavljal besede Atme:
»Kar iščeš, ni tukaj; kar je tukaj, tega ne iščeš.«
Polkovnik je postal nestrpen.
»Zgodba se sedaj prične, gospod doktor. Ali se boste udeležili pohoda namoji strani?«
»Smatram, da je bolje, če si to pustolovščino ogledam zelo od daleč.«
»Kakor hočete, gospod doktor.«
Polkovnik je stopil iz šotora in na njegov migljaj so Čudežno hitro izginili šotori. Kuhinjska posoda je bila v trenotku pospravljena. Vse je izginilo v nahrbtnikih in po žepih. Trajalo je v resnici komaj pet minut in dr. Glossin je ostal sam na gozdni jasi. Kolona enaindvajsetih mož se je previdno in brez najmanjšega šuma pomikala skozi gosto zaraščeni gozd proti Truworjevemu domu.
Dr. Glossin je še mirno počakal kakih pet minut. Potem je potegnil iz žepa majhno piščalko, na katero je parkrat rezko zabrllzgal.
Grmovje se je razmaknilo. Pokazala se je možka postava, ki je hitela k doktorju.
»Sergeant Parsons tukaj!«
»Dobro je, Parsons. Ali ste videli odhajati teh enaindvajset norcev?«
Sergeant Parson se je zarežal. Angleži niso bili njegovi prijatelji.
»Videl sem jih odhajati navzdol, gospod doktor.«
»S seboj imate štirideset :nož?«
»Tako je, gospod doktor. Štirideset izbranih fantov.«
»So dobro oboroženi?«
»Megla, solze in smrtna rosa.«
»Angleži imajo puške, vsega skupaj štiritisoč strelov.«
»Allright, sir. Pazili bomo.«
»Dobro Parsons. Sledite s svojimi ljudmi neopaženo Angležem. Saj poznate svojo nalogo?«
Po isti stezi, po kateri je pred četrt ure odšlo enaindvajset Angležev, jim je sedaj sledilo enainštirideset Amerrkancev. Dr. Glossin je ostal na jasi.
Dalje prihodnjič.
MALI OGLASI
Iščem zastopnike
za obisk privatnih strank. Ponudbe na upravo lista pod »Plamen«. —	489
Solnčno stanovanje
(sobo in kuhinjo) odnosno prazno solnčno sobo 'iščeta zakonska brez otrok. Naslov pove uprava lista.	488
Dijak
se sprejme na stanovanjem hrano. Naslov pove uprava.	487
Pekarna
v ljubljanski okolici, ure od glavne pošte, s stanovanjem, se odda v najem. Naslov in pojasnila v upravi lista. XXI
POZOR
POZOR!
M
■ko Vam V»*i stroji nagajajo obrnite m oi »pecijalno m e ha nično delavnico Juatta OustlnCK, Tattenbachova ulic ttev. 14, ker ima leta apecijalni oddelek za popravila strojev »»eh »»a*.	9B7
¥
Oglejte si veliko zalogo novih
MODNIH
LISTOV
za spomlad in za poletje
v Knjigarni Tiskovna zadruga v Mariboru, Aleksandrova 13
*
Novo!	Novo!
IUIIHJlUIIUilllUllUIIIIIIIIIIIHIIII)IIIIIIHIWWIIHIIIUUttllUUIllLJIIU»UaUI
Prva pomoč
ponesrečenim živalim
napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36’—. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge v Maribora, na Aleksandrovi cesti it. 13
lUlUlliUUiilUlUUUllIUmUMUMilllllllttUUiUHUUHHtlltUHIHUUlUIimun
Novo!	Novot
Živinorejci! Trgovci! Posestniki!
Čil ali ste včeraj is ftilali boste jutri, kak* obvarujte st »j« tivido, govedo, konja in prašič* pred obelen;ean in kako jo e<dr. vite, i* oboli z
„ ALM AFLOROM “
najboljiim. najhitrejtim in najzaaesljivejtim sodobnim in v itoliseJ«rih primerih preizkeieaim pramratom. - NaSe preparat* „AIjMAFLOR* za govedo, „ALMAFLOR- ta konje „LA FJ.KUR« za govsd«, „HALF“ za pre«U* in .URINOT* za govedo m konj* »porabljajo daaes te »si iivinor*jci t Evropi. Na tisoče j* priporoiil. Či-tajte lamo sledeča: PreivkuaU aem ▼ »nogih sjč»jh Vaft pratek proti napenjanju in preti koliki in s*m v najkrajšem iasa ugotovil aajlepše uspehe «ele ▼ najtežjih »lučajih. Dalj* aea> ugotovil da delujejo ti prafti pri trajnem uporabljanju todi kot izrrstno varovalno sredstvo proti obo'enja Pri redai aporabi se niti pri koniih, ki so telo močno podvrimi koliki, ta nevaraa bolezen ni* vefi ae pojavlja. Vsled tega bom priporočal iz laotae izkotoje to izbora* sredstvo vsem konjarejcam i« posestnikom konj. Z odlifnim »po Moranjem: A. Urfcan Baran, kapetan v p. Preizkusil asm v la>taem goapodaiatvu v dveh slučajih Tale zdravilo „HALF‘ proti a vinjski Troiict ia s Mn ugotovit, d• deluje ieredao u*mko-vko. Po**rte mi Moj Se 24 zavejrr. ker mi je lal ga u poeta. Nalij« Sthlafer, trgovec r
Nage preparate mora imeti t zalogi vaak moderen trgovec 1 Kdor jih ie Kima, na} jih nemudoma naročil Edina zaloga za Jugoslavijoi
GOVEDOMEDIKA
Jugoslovanska raipoSUjahaca preparatov a« govedo, konje in prt*ieo iz lekma „Prl
4*0 Antonu" Maribor, KopaBKka ulieo it. 11.
r
Prvovrstno
\
dfti juniju perje ie ul
Met, gradi za Smole«, preSite odeje, volnene odeje, platno
za rjuhe in drugo perilo, pristno češko platno, lca!'or sploh vse manufaktura© blago, kupite najboljše in najceneje le
V fcfOVUU
I. M. LoStarič, Maribor
meiiaiiMlteva aaata Mu
XX
JUBILEJNI ZBORNIK
ZA PETDESETLETNICO
OTONA ŽUPANČIČA
je pravkar izšel. Broširana knjiga velja 42 Dio; vezana 56 Din, poštama 3 Din
NafBa se pri Tiskovni zadrugi v Mariboru, Aleksandrova cesta it 13
(■4aV BmianaiTilH > liitaa n « J {ukUftel • iiiafLrtaA*
Jr j Tja	r
MM in	rni	Broiovliv	M*	liheru.	Titka	Mm&msJm
S < • n k • Deteli v Hjuiboaft