lin i'
ol* 4
/Z
čveterorazredne ljudske šole
v
Krškem
konec šolskega leta
Založila čveterorazredna ljudska šola v Krškem.
Tisk Miličev v Ljubljani.
Iv-	M'	ii.;
1
>o
! tmiillllliuiMim.1 IIÜL!IIP 1 >TT)j^ yO-
rTfTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTOTTTTTTTTT^
A.	Dodatek k opisu Krškega okrajnega glavarstva.
roti koncu tega leta dobili smo težko pričakovano knjižico z naslovom: »Opis Krškega okrajnega glavarstva“, ki je v prvej vrsti namenjena učiteljstvu in šolskej mladini našega okraja kot pomožna knjiga pri domoznanskem pouku. Vsak pravi domoljub gotovo spozna, kako važno in potrebno je, da se mladina seznani temeljito s svojo domovino, kateri je pozneje dolžna posvetiti vse svoje moči. Mnogo bi toraj koristil tisti mož, ki bi se potrudil na podlagi „Valvazorjeve“ in „Dimitzeve“ zgodovine sestaviti malo domoznanstvo cele dežele. Še bolje pa bi se to zvršilo, ako bi sleherni učitelj sam si prizadeval nabrati in javno razglasiti iz raznih kronik (šolskih in farnih) in omenjenih zgodovinskih knjig za svoj lastni kraj zgodovinske drobtine in važne dogodke, ki so posebno vplivali na kulturni razvoj naše dežele in njenih prebivalcev. Z geografičnimi opisi posameznih krajev pa se bo tudi jako razširila zemljepisna vednost naše dežele. Gg. tovariši toraj na delo! Začetek je že storjen v našem okraju. — Ker je pa učiteljeva prva dolžnost, učencem resnične in temeljite nauke dajati, upam, da jako vstrežem vsem, ako to nedovršeno delo dopolnim z nekaterimi opazkami; vsaj se je enaka želja tudi izrekla celo v časopisih. Ako bi se pozneje znabiti preskrbela kaka druga izdaja omenjene knjižice, naj se blagovoljno ozir jemlje na to dopolnilo.
a.) ZemljeptsTvi čiel:
1.	Imena vasi v našem okraju so: Aplenik, Bruniška gora, Bušeča vas, črešnica, Dedenvrh, Dolce, Gorelice, Gunte, Impolca, Imejne, Jablanice, Kamnje, Krsinji vrh, Malenice, Orehovica, Podlipo, Podstermen, Rajč, Ravne, Režišče, Ribnica, Selo, Slanjči vrh, Slinovce, Smečice, Vertače, Volovnik, Zabukovje (Dolenje), Zavinek, Ženje, Žmalčja vas, Žutna.
2. Hiš ima: Ardrov 27, Bognečka vas 7, Borovak 27, Brezovica
8,	Brezje v Raški občini 26, Brezje pri Trebelnem 11, Briše 4, Cerovec
16,	Cikava 22, Cirje 16, Čatež 43, Čilpah 3, čušnja vas 38, Dereči vrh 16, Dolenja vas 13, Gmajna 35, Gorenja vas 8, Jazbina 6, Jelenk
11,	Jelševec 24, Jesenovarovan 3, Št. Jur 92, Koren (Mali) 10, Ivr-žišče 15, Kum (Mali) 7, Laknic (Dolenji) 28, Laknic (Gorenji) 35, Laze 4, Leskovec 98 (103), Mirna vas 19, Mokronog (Gorenji) 9, Ornuška vas 11. Osredek 15, Planina 3, Podulce 54, Podvršje 22, Pristava 7, Podturn 30, Radeče 113, Raka 80, Roje 13, Smednik 11, Stermec 18, Ščit 5, Štatenberg 13, Trebelno 25, Vrh pri Trebelnem 14, Vrh pri Št. Jurji 6, Zabukovje 26, Zabukovje (Gorenje) 20, Zaloke 14.
3. Prebivalcev šteje: Borovak 157, Brezovica 126, Čelevec 102, Dole 72, Gorenja vas 52, Št. Jur 562, Krško 878, Kum (Mali) 48, Leskovec 544 (574), Oberh 55, Orešje 104, Osrečje 103, Osredek 84, Radulja 169, Sajevce 63, Sela 122, Šmarjeta 106, Toplice 168, Vrhek 28, Vince 165, Zalog 92, Zbure 135, Zloganje 154, Žalovce 221.
Vseh prebivalcev šteje okraj 51.023, razun 3 protestantov so vsi katoličani. Kamniški okraj je relativno, Ljubljanske okolice absolutno in relativno, Kranjski pa absolutno bolj obljuden kakor Krški.
