nm ti I Amerikanski Slovenec ,,.,,; , . ■ .., 1 " 1 "?,;■,■..'■'.:;•;;], . -------------------v----------------------------------------------------* List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. CSSS?-...... '"i 111 1 '"................................,".*-..,',., ..."-^Sl.....y 11111 11 1 1 i — i ■ i m .............. i ............ ...................———........... ......................... lo. številka JToliet. fllinois. 14, februarja 1908 Letnik XVII ALI PRIDE RES DO VOJSKE Z JAPONCI? Iznajditelj Maxim pravi, da se slavni žoltokožci oborožujejo zoper Združ. države. UTEGNEJO UNIČITI BRODOVJE. Svari deželo, naj nikar ne zanemarja mornarice in oboroževanja. New York, 9. febr. — V dopisu na list "Examiner" piše iznajditelj Hudson Maxim: "Najnovejši članki, ki jih je spisal za 'Examiner' kapitan Hobson, so bili 2elo zanimivi in poučni. 'Examinerju' je čestitati na srčnosti, da je dal kapitanu Hobsonu priliko, v tako razširjenem listu izraziti svoje odkrito mnenje. • "Če se strinjamo ali ne s kapitanom Hobsonom v tem, kar pravi o preteči nevarnosti vojne z Japonijo, gotovo je, da je stvar zelo resna za vsacega ameriškega državljana, ako nismo popolnoma pripravljeni za tako vojno, kajti zgoditi se utegne, da bomo prav hudo poraženi v vojni z. Japonijo aH katerimkoli narodom. Japonija se pripravlja za vojno. "Že dolgo časa natanko proučavam vojno zgodovino in imel sem že mnogo opraviti z iznajdbami in izdelovanjem vojnih potrebščin. "Japonija se pripravlja za vojno, in pripravlja za vojno z Združenimi državami, ki jo smatra za neizogibno — ne za vojno, ki jo ona nam vsili, nego za vojno, ki jo vsilimo mi Japo-niji v trenutku, ko bo dovolj krepka, da he bo več lizala in se zvijala. Japonija nas ne bo napadla, dokler se ne Počuti gotovo zmagati. Poskušala bo Povzročiti, da mi začnemo vojno. ''Japonija ve, da se bo morala boriti z nami v nedaljni bodočnosti, in izkoristiti utegne naš sedanji nezavarovani položaj, rajši nego čakati, dokler bo Hobsonov glas dosegel učinek, da še pripravimo. Kupuje topove in torpede. "Japonija je nedavno kupila od tvrd ke Armstrong, Whitsworth & Co. ves izdelek iz njenih delavnic za torpede in sicer kar za dve leti. Kruppoye tovarne v Essenu izvršujejo nujne na-ročbe ter izdelavajo ogromne topove za Japonijo. "Tvrdka 'The Crucible Steel Works' v Newarku, N. J., je pravkar dogoto-vila naročbo za tritisoč ton pušek za Japonce — pušek dovolj za oboroženje 750,000 vojakov. "Japonci imajo danes veteransko armado broječo 750,000 mož. Naša armada šteje samo 75,000 vojakov, ki služijo svoji domovini večinoma kot strežaji in navadni delavci. "Kapitan E. A. Helmick pravi v svojem članku, ki je zanj dobil kot nagrado zlato medaljo in ki je objavljen v januar-februarski številki mesečnika "Journal of the Military Service Institution of the United States", da je treba tri leta za izpremenitev Povprečnega mladeniča v izvežbanega vojaka. Prvo leto po uvrstitvi je armada samo drhal, kakor to dokazuje zgodovina naše državljanske vojne. "Naša sedanja mornarica je morda dvakrat tako močna kakor japonska, ampak brodovje japonskih torpedovk je najmanj dvakrat tako močno kakor naše. "Poroča se, da neka britanska tvrdka sedaj gradi za Japonijo veliko in hitro oklopnico, ki je nikakor ne bo mogoče s topovi ugnati v kozji rog in ki je sposobna prenesti veliko število podmorskih torpedovk v sredino sovražnega brodovja in jih spustiti v boj. Zmaga nikakor gotova. "Pred osmimi leti sem priobčil očrt cenene, zelo hitre, polpodmorske tor-pedovke, ki lahko prenaša več torpedov in potrebuje samo dva mornarja na krovu. "Ta torpedovka je sposobna prodreti skozi vsako streljanje iz topov katerekoli bojne ladije in jo pogrezniti; in samo enkrat v sto slučajih jo je možno uničiti ali ji preprečiti pot skozi brzostreljanje iz topov. "Brez dvoma Japonci čitajo naše magazine (mesečnike) in ker se znajo izkoriščati po dragocenih namigih, so morda že preskrbljeni z nekoliko teh smrtonosnih pomorskih pošasti. "Ko dojde naše brodovje v Pacifiško morje in če bomo imeli vojno z Japonijo, nam je le malo možno, zagotovo prerokovati zmago. Združene države si morejo potem le malo pomagati. Naša mornarica bi morala biti vtoliko močnejša od japonske ali katerekoli druge, da ne bi ostalo nič pametnega dvoma na zmago." Kardinal Gibbons o prohibiciji. New Orleans, La., 8. febr. — Kardinal Gibbons, ki biva tu na obisku, je danes v razgovoru izrekel o prohibi-cijski kugi sledeče: "Trdno sem prepričan o tem, da je naravnost nemogoče, v večjih mestih proizvesti prohibicijo in najboljše sred stvo, v teh pobijati ne zmernost, je uvedba visoke licence, ker se s tem število krčmarstev omeji. Jaz sem za to, da se krčmarji za prvi prestopek obstoječih licenčnih postav kaznujejo z občutno globo, za povratni prestopek pa se jim odvzame obrtni list. "Na deželi pa bi priporočal lokalno opcijo (t. j. krajevno volitev na prosto voljo) kot izborno sredstvo v zatiranje nezmernosti, če se ima po mislih večine volivcev prodaja opojnih pijač popolnoma odpraviti. "Postave, kakor prohibicija, ki se nepresteano kršijo tako ali drugače, naj se bi sploh ne izdajale, kajti neprestano kršenje postave vodi do pre-ziranja iste." "Local Option". Springfield, 111., 8. febr.—Včeraj je bil zadnji dan, na kateri so se mogle vložiti v uradu državnega tajnika prošnje za glasovanje o lokalni opciji na temelju postave o lokalni opciji, sprejete v sedanji postavodaji. Po vloženih prošnjah se^bo torej dne 7. aprila glasovalo o tej zadevi v nič manj nego 1200 krajih v 84 okrajih države Illinois. Ogromna demonstracija. Chicago, 111., 10. febr. — Tretjikrat v komaj dveh letih so združena društva za krajevno samovlado (United Societies for Local Self Government) priredila velikansko javno demonstracijo, in od vseh treh je bila včerajšnja najimenitnejša. Nad 50,000 meščanov vseh narodnosti, posebno nemške, češke in poljske, je protestiralo proti nedeljski postavi o zapiranju krčem in omejevanju osebne svobode. Ljudstvo jč korakalo z godbami in razvitimi zastavami na protestno zborovanje, na katerem so se vrstili izvrstno petje in izborni govori. f Ubogi viharji. New York, 8. febr. — Umor portugalskega kralja Carlosa I. stane "Equitable Life Assurance"-družbo $100,000. Umorjeni kralj je bil leta 1894 zavaroval svoje življenje za ta znesek in je do svoje smrti plačal za-varščin skupaj $32,000. Zavarovalnina v znesku $100,000 se izplača kraljici Amaliji. Upravni svet omenjene zavarovalne družbe je sklenil, da ne bo izdal nobenih nadaljnjih zavarovalnih pisem vladajočim knezom. Nova vojska z Rusi? Petrograd, 9. febr. — Japonska se v Mandžuriji ob sibirski meji hitro o-borožuje. Zadnje dni se govori o ru-sko-ameriški obrambeni pogodbi. Rusija zadnji čas ni držala križem rok na Daljnem Vzhodu. Ojačila je Vladivostok in ima v Vzhodnji* Aziji veliko vojaštva. Japonci merijo Mandžurijo, nakupujejo živila, živino, ribe in konserve. Osobito veliko japonskih ogleduhovje v cisikarski, harbinski in vladivostoški okolici. Na sibirski železnici so pomnoženi vojaški transporti. Z druge strani se pa poroča, da so se poostrile razmere med Kitajsko in Japonsko radi juž.-mandžur. železnice. Kitajci hočejo namreč zgraditi novo železnico, a Japonci ne pri-puste, ker hočejo obdržati del južne Mandžurije. Rusi spor pazljivo zasledujejo. V Transbajkaliji so opozorjeni ruski rezervni častniki, da naj bodo pripravljeni v Irkutsku. Iz južne Rusije nameravajo odposlati Rusi v Transbajkalijo dva armadna zbora. Iz Odese se pa poroča, da odpošljejo Rusi na kitajsko mejo takozvano železno brigado. ARMADE DELAVCEV SE VRAČAJO K DELU. Prospevanje obrti in kupčije se zopet povrača križem Združenih držav. V SOUTH CHICAGI VESELJE. Tudi pri nas in drugod bodo tovarne spet kmalu 'ronale' s polno silo. Prospevanje obrti in kupčije, ki je bilo po zadnji finančni krizi ustavljeno, se zopet dviga po' deželi. In da bo kmalu bujno in trajno, je razvidno nele iz brzojavk od vseh delov deželnih, kjer so tovarne spet zaposlovale s polno silo ali pa bodo vkratkem, ampak tudi iz dejstva, da bo jeklarna Illinois Steel-kompanije v South Chi-cagi poslovala s polno silo že prihodnji ponedeljek, dne 17. februarja, kakor naznanja sledeča brzojavka: Spet delo v South Chicagi. Chicago, 111., 10. febr. — South Chicago danes vriska. Dvatisoč moških, ki so bili brez dela šest tednov, se je vrnilo danes k delu v jeklarno Illinois Steel-kompanije in ves "business" se oddihava." Trgovci .se vesele, ker je upati, da bodo razmere v South Chicagi čez teden dni boljše nego kdaj preje. 5,000 delavcev je davi čakalo pred tovarno, a k delu vzprejetih je bilo začasno samo 2,000, tako da jih sedaj dela nad 7,000. Upati pa je, da bo jeklarna prihodnji ponedeljek, dne 17. februarja, zaposlovala s polno silo, to je, s približno 11,000 delavci. Tako je danes zatrdil neki visok uradnik kompanijski. Jolietska jeklarna. Pa tudi jolietska podružnica Illinois Steel-kompanije bo kmalu v polnem tiru. Posamezni oddelki jejdar-niški sprejemajo od dne do dne več delavcev in pričakovati je, da bo oiat, njena jeklarna že čez par t' slovala s polno silbf Jftifety-k 'i u Nesreča v jeklarni. .McKeesport, Pa., 12. febr. — Dvanajst delavcev je bilo opečenih, od ka-tefrih je eden uže umrl, ob strašni eksploziji v plavžu National Tube-kompa-»ije davi zarana. Ogromni, z jeklom okovani plavž, 100 čevljev visok, je pri črpalni luknji razpočil in petdeset toii ('razbeljene rude se je razlilo po o-kolici. Toku so sledile eksplozije, vs.led katerih je švigala razbeljena ruda; preko glav in teles bližnjih delav-ceV Grožnja. Seattle, Wash., 9. febr. — Zveza "Asiatic Exclusion League of North America", ki je tu zborovala in se zopet snide dne 4. marca 1909 v Vancouver}«,Britanska Kolumbija, je sprejela sklep, po katerem zahteva od kongresa, sprejetje postave, ki popolnoma izključuje Kitajce, Japonce in Koreance od izkrcanja na ameriških tleh. Sklep se zaključuje z opazko, da bodo sami vzeli v roke p6stavo ameriški delavci, katerim orijentalci vedno groze, če kongres noče ščititi belokožcev. 