(Imena in števila so vzeta iz imenika c. kr. statistične centralne komisije od 1. 1884.)
b) ZgočLovtn.s7^.e ojpoTrutje :
1. „Neviodunum je bil prvotno keltski kraj, ali že ob času Kristusa bila je vsa Kranjska rimska, toraj tudi Neviodunum že rimsko mesto. Pri preseljevanji narodov mesto ni veliko trpelo, dokaz temu, da je še stalo v 8. stoletji. V 6. stoletji so se pa že tukaj naselili sedanji prebivalci, t. j. Slovenci.“
„Noviodunum pa, trdi zgodovinar dr. Kenner, je bil sedanji Karlovec.“
„Za časa rimskega gospodstva je stala najbrže na mestu sedanje vasi Čatež majhna trdnjavica (Castell) in sicer na griču med Krko in Savo, kjer se je zabranjeval vhod v Krško dolino. Tukaj je menda bila tudi ladjestaja kakor v Krškem in Mokricah.“ (Dimitz, Geschichte Krain’s.)
2. Dr. Ignacij Knoblehar, apostoljski provikar v osrednjej Afriki, se je rodil 6. julija 1819. I. v Škocijanu pri Dobravi na Dolenjskem, v dekaniji leskovškej. Šolal se je v Kostanjevici, Celji, Rudolfovem?
Ljubljani in naposled v Rimu, kjer je dne 14. marca 1845. 1. pel novo mašo. Knoblehar je že 1. 1836. sklenil misijonar postati, ko je naš slavni rojak Baraga, amerikanski misijonar, prišel na Kranjsko, s katerim se je tudi seznanil. Iiimska propaganda, t. j. nekaka šola, kjer se mladenči iz vseh krajev sveta v mnogoterih vedah vzgojujejo, da jih potem pošiljajo za .misijonarje v razne dežele, je našega Kno-blehar-ja odločila za afrikanski misijon. Spomladi 1. 1847. je prišel v Aleksandrijo ter od tod 24. julija odrinil v srednjo Afriko, kjer ni samo sv. vero oznanjeval nevernikom, ampak tudi šole ustanovljal ter mnogo pripomogel k spoznanji osrednje Afrike. Ves izobražen svet toraj po pravici šteje našega Knobleharja mej učenjake. L. 1850. je Knoblehar prišel iz Afrike na Kranjsko in tudi v svojo rojstno vas Škocijan; toda kmalo se je zopet vrnil. Večkratno trudapolno potovanje po vročih deželah je Knobleharja zelo zdelalo. Jel je hudo bolehati. Zato je sklenil, da pojde v Evropo potrebnega zdravja iskat. Sredi januvarja 1858. 1. je dospel zelo bolan v Neapol, kjer je dne 13. aprila 1858. 1. v avguštinskem samostanu slavni slovenski misijonar izdihnil svojo dušo.
Slovenci so mu postavili dostojen spominek v farnej cerkvi v Škocijanu 1. 1867., na katerem se spodaj bero te-le vrstice:	„Po
deželah tujih narodov je hodil; dobro in hudo med ljudmi skušal. — Njegov spomin ne bo zginil, in po njegovem imenu se bo popraševalo od roda do roda.“
(Več o Knoblebarju se bere v knjigi:	„Dr. Ignacij Knoblehar“,
katero je izdala družba sv. Mohora 1. 1881.)
3. Rodoljub Ledinski, čegar pravo ime je Anton Žakelj, rodil se je v dan 14. okt. 1816. 1. v Ledinah nad Idrijo na Kranjskem-Od rojstnega mu kraja „Ledine“ se izvaja njegovo pisateljsko ime „Ledinski“ (tako je namreč podpisaval svoje pesni, ker ni hotel, da bi se njegovo ime precej izvedelo). Zvršivši ljudsko šolo, učil se je na latinskih šolah v Karlovci (na Hrvatskem) in v Novem mestu (na Dolenjskem). Dokončavši gimnazijo ide v bogoslovnico v Ljubljano ter je bil 1842. 1. v mašnika posvečen. Po tem je služil kot duhovni pomočnik po različnih krajih naše domovine, naposled v Trnu (fara sv. Duha) nad Leskovcem, kjer je umrl dne 26. aprila 1868. 1.