10 rudarjev usmrčenih. Port Hood, N. S., Kanada, 7. febr.— V premogovein rudniku Port Hood je bilo danes vsled treskavih plinov deset delavtav usmrčenih. Vsa trupla so spravljena na površje. Makedonija. Strašen snežen vihar. Berolin, 8. febr. — Strašen snežen vihar je razsajal prošlo noč na vzhodnem Pruskem, Poljskem, Ruskem, Avstro-Ogrskem in Rumunskem. Cesarska brzojavna uprava naznanja, da je tako železniški kakor brzojavni promet iz in do teh deželnih delov in držav popolnoma pretrgan. Nemčija v stiski. Berolin, 9. febr. — Notranjepolitični položaj napravlja merodajnim krogom resne skrbi. V ospredju sta dvoji vprašanji, ki ju bo izredno težko rešiti. Predvsem je razlastilna predloga, naperjena proti Poljakom, v resni nevarnosti. Nepričakovano velika o-pozicija v pruski gosposki zbornici, s kardinalom dr. pl. Koppom, knezoško-fom vratislavskim, na čelu, je povzročila, da se začenjajo vladni krogi bati za sprejetje predloge. Drugo vprašanje je pa, kako odpomoči finančni stiski, ki je uprav strašna. V Cleveland«, O, Iz Clevelanda, O., dohaja vest, d;i se je nad 5,000 delavcev vrnilo k delu v Lorain-tovarni "National Tube"-kompanije in da je generalni manager R. W. Ney od "American Steel & Wire"-kompanije rekel, da bo njegova kompanija kmalu spet sprejela kacih 10,000 mož, to je, polno silo in da se bo delalo polnočasno. "American Steel & Wire Company" v Salemu, O., spet posluje čez dan in ponoči. Tovarne drugod. Tovarna zvana "Tube Plant" v Za-nesvillu, O., ki pripada Mark Manu-facturing-kompaniji i„ daje zaslužek 700 moškim, je spet zaposlovala, a "Rooseville Pottery", ki daje delo 300 moškim, je spet zaposlovala pol-časno. Iz Condona, Ohio, se poroča, da so trije oddelki "Stark Rolling Mill"-kompanije spet zaposlovali, in da o-stala dva oddelka zaposlujeta čez dva tedna. "B. F. Goodrich Rubber Company" v Akrona, O., je sprejela še 350 delavcev in "rona" s polno silo. Iz Biddeforda, Me., poročajo, da bo "Pepperall Manufacturing Co." spet zaposlovala s polno silo v svojih bom-baževinarnah prihodnji ponedeljek, ko dobi spet zaslužek 4,000 delavcev. In tako dohaja ttd dne do dne več dobrih vesti za delavce in trgovce. 1000 premogarjev .zaštrajkalo. St. Louis, Mo, 12. febr. — Posebna brzojavka iz Duquoina, III., poroča, da tam kacih 1000 premogarjev štrajka. Nezadovoljni so, ker se jim je prodajala slaba sorta raznesilnega prahu. Ta zadeva je povzročila posvetovanje med rudniškimi posestniki in premogarji, ki je bilo jako burno. Ker se ni moglo doseči sporazumlje-nje, so premogarji zaštrajkali. VOLIVNI ROJI NA HRVAŠKEM. Spet žalostni spopadi med Hrvati in Srbi in preliva se bratska kri tujcem v veselje. RAZNOTEROSTI IZ AVSTRIJE. Slovani proti zvezi z Nemčijo o priliki protipoljske gonje na Pruskem. "National Labor Party". New Y.ork, 10. febr. — Na velikem shodu organiziranih delavcev je bil sinoči sprejet sklep, s katerifji se predsednik "American Federation of Labor", Samuel Gompers, poziva, sklicati konvencijo delavskih zastopnikov v celi deželi, da se nominirata kandidata za urade predsednika in podpredsednika Združenih držav ter sprejme platforma za "National Labor Party". V sklepu se najnovejši neugodni odloki višjega zveznega Sodišča glede postav v kdrist delavcem najostreje grajajo in naglasa brezpogojna potreba, da morajo delavci v deželi skupaj stati v svrho izpremenitve v zvezni ustavi. "Sodniki," tako je rečeno v tem sklepu, "se imajo zahvaliti za svoje imenovanje večinoma delavskim neprijateljem in se morajo nadomestiti s takimi, ki delavcem pristojne jim pravice tudi dajejo." Dunaj, 10. febr, — Minister Aehren-thal naglasa: Revolucijsko stremljenje v Makedoniji in krvava nasilstva turških 61 s« prisilila Avstro-Ogrsko in Rt"ži)o, da sta zavzeli stališče, ne da bi se po nepotrebnem vlivali v tur-, ške nouartje zadeve. Vsa alifcija ima namen, da brani kristjane. Dwfcjgli smo k relativen uspeli. Makcdblfki kr:stj;^i,"PQd vplivom raznih voditeljev nočejo, da se izboljšajo razmer«, ker hočejo, doseči svoje namene. Nekateri ■'" dbori žele samostojno Make-donijo ■ da se razdeli med so- - Vvf.av«:':, A- (likalni socialisti in •ta < le o>i splošni ne-« 0'iV't'O akcijo. VelCTMti . P r o gr a - W . -. : | Protipoljska politika peša. Berolin, 10.-febr. — Nasproti željam pruske vlade je pristojna komisija pruske gosposke zbornice v prvem čitanju protipoljsko predlogo, ki dovoljuje omejeno razlastilno pravico na vzhodnem Pruskem, popolnoma zafrk-nila. Izvrševanje razlastilne pravice se ima omejiti na posestva, ki so menjala posestnika v zadnjih 10 letih. Izvzeta so od razlastitve podedovana poseštva, ustanove, cerkvena lastnina in fidejkomisi. Vlada se odločno bori proti tem izpremembam. Sedaj zbira nove ugovore, s katerimi hoče v drugem čitanju, ki je nastavljeno na prihodnjo soboto, komisijo prepričati o napačnosti (?!) njenega postopanja. Grof in princ. Pariz, 11 febr. — Grof Boni de Castellane, ločeni soprog Ane Gould iz New Yorka, je bil danes v kazenskem policijskem sodišču spoznan krivim dejanskega napada na svojega stričnika, princa Helie de Sagan, in obsojen v plačanje kazni v znesku $20; nadalje je bila princu prisojena odškodnina v znesku 20c (1 franka). Grof i« princ sta se bila spopadla dne 2. januarja pred cerkvijo St. Pierre de Ch'iillot po nekem pogrebnem sprevodu svoje sorodnice. Rodbina na Francoskem. Pariz, 9. febr. — Ministrstvo za javna dela na Francoskem je zdaj objavilo sledečo štatistiko rodbin: Rodbin je na Francoskem 11,315.000. Od teh nima nobenih otrok 1,804,720 rodbin, 2,966.171 imajo le enega otroka, 2,661,-798 imajo po dva, 1,643,425 po tri 987,-392 po štiri, 566,768 po pet, 327,241 po šest, 182,998 po sedem, 94,728 po osem, 44,728 'po devet, 20,639 po deset, 8305 po enajst, 3508 po dvanajst, 1437 po trinajst, 554 po štirinajst, 249 po petnajst, 79 po šestnajst, 34 po sedemnajst, 45 po osemnajst otrok. Budimpešta, 12. febr. — Volivno gibanje na Hrvaškem se razvija tako viharno, da si ni možno misliti bolj. O hrupnih izgredih se poroča iz mnogoštevilnih krajev v deželi. V Udbi-ni so se spopadli Hrvatje in Srbi tako srdito, da je nastal pravcat boj, v katerem se je rabilo vsakojako orožje. En moški je ostal na mestu mrtev, in število ranjenih je zelo veliko. Dunaj, 11, febr. — Ob Donavi pri P.-.žunu .so našli truplo slavnega vse-učiliškega profesorja pl. Mosetig-Moorhof, ki je izginil lani aprila meseca Baje je sam skočil v Donavo zaradi necega prestopka proti nrav-stvenosti. Trozveza poka. Dunaj, 11. febr. V zadnji seji ogrske delegacije je tvorila poleg pruske protipoljske predloge trozveza predmet razpravam. Clan Babi je v živahnem govoru označil trozvezo kot nenaravno sestavo. Zveza z Nemčijo ne odgovarja zgodovinski naravi obeh držav. Glede vedenja c, kr. vlade nasproti pruski protipoljski predlogi je govornik izjavil, da je avstro-ogrski minister vnanjih zadev, baron Aehrenthal, dolžan, povprašati Nemčijo zaradi piredloge. Zima v Avstriji. Dunaj, 10, febr. — Po celi Avstriji je zadnji teden vladalo ostro, zimsko vreme. Vsled nenavadno močnih žametov, posebno, v vzhodni Galiciji, je povsod železniški promet oviran. Lvov je brez vsake zveze z Dunajem in v -ikovu !>r..uiet n»■-U>-kra.i-.:yv,:.1; s?.«fe/.itiV;ifi ustavljen. Na inuogifTfei-jih leži sneg 18 čevljev globoka, Avstrija in Rusija. Dunaj, 9. febr. — Urad vnanjih zadev zanika danes sporočilo, da je ruskega poslanika za Avstro-Ogrsko kneza Urusova njegova vlada odpokli-cala. Poslanik, ki je že v visoki starosti in bolehav, je na svojo željo dobil od svoje vlade dovoljenje, podati se v kako južno zdravilišče, kadar mu vreme in zdravje pripusti potovanje. Nadalje so v uradu vnanjih zadev izjavili, da razmere med obema silama niso take, da bi povzročile odpokli-canje poslanika. Tu dobro umevajo, da Rusija po svojem nesrečno izišlem srečelovu na daljnem vzhodu sedaj o-brača svojo pozornost bližnjemu vzho du; nadalje so izjavili, da Avstrija ne stremi po politični zmagi na Balkanu, nego misli samo na to, okrepiti tamkaj svoje gospodarsko stališče. "Simbol Avstrije". Dunaj, 8. febr. —- V vojnem odseku avstrijske delegacije je o priliki posvetovanja o rednih stroških za arma do grof Henrik Clam-Martinic, deden član gosposke zbornice in nadporočnik v domobranskem ulanskem polku št. 2 omenil povsod povdarjano ogrsko mnenje, naperjeno na razdelitev skupne armade v avstrijsko in ogrsko ar mado. Grof Clam-Martinic je to mnenje najodločneje zavrnil in izjavil med drugim: "Mi se držimo brez izimka trdno skupne armade. Nikdar ne bo-demo pristali na delitev armade. Ona pomenja za nas simbol (podobo) Avstrije.'" Pogreb kralja Carlosa. Lisbona, 8. febr. — V cerkvi sv. Vincenta se je danes popoludne vršila pogrebna slovesnost za umorjenega kralja Carlosa in prestolonaslednika. Obredi so bili preprosti, a baš zato presunljivi. Slovesnosti ni motila nobena demonstracija. Udeležba je bila velikanska, kajti navzočih je bilo do 50,000 oseb iz cele dežele. Prisotni so bili zastopniki vseh velesil. Novi kralj Manuel, kraljica-mati in kralji-ca-vdova so bili prepotrti, da bi se ude ležili pogreba. Joao Franco beži in žaluje, Madrid, 6. febr. — Bivši prvi mini* ster in diktator portugalski Franco je danes dospel semkaj. K sebi v hotel ne pusti nikogar. Lisbona, 6. febr. — Tajni in iienad» ni beg odstopivšega prvega ministra Francota, ki je danes v spremstvu svoje soproge in sina pobegnil čez mejo na špansko, je bil posledica proti njemu izrečenih smrtnih groženj. Tudi dva ministra njegove vlade sta izgi' nila. Bordeaux, 8. febr. — Bivši prvi minister Franco.in njegova družina so semkaj dospeli včeraj. Joao Franco je prebil ves dan v svoji sobi v hotelu. Na več vprašanj glede njegove bodočnosti je samo odgovoril,' da je politiko sklepčno opustil, in naj ga puste V njegovi žalosti samega. To je jedež! Saginaw, Mich., 10. febr. -r- Tu je v veseli družbi mesar Mike'Johnson danes pojedel in izpil sledeče malenkosti : 5 funtov krompirja, 3 funte kislega zelja, 2 štruci kruha po 10c, 114 funta beefsteaka, 3 čaše čaja, 2 čaši piva in dva tucata na mleku pečenih jajc. In ko je dokončal to junaško delo, je hotel staviti $50.00, da takoj spravi v svoj želodec še 100, reci: sto na mleku pečenih jajc; ampak nihče se ni upal sprejeti stave. Napetost pojenjava. Pregoreč državni pravdnik. Berolin, 11. febr. _ V slučaju Otona Hugo, ki je bil obtožen, da je kršil pruske postave o loteriji, ki prepovedujejo prodajo nepruskih loterijskih sreček, je zahteval državni pravdnik globo v z n e s k us*$2,000,000 ali v slučaju neplačanja 1,461 let in 2 meseca zapora v kaznilnici. Kazen za vsak prestopek znaša $25' do $250. — Amerikanski Slovenec je prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Stane le $1.00 na leto. . Rus in Turek. Petrograd, 10. febr. — Rusko-tur ške razmere so od dne do dne bolj preteče. Vsled neprestanega prodiranja Turčije v Perziji in sklicevanja vojakov v orožje na Armenskem je ruska vlada sklenila, na turško-perzijski meji zbrati večjo vojno silo. Na omenjeno pie-jo ima oditi 60,000 vojakov v polni voj ni opravi iz osrednje Rusije, in sicer kar najhitreje, da se takisto oplaši turška vlada. Načrt mobilizacije je že predložen obrambenemu odseku dume ali državnega zbora in se prihodnji petek predloži poslanski zbornici. Odsek je takoj dovoli! zahtevani kredit. t&led umaK- nUv« twr.4tar'žet od peržijsk« moje vzhodno od Tnbrizn in v Carigrad« pojavljajoče se spravljivosti mislijo tukaj, da ni več potreba pošiljati vo-', V jaštva na turško-perzijsko mejo, ako se nadaljnji razvoj spet ne poostri. Tudi v razmerah med Rusijo in Avstrijo zaradi nameravane železnične gradbe v Makedoniji se kaže boljša-nje in v uradu za vnanje zadeve mislijo, da se ta stvar konečno poravna v zadovoljstvo obeh velesil. Ž&MMP Župnika raztrgali volkovi, Budimpešta, 9. febr. — Pretekli četrtek se je odpeljal župnik iz Szrede-nye pa Ogrskem v sosedno župnijo, kjer so praznovali župnikov imendan. Ko se je voz oddaljil iz vasi, so v bližnjem gozdu nenadoma napadli voz yolkovi. Naslednjega dne so ljudje našli na cesti samo župnikov voz, konje, kočijaža in župnika so pa raztrgali volkovi. Nameravana železnica. Petrograd, 10. febr. — Iz Carigrada semkaj cfospele vesti poročajo, da visoka porta ni naklonjena podpirati avstrijskega načrta za gradbo železnice skozi krajino Novibazar. Ta železnica ima vezati avstrijsko črto skozi Bosno in turško železnico, ki vozi do Soluna. Rusija je seveda prav odločno proti načrtu. Turški veliki vezir je izjavil, da bo Turčija dotično želez-nično črto rajši sama gradila, nego da bi zahtevala zanjo avstrijski kapital. Ker pa Turčija nima denarja za gradbo železnice, začasno načrta brž* kone ne uresniči. Abraham Lincoln. Napad na vladarja. Bukarešt, Rumunsko, 9. febr. — Policijska prefektura objavlja, da niso resnična po "Epoci" razširjena poročila o nameravanem napadu na rumunsko vladarsko rodbino. Res je le, da izženejo nekega sumljivega juda. Kakor drugod, je bil v sredo tudi V našem mestu s primerno slovesnostjo obhajan 99. rojstni dan Abrahama Lincolna. Na šolah in javnih poslopjih so vihrale zastave. Tupatam so se vršile različne slavnosti. Poleg Washingtona je Lincoln najslavnejši predsednik, kar jih je iniela doslej slavna zgodovina Združenih držav. Zahvala, Tem potom se najlepše zahvaljuje^ mo vsem, ki so nam kakorkoli izrazili svoje sočutje ob bolezni in nenadni smrti naše iskreno ljubljene soproge ozir. matere Johane Črnovic, ki je umrla dne 11. februarja ob 11. uri predpoldne v svojem stanovanju pod h. št. 1312 na Elizabeth cesti, v staro-rosti 32 let. Pogreb se je vršil s črno sv: mašo dne 13. febr. Pokojnica zapušča soproga in 6 nedorastlih otrok. Žalujoči ostali Rok Črnovic in otroci. j IZ SLOVENSKIH NASELBIN. j •qj Severova družinska zdravila so prav zanesljiva prol boleznim. Ni so zdravila, ki zdravijo "Vfi Vnetjejplju^^ Zdravniki spoznajo to bolezen, da je jako nevarna. Telo srbi po vsem životu, okus se zmanjša, obe oči in nos se močijo, hud kašelj nadleguje bolnika. Proti tej bolezni rabite Severov balzam za pljuča Za odstranjenje prehlada in kašlja se poslužite Severovih Tabletoy proti hripi. "Dolgo časa sem imel neznosen kašelj; nisem mogel spati; zgubil sem slast do jedi in sem bil nezmožen delati. Po rabljenju dveh steklenic Severovega Balzama za pljuča sem bil popolnoma ozdravljen." Vine. Marek, R. F. D. 2, Box 56, St. Clairsville, Ohio. Severov Balzam za pljuča stane 25 in 50c. Severovi tableti proti hripi stanejo 25c. Oimli Členlci Nobeno zdravilo ne prinese tako hitro pomoči kakor SEVEROVO " OLJE sv GOTHARDA. Ribljite bolni ud 2 istim in pokladajte tople ob- kladlfe. To zdravilo odstrani glavobol, rane in druge podobne nadloge; tudi odstrani otrplost členkov. Cena 50c. Želodčni se morajo odstraniti v najkrajšem času. Najboljše zdravilo za take •tjM.***!: Slučaje je SEVEROV GRENČEC ZA ŽELODEC. To zdravilo je znano neredi, kot krepčilo moči in prebavnih organov. Cena SOc in $1.00. Ali ste utrunjeni? Povečanje srca. Ako se počutite utrujene, poskusite SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM. Gosp. Jos. Drimal, Yellow Grass, Sask., Canada, piše: "Prejmite srčno hvalo! Naznanjam Vam, da po rabljenju Vašega balzama, štirinajst dni, sem bil popolnoma ozdravljen. Zahvaljujoč se Vam za zdraje bodem priporočal to zdravilo vsakomur, ki trpi, kot sem jaz občutil; pomagalo mu bode." Cena 75c. je lahko najsigurneji vzrok oslabelosti srčnih sten, ki povzroči oslabelosti srca. Bolnik trpi veliko; paziti pa mora, da ob istem času ne vidi ali sliši stvari, ki bi ga prestrašila. Ako se vzame zdravilo zoper to bolezen bo gotovo kmalu pomagalo, in to je SEVEROVA SRČNA TONIKA. Cena $1.00. Ob istem času se naj rabi SEVEROV NERVOTON kot okrep čilo nervi. Cena $1.00. Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravilni navod brezplačno. Vprašajte za Severov Slovenski almanak za leto 1908. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Joliet, 111., 12. febr. — Dolg je letošnji predpust, ampak zato pa tudi dokaj dolgočasen, vsaj pri nas. Samo naše dične borštnarice so se domislile na predpustno veselico s plesom, ki se bo vršila zadnjo soboto, dne 29. t. m. v Golobičevi dvorani. No, po dosedanjih vsestranskih pripravah soditi, bo ta veselica borštnaric sv. Ane nadomestila vse druge slične prireditve in nam pustila predpust v najlepšem spominu. Upati je na ogromno udeležbo kajti vstopnice se pridno razpečavajo. — G. Anton Sitar iz Beckenridge, Minn., je prišel začetkom tega tedna obiskat svoja brata Karola in Josipa, člana dobroznane tvrdke Ogulin & Sitar Bros. — Umrla je včeraj, to je, v torek zjutraj ga. Johana Černovič, rojena Tekavčič, doma iz Hinj pri Žužemberku in stara okoli 34 let. Poleg svoje ga soproga Roka, ki je žal tudi bolan, zapušča tukaj šestero otrok; v Ameriki ima tudi tri brate, enega v Jo-lietu, druzega v Chica8° Heights in tretjega nekje v Indiani. N. p. v m.! — John Mulac (ali "Jack, the Dauber") je bil zadnjo sredo zvečer spoznan krivim vloma in tatvine po 11 urnem posvetovanju porotnikov. Mulac se bo moral pokoriti v kaznilnici od enega do štirinajst let. Trije porotniki so ga hoteli oprostiti, ceš, da je bil blazen začasa svojih zločinov; a polagoma so bili vsi trije porotniki pregovorjeni in ob 11. uri zvečer se je doseglo sporazumljenje. — G. Karol Sitar nam je nabral toliko zanimivih podatkov v stari domovini, da jih moramo radi pomanjkanja prostora odložiti za drugo priliko. — Podkvama (Phoenix Horseshoe Mill) bo s polno močjo zaposlovala šele prihodnji ponedeljek, dne 17. t. m.; sedaj dela samo polovično. — Kokove peči Illinois Steel-kom-panije, ki se hitro grade in bodo stale več stotisoč dolarjev, bodo baje dogo-tovljene in zaposlovale začetka meseca junija. To bo največja tovarna svoje vrste v Združ. državah. Pri grad-bi kokovih peči je zaposlenih nad 500 delavcev. Vseh peči bo v novi tovarni 280. — Otroci v starosti od 7 do 16 let, ki se drsajoč ali kakorkoli igrajoč klatijo po cestah med šolskimi urami, utegnejo svojim staršem povzročiti občutno nepriliko. Mestna šolska jo-blast je sklenila, strogo nadzorovati šolsko deco ter vsak prestopek šolskih postav kaznovati s predpisanimi globami. Izvzeti so otroci med 14. in 16. starostnim letom, ki delajo. — Neka sleparska tvrdka iz Chicage zvana "American Publishing & Trading Exchange Company" je