Rodoljub Ledinski je bil nadarjen pesnik. Mnogo njegovih pesni je natisnjenih po različnih časopisih in knjigah slovenskih. Bolj poznane so pričujoče: „Pot do kruha“, „Pesen o setvi“ in „Mlada Breda“,
narodna pesen v Idrijskih hribih, katero je Ledinski nekoliko popravil. Zasluge pridobil si je tudi z nabiranjem in priobčevanjem narodnih pesni. Rodoljub Ledinski je bil skromen mož; živel je bolj na tihem sam za-se ter se marljivo ukvarjal s pesnikovanjem. Ker ni rad zahajal mej ljudi, niso ga nekateri marali, prezirali so ga in celö obrekovali. (Iz »Učiteljskega Tovariša«.)
J. Ravnikar.
B.	Iz šolske kronike.
Šolsko leto 1883/84. se je pričelo 19. oktobra se slovesno sveto
mašo.
3.	novembra konštituiral seje po dovršenih volitvah krajni šolski svet za prihodnjo postavno dobo in sicer zaradi odstopivšega predsednika g. Martina Hoč e v ar-ja, ter je sedaj sestavljen tako-le: Gospod Viljem Pfeifer, župan, deželni in državni poslanec, predsednik krajnega šolskega sveta;
gospod dr. Ivan Mencinger, odvetnik, podpredsednik.
Udje pa so:
gospod dr. Franc Zupanc, c. kr. okrajni zdravnik, krajni šolski nadzornik;
gospod Ivan Knavs, vikar; gospod Ivan Vene a j z, c. kr. okrajni sodnik; gospod Ivan Lapajne, ravnatelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik, in
gospod Božidar Valenta, nadučitelj.
Namestnika udov krajnega šolskega sveta sta:
Gospod Karol Schener, poveljnik meščanske garde, in gospod Rupert Engelsberger, trgovec.
Druga učiteljica gospdč. Pavlina Golč-eva je bila s l.janu-varjem 1884. 1. premeščena v Boštanj in na njeno mesto je prišla učiteljica iz Rake gospdč. Marija Marout-ova.
Dne 1. februvarja se je vdeležila šolska mladina s svojimi učitelji sprevoda umrlega prejšnjega krajnega šolskega nadzornika g. Maksa Stepišnika, ki je lani šolski zastavi kupil krasni trak.
Vse razrede te šole nadzoroval je 12. marca c. kr. okrajni šolski nadzornik in profesor g. Jakob Vodeb.
Meseca maja pokazale so se koze mej otroci I. razreda, zategadelj je slavni c. kr. okrajni šolski svet ukazal omenjeni razred od 11. do 16. maja zaključiti. Ker se je pa ta bolezen le še bolj širila, se je potem zaključila do 26. maja cela šola.
God sv. Alojzija praznovala je naša šola se slovesno sv. mašo pri poddružnici sv. Rozalije.
Na dan sv. Rešnjega Telesa vdeležila se je šolska mladina z učitelji slovesne procesije.
18.	avgusta obhajala je šolska mladina z učiteljstvom rojstni dan Njih Veličanstva, našega Presvitlega cesarja Franca Jožefa I. se slovesno sv. mašo.
V	tem šolskem letu bili so otroci štirikrat pri spovedi in pri sv. obhajilu.
Šolska knjižnica šteje 217 knjig.
30. avgusta bil je sklep šolskega leta. Po zahvalni sv. maši, pri kateri so otroci peli, so se razdelila šolska naznanila in med pridne učence in učenke tudi letna sporočila.
C.	Dobrotniki naše šole.
čč. gg. kapucini, g. Pfeifer in g. Gregorič, dajali so nekaterim učencem brezplačno stanovanje in hrano.
Gospod Jarnej Ravnikar, učitelj, daroval je šolski knjižnici 6 knjig.
V	imenu šolske mladine izreče vodstvo najtoplejšo zahvalo blago-dušnim dobrotnikom, ter prosi, da bi oni še v prihodnje blagovolili svojo naklonjenost šolski mladini ohraniti.
D.	Učiteljstvo.
1. Božidar Valenta, nadučitelj in vodja, učil je razun telovadbe vse predmete v IV. razredu in lepopisje v III. razredu; 26 ur na teden.
2. Jarnej Ravnikar, učitelj, učil je razun lepopisja vse predmete v III. razredu in telovadbo v IV. razredu; 23 ur na teden.
3. Ivan Knavs, katehet, učil je veroznanstvo v vseh štirih razredih; 7 ur na teden.
4. Marija Wessner, učiteljica, učila je vse predmete v II. razredu in ženska ročna dela v III. razredu; 24 ur na teden.
5. Marija Marout, učiteljica, učila je vse predmete v I. razredu in ženska ročna dela v IV. razredu; 20 ur na teden.
V	napredovalni kmetijski šoli, ki je trajala celo šolsko leto, sta poučevala gospod Ravnikar iz kmetijstva 2 uri in gosp. Knavs krščanski nauk 1 uro na teden. To šolo je obiskovalo 35 učencev.