ociganila precejšno številce Slovakov in Hrvatov vsacega za nekaj dolarjev s tem, da jim je prodajala neke premije brez vsake vrednosti. Sleparjev je povsod vsepolno, zatorej pozor! — Neki K. Prisnik, star 24 let, rudar iz Pennsylvanije, se je napotil v Illinois, da dobi delo v južnem, delu Will countyja. Pa v Chicagi se je mudil tako dolgo, da mu je pošel denar. In lačen jo je mahnil peš proti Jolietu, kamor je dospel napol mrtev: obe roki sta mu bili zmrznili. Sedaj ga zdravijo tu v okrajni ječi. — Ali je bil John Mulac takozvani "Jack, the Dauber"? Mulac je v kaznilnici, in torej ni začasno prav nič več nevaren; a vendar se dan za dnem spet zglašajo razne dušice pristno ženskega spola, češ, da jih spet neki hudomušnež farba ali barva na plesiščih in drugod. Res čudno! — V ponedeljkovi seji mestnega zbora je predlagal alderman King, naj se zmanjša število salunov ali krčem v Jolietu na 40, dokler ne bo štelo mestno prebivalstvo po državnem popisu nad 40,000 duš, nakar se bo na vsakih 1,000 dodatnih prebivalcev lahko dovoljevalo po eno novo licenco. Nadalje: naj bodo saluni samo v sredini mesta, to je, severno do Jackson ceste, vzhodno do Chicago & Alton-železnice, južno do Washington ceste in zapadno do reke Desplaines. In kaj še? Prašajte salunarje "down town", kamor bržkone zahaja Mr. King. — Umrl je v bolnišnici sv. Jožefa v nedeljo zjutraj John Graber, zapo-poslenec v jeklarni, ki ga je predzadnji ponedeljek povozila lokomotiva Santa Fe-železnice. — Pavel Duleku je plačala Illinois Steel-kompanija za dva pri delu izgubljena prsta desne roke $200. — Tukajšnji Italijani so na svojem nedeljskem shodu sklenili glasovati proti prohibiciji. — Mrs. Frank Jerman, .1403 Clement St., je zadnji petek spodrsnila na ledenem dvorišču svoje domačije in si nevarno potrla desno roko. Poklican je bil neki zdravnik iz Chicage na pomoč. — Razbojniki so poskušali v nedeljo zvečer vreči s tira v južni smeri vozeči brzovlak Santa Fe-železnice blizu Lockporta s tem, da so položili neke hlode na zrahljano progo čez železnični most. Lopovi so pa zrahljali namesto za južno vozeče vlake določenega tira onega za severno vozeče. Lokomotiva necega v severni smeri vozečega tovornega vlaka je pač skočila s tira, a pri tem ni bil nihče ranjen, ker je vlak vozil zelo počasi. Dobro uro pozneje je drdral čez nevarno mesto s hitrostjo 60 milj na uro brzovlak, ki sta bila nanj priklopljena dva vagona, v katerih so se nahajali vojaki, poslani iz Fort Sheridana v Kansas City, pa zgodila se ni nobena nesreča. — Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N, W. Phone 1012, Chicago Phone 1102. Mount Olive, 111., 10. febr. — Cenjeni gosp. urednik! Prosim, priobčite par vrstic v A. S., ki je unijski list, toraj hočem tudi malo o delavskih in unijskih razmerah spregovoriti. Tukaj pri nas so sami pretnogokopi in je močna unija. Dela se tu boljše kot druga leta, od krize nam ni nič znano; toda delo se težko dobi, ker je dosti ljudi tukaj in sedaj ne gre nobeden proč, ker podrugod je slabše. Prišlo je že večkrat par rojakov sem in so prinesli že iztečene transferkarte ali pa še nobene niso imeli, tako da niso k uniji spadali, in tu niso bili sprejeti v unijo in "kdor k uniji ne spada, tudi dela ne more dobiti. Toraj rojaki, predno pride kateri v Illinois dela iskat, naj gleda, da bo že k uniji spadal. V vzhodnih državah je mal pristop in vsak lahko zraven pristopi in potem z transferkarto lahko povsod delo dobi. Vsak naj gleda, da bo delal v unijski majni in kjer ni unije, naj ne začne delati. V Ameriki je največ unij in vsaka obrt ima svojo unijo. Delodajalci, trgovci, rokodelci in vsi drugi delavci so skupaj združeni v unijah in unije so v korist vsem državljanom za vsacega, ki je zraven in tudi za celo državo. Zato pa tu Američan z največjim zaničevanjem reče besedo "skab". Toraj rojaki, glejte, da boste za svojo korist in tudi za korist države delali in pristopili k uniji. Ako ne bo nobeden od naših rojakov delal s skabom in da bomo vsi unijski delavci, potem bomo tudi priljubljeni pri Amerikancih in vsak si bo lahko svoj kruh služil. Dosti ro-jaKfiV pe/gnfd* na td,'jali iriia 'unjjsko dele ali ne, samo da sme vsak dan delati in da nekaj zasluži; pa to ni prav. Povečinoma unijski delavci nimajo toliko delavnega časa kot skabi, pa ako delajo 3 do 4 dni v tednu, zaslužijo več kot oni, ki niso v uniji. Toraj premisli, kaj Ti koristi delati vsak dan in nič zaslužiti. Od samega dela še ni bil nobeden debel. Tudi onim, ki so že bili pri uniji in gredo v take majne, ki niso unijske, naj bo v poduk, da tega ne storijo več; ampak če se eden preseli iz enega unijskega okraja, naj gre zopet k svojim bratom — unijskim delavcem. Ali ni lepo to slišati, da se delodajalec pogaja s delavcem za takšno in tako plačo boš delal in delavec mu stavi pogoje? Kje je pa to, kjer unije ni? Tam jih nekaj dosti zasluži in drugi pa zopet še toliko ne, da bi se dobro preživeli. K sklepu pa želim, da bi vsaki unijski delavec bral tudi naš unijski list "Amerikanski Slovenec" in ga tudi drugim priporočal, tako da bomo vsi s združenimi močmi napredovali in živeli tu v naši novi domovini v ponos našega naroda in v prid in korist države! Pozdravljam vse rojake po širni A-meriki in tebi, A. S., pa želim dosti predplačnikov in uspeha. Math Gaishek. Waukegan, 111., 11. febr. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Večkrat berem v Vašem listu, da je v tem ali onem kraju slovenskih naselbin priredilo veselico pevsko ali dramatično društvo s petjem in igro. Ali tukaj v Waukegan smo bili večinoma tiho do sedaj, toda na noge zanaprej, da pokažemo svetu, da nismo spali v starem letu in da tudi v novem ne bomo. Naše "Pevsko dramatično društvo Ljubljanica" obstoji malo več kot eno leto in je v tem malejn času priredilo osem veselic s petjem in igro na za-dovoljnost celega občinstva, ker pri vsaki veselici je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Ali sedaj zanaprej mora biti podvojeno od prejšnjega, seveda pod tem pogojem, če nam bode občinstvo v bodoče tudi tako naklonjeno kakor do sedaj in da bode še tako goreče ljubilo pesmi matere Slovenije. Za prihodnjo veselico si je pa društvo uredilo "Mešan zbor", in res so se dobile vsega spoštovanja vredne dekleta in žene, katere ljubijo narodno petje ter kaj pridno prihajajo k vajam, (ta bodo tem gotoveje očarale s svojim srebrnodonečim glasom navzoče občinstvo. V učnem programu je veličastna pesem "Triglav", katero poje mešan zbor šestglasno. Druga za mešan zbor je "Zvezda", katera ima gotovo najbolj milobni napev slovenskih pesmi, in tretja moški zbor "Zvezda". Skoraj zagotovim, da se tacega petja še ni slišalo v naši dvorani kakor se bode pri prihodnji veselici. Da pa moremo tako naprej !1* petju, je v prvi vrsti zahvala našeiru vrlemu pevovodju Frančišku Hrvat-li, kateri se trudi v pozni noči z učnimi vajami; da, to je težavno delo, to'da blago, Bog ga živi na mnoga leta! Po petju bod<; sledila igra "Trije tički," burka v dveh dejanjih. Igia sedem moških in ena ženska, vse ul4-ge so krasno šaljive. Ne zamudi, dragi rojak, priti v dvorano dne 23, februarja, pa ne sam, ampak privetli seboj svojo ženo in otroke. Vso svojo ljubo družinico bodeš razveselil v nedolžnem smehu. Po igri bode šaljiva loterija, vsak nekaj bodete že dobili kdor dobi številko, vsi pa ne. In ti, dragi mladenič in deklica, le pri-dita omenjeni dan v dvorano ne bode Vama žal, morda dobita pogum in v-stopita v društvo. Dragi mladenič ali mož, nikar ne zatiraj svojega glasu, ki ti ga je Bog podaril, da ž njim opevaš božjo ali slavo svojega naroda. Le stopi v društvo z odprtimi rokami te bodemo sprejeli, vse ustopnine si prost, Jim večje število pevcev tem bolj veličastno petje. Imam še mnogo na srcu, toda vem, da bodete, g. urednik, že godrnjali, ker preveč pišem; no bom pa nehal, pa drugi pot še nekaj. Pozdrav vsem pevskim in dramatičnim društvom širom Amerike ter jim kličem: Naprej! Tebi, vrli list, pa želim, da bi skoraj pokukal v vsako hišo, kjer biva zavedni Slovenec. Anton M&rtinjak, tajnik. Ely, Minn., 10. febr. — Čital sem časopis Amerikanskega Slovenca št. 9, da me zopet vabi "dobrodošel". Prvikrat sem posetil Jolietsko naselbino in okolico in kar moram iz srca izraziti, da je krasna naselbina. Zato-raj zahvaljujem našim rojakom v Jolietu in okolici za prijazen sprejem in postrežbo, posebno pa g. dr. Ivec-u in njegovi soprogi. Joseph Mantel, notar. Albany, Minn., 6. febr. — Slavno uredništvo Am. Slovenca: Iz našega kraja malokrat ali zelo redko slišite kaj. In vendar nas je precej Slovencev, ali pomešani smo zelo z Nemci in naši otroci že malo znajo materin kranjski jezik. Nemci so vsi skoro "luteriš" in velika škoda za naš narQd tu je, da se ženijo kranjskih starišev otroci s temi "luteriš" in tako oslabe v veri. Imam vam tudi pisati par novic. Rojak Lovrenc Smole je umrl pred enim tednom. On .je v kompaniji z nekim drugim Štajerčem, ' Franc Balohom kupil pred pojdrugim klQ» Sjrgo-. vino in' kupčijo od f*%t>^ ki je 'najbogatejši v mrli Smole ima 8 otrok doma iti ' f K ' I'"'......i gre — saj jih ima dosti drugih, kateri bojo radi delali, koliko jim se da, zakaj je povsod slabo. Zato premislite, dragi rojaki, košta je 8.20 tolarjev a plača $1.65 na deset ur; na drugem kraju kjer je bilo $2.00 je zdaj $1.90. Tako so znižali plačo tukaj pri nas. Pri sklepu svojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, a tebi, A. S., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov. Geo. Pavlakovič. Mohawk, Mich., 10. febr. — G. urednik, prosim malo prostora v priljubljenem nam listu A. S. Tukaj v hladnem Michiganu ob Gorenjem jezeru je vse stari navadi. Rudniki še precej dobro napredujejo, ali z delom gre bolj počasi, ko prejšnja leta. Delo se le trdo dobi. Tudi hočem nekoliko omeniti o zimski sezoni. Tukaj je zadnji teden divjal hud vihar, ki je premetaval sneg na vse strani. Veter je pribučal od Gorenjega jezera in razsajal tri dni tako, da je bil ves promet, ustavljen, kajti sneg je zametal tudi železnično •progo. Tudi rudniki niso poslovali; delavci so počivali dva dni doma pri topli peči, in bili smo zadovoljni, da se malo odpočijemo, ker smo bili delavci itak utrujeni od težkega dela. Zeleznična družba je imela mnogo dela, prej ko je železnične tire očistila, ki so bili hudo zameteni. Bela zimska odeja je dosti močna pri nas, da človeka večkrat potisne h gorki peči. Mnogokrat je čitati po časopisih, kako udriha smrtna kosa; marsikoga pokosi in mu pretrga nit življenja. Tudi v naši naselbini se je oglasila bela žena in nam vzela iz naše sredine vrlo ženo in rojakinjo Marijo Vranešič, soprogo Jurija Vranešič. Rojakinja je bolehala nekaj dni na svojem domu, potem so jo prepeljali v Mohawk-bol-nišnico, kjer jo je bolezen trpinčila tri dolge tedne in kjer je dne 5. t. m. izdahnila svojo dušo. Nekaj dni preje se je potrudil naš slovenski duhov* nik, č. g. Luka Klopčič v rečeno bolnico, da je pokojnico spovedal in ji podelil zakrament sv. Rešnjega telesa. Da se je gospod potrudil iz Calumeta semkaj, se mu presrčno zahvaljujemo. Marija Vranešič je bila rojena v vasi Zorence, fara in okraj Črnomelj. Prišla je v Ameriko v mladih letih in se poročila z Jurijem Vranešič. Nekaj let so živeli v Calumetu, potem so se preselili na Mohawk, kjer so živeli 4 leta. Imevali so fante na hrani in stanovanju. Pokojnica je bila stara 29 let in je bila dobra gospodinja. V stari domovini zapušča pokojnica žalujoče starše; oče je bil pred več leti v Ajmeriki in sicer v Wisconsinu, kjer je rojakom dobro znan Jožef Kuz-ma. Tukaj zapušča pokojnica žalujočega soproga in troje otrok, vse ne-dorastle. Tudi zapušča več bratov in sester in več sorodnikov. Sprevod se . vsem navadnim ■' . 1 .....11 1 ..!.. je vršil dne 8. febr. iz slovenske cerkve sv. Jožefa v Calumetu. Semkaj na Calumet je prišel pogrebnik Ivan Gra-hek iz Calumeta in je preskrbel pogreb. Tukaj nas je malo peščico Slo-■»encev, pa smo se udeležili sprevoda precej polnoštevilno. Drugih novic nimam kaj pisati. K sklepu dopisa pozdravljam vse rojake tukaj v Stric Samovi domovini kakor tudi one v stari domovini. Tebi, dragi mi rojakinji, pa kličem: Počivaj mirno v tujini in naj ti bo tuja žemljica lahka! Ivan Butala. Naznanilo! Rojakom, ki žele kupiti farme se naznanja, da se podam z več rojaki dne 18. febr. v Texas, da si ogledajo zemljo, katero prodajem. Kdor se nam želi pridružiti naj se oglasi, da se uredi potrebno. Vožnja stane $30.00 za tam in nazaj iz Chicage. Vlak zapusti Chicago zvečer. Toraj naj vsak, ki se nam pridruži, se oglasi predno odpotujemo. V Texasu se lahko kupi zemlja na lahke obroke. Mihael Pasderc, 34 W. 22 Place, Chicago, 111. Denare v staro domovino pošiljamo: ............ za $ 10.35 .............. 50 kron, za $ 20.45 .............. 100 kron, za $ 40.90 .............. 200 kron, za $ 102.00 .............. 500 kron, za $ 204.00 .............. 1000 kron, za $1017.00 .............. 5000 kron. FRANK SAKSER CO., iog Greenwich St., New York. 6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O. JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži« najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog, TELEFON 7612. toxa N. Broadway.r.. .JOLIET, ILL TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Posebnost so naše "Tne D. s." lOc. in "MeersDHaBDi" 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa nt 108 Jefferson cesti v Joliet Ills. iz Rihemberka. Po pogrebu je bila ostala pri svojih sorodnikih v tisti hiši, v kateri je brat umrl in je tam tudi prenočila. Drugi dan je tudi še tam ostala pri svoji žlahti. Šla je po nekem opravku ven na hodnik. Pri tem se je baje naslonila na ograjo in je padla z njo vred na tla in je 14. jan. umrla. IZ STARE DOMOVINE John Golob #608 N. Broadway Joliet, Illinois Kranjske harmonike najboljše vrste in sicer. 4 do 5 glasne. Cena od $35 do $100 Na željo tudi popravljam in uglasu-jem harmonike in orgije. — Pulj, 4. jan. Tu je neka Air,:. zija Graber, ki se je vsled vednih prepirov z možem naveličala življenja, požrla ključ od hišnih vrat. Zdravniki upajo, da jo bodo z operacijo rešili. — Kap je, zadela v Trstu 38 letnega poštnega oficijala Franca Poljaka. Bil je takoj mrtev. HRVATSKO — Novi ban je Hrvate sam izzval, da so mu priredili v Zagrebu sijajen sprejem s kamni, gnjilimi jajci in s stvarmi, ki so ob takih prilikah običajne. Ranch je že v Budimpešti napovedoval, da ne namerava sedeti za pisalno mizo, marveč da krepko povsod nastopi proti svojim nasprotnikom. Hrvaške opozicionalne stranke mu seveda niso mogle ostati dolžne odgovora in mu priredile sprejem, ob katerem je kljub vsej svoji tako slav-ljeni srčnosti obledel. — Zagreb, 17. januarja. Tu je vse ogorčeno na novega bana, ker je vojaškemu poveljniku na njegov pozdrav-odgovoril nemški in pa prezrl hrvaški službeni jezik. Henrik H. & Mexmo H. » T Jk. & SJE \ Sobe 201 ill 202 Barber ijldg. JOLIET. ILLINOIS. JAVI\I \OTAli r* ivupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištvo proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti iam in boleznim, ije vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja. Gov nemško in angleško. Kilrii pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $i.oo do $5.oo. FLEXER & REICIIMANN LEKARNARJA Cor. Bluff and ExsUtuge Street JOLIET. ILL. V slučajih nesreče izvijenja udov, ako skoči kost i/ svojega ležišča itd. rabite takoj Dr. RKHIERJEV Sidro Pain Expeller. Ou suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno doma iu skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno JI, znamko sidrom na eti-. T. keti. V vseh lekarnah po XT 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER&CO. 215 Pearl Street, New York. - ( 0. Joti jrjts 8>d.. ? In«, ^JI^MI W. G. IVliooi, kmlr. Citizens' National Ml Kapital «100,000.00. BARBER JI' j )t f J. . ) i C [ I [LL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiš.e glavnici na prvi dan mesec* januarja in julija. Za vsako vsoto, Id je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsaceg« meseca pripišemo obresti k svotan*, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo p« 3 odst. obresti od vsaka vsote, ki bil^ uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Zdrui (Jržav. Nje trgovina je poslovana p* nacionalni bankarski postavi ter a« mora podvreči pregledu in eksamino-vanju. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. i———— Filip* UiToler 1014 N. Chicago St., .Toliet, 111. jH^uFP x priporoča rojakom lak svojo BEIVNIC Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca veno pri roki. Phone 1422. Northwestern _1 — Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 16. jan. 238 Hrvatov in Slovencev; 17. jan. 60 Hrvatov in 40 Slovencev; 20. jan. 100 Hrvatov in Makedoncev in 60 Slovencev. — V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 20. januarja 16 Hrvatov in 5 Slovencev. ... ________________. —Amerikanec. Ivan Strgar, doma iz Učen v tolminskem okraju, je bil svoj čas v Ameriki. V Ljubljani bi rad pokazal evropskim sobratom, kako se pije v Ameriki. V neki gostilni si je kmalu pridobil "naklonjenost" treh go stov, za katere je plačeval kar se je dalo. Ko se je pa "Amerikanec" opijanil, so se njegovi prijatelji zbali, da bi ne bil okraden, in ga izročili policiji, ki ga je po prespanem "mačku" izpustila potem, ko mu je izročila 808 K denarja, katerega mu je preje odvzela. Mož je bil nato vesel in hvaležen odšel. — Prostosti noče izgubiti Franc Graudovec iz šmarješke fare na Dolenjskem. Že pred šestimi leti je bil obsojen radi nevarnega pretenja 11a polletni zapor, vendar se je znal odtegniti tej kazni s tem, da jo je potegnil v Ameriko. Sedaj po šestih letih je tudi njega prignala od tu denarna kriza domov. Najprvo so ga v Ljubljani pri vojaškem sodišču obsodili in za nekaj časa priprli v garnizij-ski jetnišnici, ker se je s svojim be- ,. gom odtegnil vojaškim vajam. V Ljubljani so pa tudi zvedeli, da čaka Gran dovca v Novem mestu pri okrožni sod-aiji golaš. Res sta ga na sv. Treh Kraljev dan eskortirala dva vojaka z nasajenimi bajoneti ter ga spravila v najlepšo novomeško palačo. Ali Gran-dovcu se ni dopadla uniforma, sekira "in žaga. V soboto, dne 11. jan., je žagal s tremi drugimi kolegi drva v Grdešičevi vili zraven glavarstva, ko se mu je zaželelo prostosti. Skočil je preko dvoriščne ograje in jo zavil proti kapiteljskemu hribu in izginil v gozdu. V kolikor so orožniki poizvedeli, je bežal najprvo domov, tam zamenjal sivo uniformo z lepo črno civilno in Se odpravil neznano kam. — Štedenje v slovenskih deželah. Iz statističnih podatkov je razvidno, da Se je zvišal povprečni imetpk posameznih vložnikov hranilnic od 1. 