Število šolskih otrok.
Razred	Vstopilo jih je			Ostalo jih je		
	učencev	učenk	skupaj	učencev	učenk	skupaj
I.	30	27	57	26	23	49
II.	28	17	45	26	15	41
III.	17	24	41	16	24	40
IV.	10	24	34	9	21	30
Skupaj	85	92	177	77	83	160
E.	Učenci in učenke po zasluženji vvrsteni.
iv. razre d. Učenci.
1. Hodnik Anton iz Straže.
2. Vrščaj Janez iz Reichenburga.
3. Žener Vincenc iz Krškega.
4. Kolesnih Janez iz Krškega.
5. Petrič Jože iz Planine.
6. Eebson Franc iz Vrabč na
Hrvatskem.
7. Simončič Jože iz Krškega.
8. Pribušič Rudolf iz Stare vasi.
9. Kerin Janez od Sv. Križa.
1. Žener Marija iz Vidma.
2. Knavs Jovana iz Brusnice.
3. Bizjak Kristina iz Čreteža.
4. Starki Rozalija iz Krškega.
Učenke.
5.	Ilirschberg' Marija iz Šmartna pri Litiji.
G. Vanič Marija iz Krškega.
7.	Mencinger Marija iz Kranja.
8. Rupert Marija iz Krškega.
9. Vivoda Jožefa iz Zgornjega-
Pijavškega.
10. Šuln Marija iz Krškega.
11. Zupančič Terezija iz Krškega.
12. Vanič Terezija iz Krškega.
13. Flis Antonija iz Reichenburga.
14. Levičar Ana iz Ceste.
15. Simončič Neža iz Leskovca.
16. Kožar Terezija iz Zdol.
17. Salomon Alojzija iz Reichen-
burga.
18. Cesar Rozalija iz Krškega.
19. Kindler Ana iz Krškega.
20. Šuln Rozalija iz Krškega.
21. Gorenec Agata iz Litije.
III. razred. Učenci.
1. Božičnik Andrej iz Podsrede
na Štajerskem.
2. Arch Franc iz Vel. Podloga.
3. Delorenco Janez iz Krškega.
4. Gross Rudolf iz Krškega.
5. Zalokar Janez iz Vidma.
6. Kerin Franc od sv. Križa.
7. Oblak Jože iz Ljubljane.
8. Stari Karol iz Krškega.
9.	Ružička Karol iz Krškega.
10. Pirc Edvard iz Trške gore.
11. Ženar Franc iz Krškega.
12. Frank Karol iz Kološvara.
13. Šiška Franc iz Krškega.
14. Župevec Jože iz Trške gore.
15. Gracar Janez iz Zgornjega Pi-
javškega.
16. Mavsar Jože iz Trške gore.
Učenke.
1. Lapajne Hermina iz Ljutomera.
2. Cesar Berta iz Krškega.
3. Pečnik Alojzija iz Mirne.
4. Bavdek Marija iz Velikih Lašč.
5. Klemenčič Adela iz Krškega.
6. Kranjc Marija iz Krškega.
7. Ženar Marija iz Krškega.
8. Stari Pavlina iz Krškega.
9. Levičar Marija iz Trške gore.
10. Jerman Marija iz Krškega.
11. Engelsberger Jožefa iz Kr-
škega.
12. Levičar Jožefa iz Ceste.
13. Vukič Terezija iz Krškega.
14. Kadivnik Terezija iz Krškega.
15. Knavs Marija iz Rudolfovega.
16. Kastelic Ana iz Trške gore.
17. Rupert Amalija iz Krškega.
18. Čukac Jožefa iz Klanjca na
Hrvatskem.
19. Cotar Marija iz Krškega.
20. Jakše Terezija iz Bele cerkve.
21. Perhavc Hermina iz Krškega.
22. Šiška Marija iz Krškega.
23. Zupančič Jožefa iz Krškega.
24. Prah Marija iz Zagreba.
II.	razred. Učenci.
1. Cerovšek Jože iz Apnenika.
2. Jeraj Božidar iz Krškega.
3. Božičnik Janez iz Koprivnice.
4. Pečnik Franc iz Mirne.
5. Zalokar Franc iz Vidma.
6. Knavs Janez iz Gore pri
Ribnici.
7. Šuln Jože iz Krškega.