1900 —1905 na Kranjskem za 200, na Primorskem za 191, Štajerskem za 186 in 186 in Koroškem za 163 K. — "Kranjsko." Pod tem imenom je izdala "Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem" lepo polo 13 slik o najlepših krajih na Kranjskem v reklamne namene. — Novo slovensko podjetje. Gg. dr. Danilo Majaron, Anton Dečman, dr. Jožef Kržišnik, Ivan Urbančič, Aleksander Špelar in Ivan Valenčič so dobili od notranjega ministerstva dovoljenje ustanoviti "Delniško družbo kranjskih opekaren" s sedežem v Trnovem. Pravila so že potrjena. —Zvonovi iz Ljubljane na Kitajsko. Dne 15. jan. so bili iz ljubljan. Samas-sove livarne za zvonove odposlani trije zvonovi na Kitajsko. — V deželni bolnici ljubljanski je bilo leta 1907. oskrbovalnih 9257 bolnikov, v ostalih dežel, dobrodelnih zavodih kranjskih 1024, torej skupaj 10,-281 oseb. Mrličev je bilo v preteče-Uem letu v vseh zavodih 585. Ljubljanska dež. bolnišnica spada glede števila bolnikov med prve bolnice v Avstriji ter je'vedno tako močno prenapolnjena, da nedostaja precej potrebnih postelj. — Smrtna kosa. Na Vrhniki je umrl 17. januarja starosta občinskega odbora g. Mihael Tomšič, usnjar in posestnik na Vrhniki, v starosti nad 70 let. — Nagla smrt. V Dobrniču na Dolenjskem je v nedeljo na sv. Srca Jezusovega srčnau kap zadela Franceta Perpar iz Koritov. Po deseti maši je še smodko kadil pred cerkvijo, ko je občinski sluga oklicaval in se pogovarjal z okrog stoječimi znanci in prijatelji, potem je naredil par korakov iz mesta, kjer je stal, se zgrudil na cesto in bil v petih minutah mrtev. Bil je vsem faranom priljubljen. Star je bil 50 let in šele od 29. novembra 1907. oženjen. — Umrl je v Hočah dne 15. jan. 77 letni oče sedanjega župana g. Bernika, gosp. Anton Bernik. Mož je bil splošno spoštovan in boter zelo mnogih faranov. — Nesreča pri obdelovanju vinograda. Dne 16. jan. je rigolal Janez Kos, posestnik iz Velikega Kala občina Mirnapeč na Dolenjskem s svojo ženo in sestro ter Francetom Grabnar iz Malega Kala in Francetom Krive iz Doba v svojem vinogradu v Hmelčiču. Kar naenkrat se utrga zemlja in pod-suje lastnika vinograda Janeza Kosa ter delavca Franc Grabnarja. Drugi so se še pravočasno rešili. Seveda so začeli rešenci takoj ponesrečenca odkopavati ter Franceta Grabnarja dobili še živega, toda nevarno poškodovanega izpod zasutja. Posestnika vinograda Janeza Kosa so pa dobili le še kot mrliča. Hude notranje poškodbe, dobljene pod pritiskom zemlje, so mu zadale smrt. — Komtesa, rojena Ljubljančanka, samomorilka? Na Dunaju je izginila poštna elevinja, 19 let stara komtesa Felica Mazzacheli, rojena Ljubljančanka. Komtesin očim Aleksander vitez Carina je bil 1. 1902. na Dunaju obsojen radi ovaduštva. Rodbina je popolnoma ubožala. Ker mati in hčer nista imeli sredstev za življenje, je hči odšla od doma in pisala materi, da gre v smrt. — Surov očim. Iz Domžal se poroča: Jožefa Šaina so aretirali, ker je otroka, kateri mu je bil v oskrbo izročen, grozovito mučil. Otroka so poslali v bolnišnico. Šain je pristojen v faro Knežak na Notranjskem. — Gorelo je dne 15. jan. v Moline-jevi tovarni za celuluzo v Tržiču. O-genj so sicer kmalu pogasili, vendar pa ima tovarna znatno škodo, ker je mnogo blaga nerabnega. — Hotel "Triglav" v Bohinjski Bistrici prevzame g. Seidl, restavrater pri "Južnem kolodvoru" v Ljubljani. — Slovensko gledališče. Dne 21. jan. so igrali v Ljubljani izvirno slovensko narodno igro: "Na smrt obsojeni", delo Fran Ksaverij Meška. Snov igra je zajeta iz življenja koroških Slovencev. —• Šolski obisk v gorskih krajih in zimski mraz. V postojnskem in logaškem okraju obiskuje vsled mraza ter • pomanjkanja obleke in obutve v gorskih šolah pouk komaj polovica otrok. — Pri Sv. Jerneju nad Muto je umrla dne 15. jan. gdč. Marija Kralj, začasno upokojena učiteljica rodom Ljubljančanka. Tuberkuloza, učiteljska bolezen, spravila jo je v prezgodnji grob. — Konjeniki v Ljubljani. Eskadron dragonskega, polka št. 5, ki pride maja meseca v Ljubljano, bo nastanjen v Nušakovi vojašnici v Trnovem. Dva kadra gorske artiljerije, ki se sedaj nahajata ondi, bodeta prestavljena na Koroško. — Roparski napad se je izvršil dne 13. januarja zjutraj v bližini Žagarja med Bitjnj.em iu Ribnico v reški dolini. Napaden je bil dvajsetletni sin Mihaela šajn iz Podstenjška, ko se je vračal z vozom domov iz Trsta. Ropar je nastavil mladeniču nož na prsi, češ, da ga umori, ako mu ne da denarja, katerega je dobil nato okoli sto 1 kron. Sodi se, da bi bil napadalec 1 Grandetov Tone, katerega so baje prijeli že v Bujah pri Košani. 1 —Otvoritev belokranjske železnice". Pod tem naslovom je priredilo pevsko društvo "Ljubljana" svojo letošnjo veliko maskarado dne 2. februarja v veliki dvorani "Uniona". — J. Aljaž: Mešani in moški zbori. V založništvu "Katoliške Bukvarne" je ravnokar izšel v lepi priročni obliki I. zvezek Aljaževih mešanih in moških zborov. — Nemško šolo misli zidati "Schul-verein" v Lazah, od Novega mesta je-dno uro oddaljeni vasi. V Lazah je polovico Slovencev in polovico Ko-čevarjev. — Dr. Slane je že dalj časa nevarno bolan. Le močni svoji naravi se bode imel zahvaliti, ako bode okreval. Dijaška kuhinja bi ž njim zgubila velikega dobrotnika; ni čudno, da je bojazen zanj med dijaki, kateri dobivajo hrano v dijaški kuhinji. — "Za pravdo in srce" v Kamniku. Iz Kamnika se piše: V nedeljo, dne 12. prosinca, je predstavljalo društvo "Kamnik" v dvorani "Kamniškega doma" prvič A. Medvedovo tragedijo "Za pravdo in srce". V natlačeno polni dvorani, kjer je zmanjkalo prostora, so igralci izborno izvršili svoj s uloge. —97. pešpolk na Notranjskem. Čuje se, da namerava vojaška oblast porazdeliti 97. pešpolk, ki je nastanjen v Trstu, po bataljonih po Krasu, in sicer pridejo v poštev Sežana, Razdrto, Postojna, kjer bi bilo tudi nadome-stilno poveljstvo. — Premetriba posesti. Znano "Kra-ljičevo" hišo z vsem pripadajočim zem ljiščem v Št. Vidu nad Ljubljano sta kupila ondotni kapelan Zabret in njegov svak Ivan Podlesnik, knjigovodja in posestnik v Ljubljani. — Olepšava Novega mesta. Novomeška občina je kupila dne 14. jan. na javni dražbi hišo Frančiške Plap-per v Dolgih ulicah za kupnino 1600 kron. Hišo bodo podrli in potem tam svet uravnali. — Nesreča na ledu. 141etna Marija Vojznarič se je drsala na drsališču ob Savi pri Litiji. Pri tem pa je tako nesrečno padla, da so se ji pretresli možgani in je malo upanja, da okreva. — Št. Jernej. Odboru, ki si je stavil nalogo trasirati železniško progo Bre-žice-Rudolfovo, sta odposlala občinski in župnijski urad v Št. Jerneju izjavo, v kateri pravita: Jasno je; da morejo dandanes prospevati samo oni produktivni kraji, ki imajo ugodna prometna sredstva torej kraji, ki imajo bližnjo železnično zvezo. Velika in rodovitna je obširna šentjemejska ravan. Vino-rejstvo se je zadnja leta čuda povzdignilo; prešičoreja je razvita. Zadnji čas je celo vis. c. kr. vlada svojo posebno pozornost obrnila na našo dolino glede konjereje. A pri vsem tem imamo Šentjernejci jako neugodno pozicijo, ker smo 11a eno in drugo stran 20 do 23 km oddaljeni od železnice. Zato smo vsi prebivalci te obsežne doline z veliko radostjo pozdravili vest, da se je v Brežicah osnoval odbor, ki ima nalogo trasirati železnico Brežice-Ru-dolfovo. — Vemo dobro, da s samim trasiranjem še m železnica zidana. A v tem započetem delu vidimo Šentjernejci jutranjo zarjo, ki nam obeta toliko zaželjeno železnico in s to boljše čase. Kadar bodo ta pripravljalna 'dela končana, bodo započele vse prizadete občine: Št. Peter, Bela cerkev, bkocijan, Brusnice, Orehovica, Jernej, Kostanjevica, Križevo, Cerklje živahno akcijo za izvršitev te železniške proge. Obrnili se bomo na naše državne poslance, odposlali eventuel-110 deputacije do visokega c. kr. železniškega ministrstva. — Petindvajsctletnico svojega delovanja je obhajal dne 16. jan. ravnatelj mestne klavnice v Ljubljani, g. Skale. — Sveže meso in klobase pred sodiščem. Janez Iirast, 80 let star, je že star kupčevalec s teleti in kupčuje še vedno ž njimi. 2. septembra 1907. je kupil nekje pri Zatični tele, ki se je zadušilo 11a konopcu in je le še malo živelo, predno so ga zaklali. Kupil je tele za 20 K. To tele je peljal na klav nico v Ljubljano, kjer ga pa klavnični nadzornik g. Pavel Skale ni hotel kupiti, ker ni imel Hrast pravega meso-glednega lista in je meso tudi že nekoliko smrdelo ter bilo tudi nesnažno. Hrast je • eljal potem teleta v Šiško, ter ga spravil k mesarju Seidlnu v klet. Ta je ioslal teleta, ki je vedno bolj smrdelo k mesarju Golobu v Šiški, ki ima ledenico. Obtoženec Golob pa je teleta razrezal in pripravil za klobase, ne da bi poklical mesogleda. Vsled ovadbe, jc mesogled v Šiški, g. Peter Kržič, meso konfisciral in ga dal prenesti v občinsko hišo, kjer je tudi ži-vinozdravnik g. Ivan Demšar določil, da je meso neporabno. Mesar Golob je bil že enkrat kaznovan, ker je prodal v klobasi ščurka. Meso tega teleta pa je že tako smrdelo, da je moral sam zavreči njegove ledvice in mast. Obtoženec, mesar Franc Golob je bil obsojen na 150 K globe, oziroma 15 dni zapora, ker se je spoznal krivim, da je hotel narediti vedoma iz pokvarjenega mesa klobase in jih prodati. Njegov pomočnik Ludovik Pust, ki je bil obtožen, da je vedoma pomagal pri tem delu, je bil obsojen na 10 K globe oziroma na 24 ur zapora. j ŠTAJARSKO — Influenca se zelo širi po Štajerskem, samo v Gradcu je obolelo nad 1,000 ljudi na influenci. — Bridka izguba je zadela obmejne Sloveiice. Od Sv. Ilja v Slov. goricah se piše: Dne 15. januarja zvečer je umrl tukajšnji mesar, gostilničar, ter največji posestnik in davkoplačevalec, steber tukajšnjega slovenstva gospod Fr. Celcer. Bil je mož-poštenjak, mož odločno slovenski in krščansko misleč. Nasprotniki so ga po svojih umazanih časnikih mnogokrat napadali. Vrlega moža je spremljalo na mirodvor velikansko število ljudstva, gotovo čez 2000, s štirimi gospodi d»hovniki. — Utonil je v Pesnici oženjeni Janez Pečovnik. — Umrl je v Mariboru posestnik g. Jožef Kermek. \ — Ustrelil se je v Lipnici 40 letni kanclist Tit Mrak. — Poroka. Narodni trgovec v Slov. Gradcu g. Josip Druškovič se je poročil z gospico Roz. Vrečko. — Padel je v Novi vasi blizu Slov. Bistrice posestnik Polanec tako nesrečno na podu, da je v dveh urah umrl. ________ _ ............. — Iz Ljutomera. Umrl je 16. jan. V Presiki gostilničar g. Vido Jerebič. Okoli njegove kamnate mize so se kaj radi zbirali ljutomerski Slovenci ter se navduševali pri pristni kapljici. — V dobrnskih toplicah so našli tri nove vrelce. — Umrla je v Ptuju profesorjeva vdova gospa Marija Kunstek. — Umrl je 11a Bizeljskem župnik Pavlic. — Umoril je v Kaindorfu lSletnega delavca Papeža njegov 161etni tovariš zavoljo neke delavke. — Utonil je pri Sv. Marjeti ob Pesnici v Pesnici iz gostilne grede posestnik Pečovnik iz Roperč. Zapušča nosečo ženo in šest nepreskrbljenih o-trok. — Žalosten konec vasovanja. Jože Matjašič iz Vinskega vrha blizu Ptuja je vasoval pri dekli Mariji Holz. Ko je odhajal, ga je nekdo oplazil s kolom po glavi tako, da se je zgrudil Skazalo se je, da'jc bil to 46 letni Fr. Kuhar iz Hlaponc. Kuhar mora za to sedeti štiri mesece. j KOROŠKO^_j — Celovec, 16. jan. Državno sodišče je danes pritožbi radi odklonjene slovenske uloge občine Sele zoper koroški deželni odbor ugodilo ter je izjavilo, da je koroški deželni odbor kršil v zakonu zajamč.eno enakopravnost. Pritožbo je izvrstno zastopal odvetnik dr. Janko Brejc, ki je tako pridobil zopet krasen vspeli koroškim Slovencem. — V Celovcu se je dne 9. jan. vršil občni zbor novo ustanovljene Krščan-sko-socijalne zveze za Koroško. V zve zi. bi-^združenili v kratkem 28 društev, j_ — Simon Gregorčiču v rojstno hišo je poneslo "Beljaško omizje v Trstu" 19. jan. krasno spominsko knjigo. Soška podružnica "S. P. D." je bila zastopana po svojem tajniku g. Kutinu. — čuden slučaj se je dogodil na Brjah. Dne 10. januarja je umrl vz-gledni kmet Miha Birsa. Hotel je iti v klet, da bi izpil en kozarec vina. Pred vrati je padel na tla, prišlo mu je slabo. Spravili so ga v posteljo, nakar je kmalu potem umrl. K pogrebu je prišla tudi sestra pokojnega Franca Bizjak, po domače Apkovka, TELEFON: 1379 RECTOR. FRANK SAKSER CO. (Inkorporirana v državi New York.) 109 Greenwich Street, New York. _6104 St Clair Ave. N. E._ Cleveland, O. -rr~*~** " 1 __________________1 Pošilja najhitreje in najceneje _DENARJE V STARO DOMOVINO. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. originalne parobrodne listke za vse JlMM^^^ prekomorske črte po izvirnih cenah. ^^^aBM^P^SHI^WWP^WjWt^' Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dobod iu jih spremimo Kdor hoSe biti »olidjno in brzo postrežen naj se izvestno obrne le na FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednotc. Izdaja ga vsaki petek SLimSM. TISKOVNA. DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $i.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 - Uredništva telefona Chi. 1541- Pri spremembi bivališča prosin . naročnike, da nam natančno naznanoo poleg novega tudi stari naslov. Rokopisi se ne vračajo. Dopisi brez podpisa se ne priobčijo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper m America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 16. febr. Nedelja Julijana; Onesim V " Pondeljek Silvin; Konštanc. 18. " Torek Simeon; Flavijan. 19. " Sreda Konrad; Viktor. 20. " Četrtek Eleveterij; Evh. 21. " Petek Maksimilijan. 22! " Sobota Stol sv. Petra. ODGOJNE DOLŽNOSTI STARŠEV. Bilo je tiste dni, ko je še naš božji Učitelj hodil po zemlji. Tedaj se je zgodilo necega dne, da so prišle k Njčtnv. pobožne matere s svojimi Otroci, >',.<■ p'il.r/.i nanje svoje, roke in jih- ■'jihitoslAv" Ljubeznivi prijatelj otrok je ugodil njihovi želji in izgovoril potem, kažoč na malčike, oko-listoječim znane besede: "Resnično, resnično vam povem, kdor se n:id katerim teh malčikov, ki vame verjamejo, pohujšuje, zanj bi bilo bolje, ko bi se mu obesil mlinski kamen za vrat in bi se pogreznil v dno morja." Ko je božji Zveličar izrekel te strašne besede, takrat je mislil prav posebno na one jadne hudobneže, ki jih nič vest ne peče, če uropajo mladini njeno najlepšo dragotino, nedolžnost in čistost srca. Iz tega lahko spoznajo vsi krščanski starši, kako prekrasna in predraga lepotija za mladino je nedolžnost v očeh svetega Boga in kako morajo paziti na to, da občuvajo svojim otrokom ta dragoceni zaklad. Kaka rsi^edstva imajo v to na razpolaganje? Kot glavno sredstvo je seveda imenovati dobro versko odgojo, kajti v pristno verskem duhu odgojen otrok, ki ljubi Boga in krepost ali čednost, se bo plašno ogibal vsacega greha in nečistosti, ker dobro ve, kako bi s tem žalil ljubega Boga in onesnažil obleko posvečujoče milosti. Sicer pa vam, krščanski starši, polagamo 11a srce sledeča sredstva: 1. Bodite svojim otrokom vzgled glede poštenosti in sramežljivosti! Kakor pri odgoji splofi, tako je tudi v tem oziru vzgled staršev največjega pomena. Znan rek se glasi: "Česar nimam, no morem dati." Kako bi tudi mogli otroci ljubiti sramežljivost, če opazujejo na svojih roditeljih baš na-sprotek. Zato nikarte. krščanski starši, niti s svojim pogledom in lcreta-njem, niti s svojimi besedami .jn dejanji dajati povoda, da se žali čut sramežljivosti v vaših otrocih. Nekateri starši sO v tem oziru zelo neprevidni. In vendar lahko samo ena beseda, eno nečisto kretanje naoravi največjo škodo. Starši, katerim bi želeli večjo previdnost v omenjenem oziru, v svoj zagovor navadno rekajo: "Saj malčiki še ničesar ne razumejo v takihle stvareh." Da. celo domišljujejo si, da ni otrok ničesar slišal, ker ni na videz poslušal njihovih govorov. Kaka ukana samega sebe! Mali pislcri imajo tudi ušesa, pravi znan izrek. Starši, zapomnite si: otroci poslušajo razgovore odrastlih bistreje, nego sami mislite, in bistreje, kakor se vam dostikrat zdi. Vi vprašujete: "Kaj pa razumejo otroci o takihle rečeh?" V trenutku morda otrok ne razume, kar je slišal in vidi; ampak mislite, da je s tem odstranjena vsa nevarnost? Otrok sliši n. pr. nepremišljeno izgovorjeno nečisto besedo iz ust odrastlega človeka, recimo očeta. Otrok ohrani v duhu besedo, dasi mu njen pomen še ni jasen. Čez nekoliko časa pa, morda Šele čez več let, se zave pomena slišane besede in dolgo pod pepelom tleča iskra vzgori s plamenom. Kako dostikrat so se že zgodili taki slučaji! In ti, krščanski oče, se upaš trditi, da se sme vse, česar otroci ne razumejo, tudi izgovoriti v njihovi navzočnosti? Kako neslan in obenem zelo nevaren nazor! 2. Odvračajte vse od svojih otrok, kar bi količkaj utegnilo škoditi nežni rastlinici mlade nedolžnosti. Skrbite torej, če je le mogoče, da vaši dečki in deklice spe v različnih prostorih, nikakor pa ne v istej postelji. Kadar otroci odrastejo, je tudi vseka-ko potrebno, da prenočujejo po spolih ločepi tudi v ločenih spalnicah. Istotako lahko postane za nedolžnost otrok zelo nevarno, če starši spe s svojimi že nekoliko odrastlimi otroci v istej sobi. Nadalje naj starši pomislijo, da je v nravstvenem oziru zelo nevarno, če otroci — kakor je to v nekaterih hišah žalibože navada — zjutraj okoli letajo v sami srajci, pred-110 se materi zljubi, svoje malčike o-bleči. Da imajo starši biti zelo previdni tudi pri slačenju in oblačenju svc.H'' malčikov, se razume samopo-sebi. Istotako je umevno samopose-bi, da naj starši ne jemljejo svojih otrok na plesišča, v gledišča itd. Čim dlje starši branijo svojim otrokom ob-iskavati tako zabavišča, tem bolje je za nedolžnost njihove dece. 3. Nikarte zanemarjati strogega nadzorstva! Strogo pazite na to, da otroci ne čitajo spisov, ki so naperjeni proti veri in dobri nravnosti; tudi čitanje ljubavnih povesti ni za otroke. Nadalje je strogo paziti, s kom otroci občujejo izven domačije. Znan rek se glasi: "Slab tovariš — sto jih pokvariš." Neštevilni otroci so že bili pokvarjeni, ker so občevali s tovariši, ki v nravstvenem oziru niso preodlični. Istotako bistro pazite, krščanski starši, na svojo služinčad, Pozvedite, predno vzamete koga v službo, o njegovem nravnem živjjenju, in če se potem v službi glede te točke ne izkaže zanesljiv, potem ven ž njim iz hiše takoj in brez obotavljanja. Više nego vse drugo imate ceniti blagor in srečo neumriočih otroških duš, ki so vam zaupane v skrb in varstvo. Ne vzemite v hišo nobenih drugih oseb, 11. pr. hranjenikov, ki utegnejo v nravstvenem oziru biti nevarni za nedolžnost vaših malčikov. 