8. Engelsberger Viktor iz Krškega.
9. Žener Leopold iz Krškega.
10. Tlapak Alojzij iz Krškega.
11. Koprivnik Karol iz Trške
gore.
12. Cotar Janez iz Krškega.
13. Kranjc Janez iz Krškega.
14. Pulile Janez iz Zgornjega Pi-
javskega.
15. Lesjak Ljudevit iz Krškega.
16. Kolešnik Franc iz Krškega.
17. Hirschberg Franc iz Zatične.
18. Zöhrer Karol iz Krškega.
19. Lipar Alojzij iz Srednjega Pi-
javskega.
20. Žener Janez iz Krškega.
21. Juvačič Jože iz Zgornjega Pi-
javškega.
22. Steiner Janez iz Spodnjega
Pijavškega.
23. Pirc Jože iz Zgornjega Pijav-
škega.
24. Arnšek Janez iz Gunt.
25. Klemenčič Janez iz Krškega.
Ne v vrsten:
2G. Rumpret Vincenc iz Trške gore.
Učenke.
1. Krašovec Ana iz Ceste.
2. Naglič Marija iz Krškega.
3. Kerin Terezija iz Ceste.
4. Petrič Ana iz Krškega.
5. Pečnik Marija iz Krškega.
6. Božič Terezija iz Spodnjega
vPijavškega.
7. Žener Ana iz Krškega.
8. Arh Neža iz Krškega.
9.	Sluga Terezija iz Ceste.
10. Kozinc Jožefa iz Zgornjega
Pijavškega.
11. Zalokar Franja iz Trške goi’e.
12. Levičar Terezija iz Ceste.
13. Jerin Ana iz Ceste.
14. Jerman Franja iz Krškega.
15. Naraglav Terezija iz Zgornjega
Pijavškega.
I.	razred. Učenci.
1. Lapajne Živko iz Ljutomera.
2. Vencajz Ljudevit iz Kočevja.
3. Mencinger Janko iz Kranja.
4. Naglič Viktor iz Krškega.
5. Božič Anton iz Spodnjega Pi-
javškega.
6. Gospodarič Rudolf iz Maribora.
7. I’rah Karol iz Zagreba.
8. Vanič Janez iz Krškega.
9. Vodopivec Alojzij iz Spodnjega
Pijavškega.
10.	Podpac Rudolf iz Trbovelj.
11. Knez Anton iz Krškega.
12. Cesar Janez iz Krškega.
13. Caharija Karol iz Ceste.
14. Kozinc Franc iz Zgornjega
Pijavškega.
15. Keber Franc iz Zg. Pijavškega.
16. Župevec Anton iz Trške gore.
17. Žarn Janez iz Trške gore.
18. Stari Engelbert iz Zagreba.
19. Vduč Janez iz Krškega.
20. Naraglav Jože iz Zgornjega
Pijavškega.
21. Koletiö Jože iz Krškega.
22. Zupančič Franc iz Krškega.
23. Stari Feliks iz Krškega.
24. Puntar Anton iz Trške gore.
25. Pirc Janez iz Trške gore.
26. Caharija Jože iz Ceste.
Učenke.
1. Rojc Emilija iz Sevnice.
2. Jurčec Jožefa iz Klanjca na
Hrvatskem.
3. Šuflaj Ema iz Krškega.
4. Venca Frančiška iz Vel. Kaniže.
5. Kerin Marija iz Ceste.
6. Gross Gisela iz Krškega.
7. Čukac Barbara iz Krškega.
8. Kovač Ana iz Čreteža.
9. Hodnik Neža iz Straže.
10. Rupert Pavla iz Krškega.
11. Tekavec Marija iz Trške gore.
12. Dimc Alojzija iz Straže.
13. Kocijan Ana iz Dul.
14. Puntar Terezija iz Ceste.
15. Gracar Marija iz Zgornjega
Pijavškega.
16. Stopar Antonija iz Čreteža.
17. Naraglav Uršula iz Zgornjega
Pijavškega.
18. Arnšek Alojzija iz Gunt.
19. Žar n Jožefa iz Trške gore.
20. Arnšek Marija iz Čreteža.
21. Kink Ana iz Čreteža.
22. Levičar Marija iz Ceste.
23. Božič Ana iz Čreteža.
F.	Začetek šole.
Šolsko leto 1884/85. prične se se slovesno sveto mašo dne
17.	oktobra t. 1.
Učenci in učenke se morajo s stariši ali njihovimi namestniki oglasiti vsaj dva dni prej v šolskem poslopji.
Vodstvo.