4. Spominjajte svoje otroKe prav dostikrat na pričujočnost Boga in sv. angela variha. Zabičite jim prav globoko resnico, da je presveti in strogi Bog vedno pri njih, če jih tudi ne vidi noben človek, če tudi niso navzoči oče in mati, duhovnik in učitelj. Predočujte jim prav dostikrat, da stoji ob njihovi strani svet angel, ki nečistost prav posebno sovraži, in ki joka-je zagrne svoj obraz in odide, puščajoč otroka njegovi usodi, če zakrivi grd greh nečistosti. Otrok ne sme nikdar pozabiti, dani nikdar sam, in dolžnost staršev je, delovati ria to; dn ga ta misel nikdar ne zapusti* 5. Predočujte svojim otrokom večkrat posnemanja vredne vzore svete čistosti. Saj tacili gotovo ne manjka. Tu omenjamo samo Alojzija iz G011-cage, Stanislava Kostko, blaženega Hermana Jožefa, sv. Marijo, sv. Jožefa in druge. Kazite jim, kako boječe so. se ti v svojem pozeinskem življenju čuvali greha nečistosti, in kako krasno se v nagrado za to lesketajo ob prestolu Najvišjega. Krščanski starši! Nečistost je najstrašnejša vseh strasti. Neštevilne so žrtve, ki jih zahteva. Tudi vaši malčiki bodo posebno v dobi mladeništva in devištva morali prestati najhujše napade odstrani spohotnega besa. Samo potem pa je upati, da izidejo iz tega boja kot zmagalci, če ste izza mladih let skrbno čuvali lilijo nedolžnosti v nežnih srcih. Mislite na odgovor, ki ga boste nekoč morali dati pred strogim božjim Sodnikom. Iz vaše roke bo nazaj zahteval duše vaših otrok. Gorje vam, če se vsled vaše krivde katera od njih izgubi! lakomnost, ki imata komaj toliko dohodkov, da se preživita. In v tem sramotnem, nekrščanskem delu jim prav pridno pomaga "Nova Domovina", list brez programa in brez načel; list, ki menja svojo barvo, kakor kameleon; list, ki se je pred nekaj časom še imenoval "katoliški", pa je nedavno vrgel proč svoj katoliški priimek. Ta list hujska številko za številko elevelandske Slovence zoper njihove duhovne predstojnike, župnike in škofa na tako nesramen način, da se gabi vsakemu pametnemu človeku. Naravnost škandalozno pa je,, kar piše ta list o spoštovanja vrednih cle-velandskih slovenskih duhovnikih v 16. številki t. leta. Da bodo naši rojaki spoznali, da ne pretiravamo,, hočemo navesti nekaj stavkov. Piše "Nova Domovina": "Gospodje župniki! Vam in nam bi se v vsakem oziru lahko dobro godilo, a Vi časti in denarja lakonmi, mi se Vam pa ne podamo.... Vi ste zasejali ljuliko med elevelandske Slovence.... Premislite nekoliko in spoznali bodete, da ste za napoto in da delate krivico cleveland-skim Slovencem." — Torej za napoto so Vam vaši duhovniki! za napoto! Le pazite se, da se Vam ne bo godilo, kakor se je godilo že mar. komu, ki so mu bili duhovniki za napoto, pa je na zadnjo uro želel in prosil duhovnika, pa ga ni dobil. "Nova Domovina" se je pred kratkim hvalila, da je novoimenovani pomožni škof elevelandski preč. g. Jos. M. Koudelka pristaš njene stranke. Pa se motite, imenitno motite, gospodje Novodomovinci. Ko bo preč. g. Jos. M. Koudelka zvedel, in zvedel bo kmalu, na kak ostuden način Vi v časnikih blatite in zaničujete Vam od škofa p os lane duhovnike, Vas bo obsodil, kakor Vas obsojajo vsi katoliški Slovenci v Ameriki in v stari domovini. MATI, PRIJATELJICA SVOJIH OTROK. ČETRTA BOŽJA ZAPOVED IN "NOVA DOMOVINA". Četrta božja zapoved zapoveduje, da poleg starišev moramo spoštovati, ljubiti in ubogati tudi predstojnike, to je: duhovsko in deželsko gosposko. K duhovski gosposki spadajo: papež, ki" je najvišji duhovni poglavar cele katoliške cerkve; škofje, ki so duhovni poglavarji v svojih škofijah in župniki, ki so duhovni poglavarji svojih župlja-nov, katere vladajo v duhovnih zadevah po postavah sv, cerkve in po naročilu svojega škofa. Škofje so dolžni pokorščino papežu, župniki svojim škofom. Kamor škof duhovnika po-š]je, tje mora iti. Farani v katoliški cerkvi nimajo pravice zbirati svojih župnikov, sprejeti morajo tistega, ki ga jim pošlje škof. Če kak duhovnik ne, spolnuje svojih dolžnostij ali se drugače pregreši, tacega škof odstavi ter mu vzame duhovsko oblast. Vsak pošten kristjan ljubi in spoštuje svoje duhovne predstojnike. To imamo priliko opazovati posebno v tej deželi pri vseh različnih narodnostih. Tudi na slovenskih župnijah križem Amerike vlada lepa sloga in ljubezen med žup-ljani in župniki z jedno samo izjemo in ta je: Cleveland. V ti največji slovenski naselbini divja že leta in leta strasten boj jednega dela faranov zoper njihove duhovne predstojnike. Bili so nezadovoljni s svojim prvim župnikom in' tako dolgo rovali zoper njega, da ga je škof prestavil. Potem jim je posla! dva nova duhovnika, ki vestno spolnujeta svoje dolžnosti in sta brezmadežnega življenja. Človek bi mislil, da bodo zdaj mirovali. Toda ne. Tudi zoper ta dva izlivajo svoj žolč, ju javno zaničujejo in zasramu-jejo ter jima očitajo častilvlepnost in Majhno drevesce potrebuje podpore. Ko pa nekoliko vzraste, odvzame spretna roka podporo, da se drevesce samo tem lepše razvija. Tako je pri otrocih. Dokler so še majhni, se morajo opirati ob skrbno mater. Ko pa nekoliko odrastejo, je dobro, da tudi nekoliko poskusijo svojo moč. Pa to se mora prav umeti. Ne bi bilo prav, ako bi se mati svojim otrokom, ko vstopijo v šolo, popolno odtegnila. Ne, ostati jim mora še vedno to, kar jim je bila, le njeno razmerje med otroki mora biti nekaj drugačno. Sedaj, ko se otroci sami razvjjajp, jim bodi mati prijateljica. To ni težko, saj ima njihova srca v svoji oblasti. Predvsem mora biti njeno, srce odprto za otrokovo bol, pa tudi za njegovosre-čo. V tej dobi otrok že misli in prev-darja. Vsled tega kazen ne bo vedno ■na pravem mestu, pač pa bo mati s primernim opominom veliko dosegla. To ji bo naklonilo zaupanje in njeno srce bo tisti prostorček, kamor se bodo zatekali v vsakem položaju življenja. Materino srce bode ognjišče, kjer se bodo otroci najraje zbirali. Materino srce bode svetilnik, ki se bodo vanj ozirali otroci, da ne bodo zgrešili prave poti. Pred vsem skrbi mati zato, da so otroci radi okolu nje. Ob vsaki priliki naj jim pokaže, da jih ima rada, da je tudi ona rada med njimi, in da jo veseli, če ji otroci zaupajo svoje male skrbi in težave. Njeno oko bodi pazno na to, kaj otroci bero in s ltom občujejo, da ne bodo tuje roke podrle, kar so njene pozidale. Pa tudi otroci naj pomagajo materi, njen križ nositi, in njeno veselje bodi tudi veselje njenih otrok. Seveda jim ne sme nikdar pripovedovati težav, ki jih povzroča njen soprog, tudi napak poslov naj pred otroki ne razkriva, to bi bolj škodilo kakor koristilo. A takih skrbi, ki jih dela gospodinstvo, ni treba, da bi jih sama nosila. Hčerki se bo dobro zdelo, ko bo videla, da ji mati to in ono skrb zaupa in čislala jo bo, videč, kako trpi, pa da je pri vsem tem vendar prijazna. In še nekaj. Ako je postala vez prijateljstva med materjo in otroki tako tesna, sme li potem mati sama stopiti pred Jezusa, kadar ga hoče prejeti v zakramentu ljubezni? Nikakor ne. Tam, kjer išče mati pomoči in tolažbe, mora najti pomoč in tolažbo tudi njena hči, njen sin. Kadar je mati pri Mariji, naj bodo tudi-njeni otroci, kadar posluša mati božjo besedo, naj jo poslušajo tudi hčere in sinovi. Ob taki Prijateljici bodo otroci krep ko vspevali in njihova duša bo postala močna za vse boje, ki jih bo nudilo življenje. Modre besede modrih mož. "Ali ni človek, ki mu je jezik daljši, nego roke, res pravi izrodek" je o njih, ki podučno govore, pa delajo nasprotno dejal sv. Frančišek Sal. Ne daj gospodovati samoljubju v srcu otrokovem. "Samoljubje naredi v človeški duši, kakor črv, ki odgloje drevesu korenino, tako da ga ne oropa samo sadov, ampak mu vzame tudi življenje," pravi sv. Gregorij Veliki. Marsikateri, ki ni znal plavati, je šel v vodo, da pomaga potapljajoče-mu in ga reši — a. oba sta vtonila. Ako ne skrbiš dobro za zveličanje svoje lastne duše, kako boš mogel prav skrbeti za zveličanje drugih duš? Sv. Frančišek Asiški, Izjava kardinala Gibbons. — Ob priliki njegove prisotnosti v Boston, Mass., kjer je izročil tamoš-njemu novemu nadškofu W. H. OConnell palij ali znak nadškofov-ske oblasti, so vprašali Njegovo eminenco kardinala Gibbons, je-li on vsled dolgoletne skušnje kot duhovnik, škof in kardinal mnenja, da atherikan-ski narod napreduje v verskem oziru. Po kratkem premisleku je odgovoril visoki cerkveni knez: "Je težko, na to vprašanje konečno odgovoriti. Kar se tiče verskega življenja Amerikancev, moram žalibog izjaviti, da amerikansko ljudstvo ni več to, kar je bilo pred SO. leti. To se kaže v javnih govorih in debatah naših državnikov. Pred 50. ali 60. leti so kazali amerikanski državniki toliko znanje sv. pisma in spoštovanje do božje besede, kakršnega — z obžalovanjem rečem to — dandanes nimajo več. Spominjam se dobro nekega govora Daniela Webster, v katerem je ta državnik štirinajstkrat citiral sv. pismo, kar je gotovo pričalo o njegovem globokem znanju in spoštovanju božje besede. Webster je sploh imel navado, osoliti svoje govore s primernimi izreki sv. pisma, kar je dokazovalo, da je ume in čisla. Javni govorniki sedanjega časa pa, še enkrat rečem, nimajo več te navade." ■ Poprašan, kakemu vzroku je pripisovati pomanjkanje zanimanja za verske reči, je odgovoril kardinal: "Tudi na to je težko odgovoriti. V prvi vrsti pa se mi zdi, je kriva temu vzgoja mladine, ki jej manjka verski poduk." Istina, naše javne šole (public schools) ne vzgajajo verskih, bogabo-ječih ljudij in tako imenovane nedeljske šole (sunday schools) protestantskih cerkva nimajo nobenega vpliva 11a verski čut in versko življenje. Da ni privatnih ali farnih šol, ki jih s svojim denarjem vzdržujejo katoličani in luterani, bi bile verske razmere v naši deželi skrajno žalostne. Petdesetletnica lurdške božje poti. — Dne 11. februarja tega leta je minulo petdeset let, odkar se je brezmadežna Devica na massa-bielski skali prikazala pastarici Ber-nardki. Ne samo na Francoskem, ampak vsepovsod, koder bivajo katoličani, se je slavil ta spominski dan. Na milijone kristjanov je v teh petdesetih letih romalo k votlini, ki si jo je presveta Devica izbrala za prestol svoje milosti; tisoči in tisoči so bili tamkaj po čudežu ozdravljeni najraz-novrstnejših neozdravljivih boleznij in kdo jih šteje grešnike, ki so zadobili tam dušno zdravje in mir svoji duši in verne kristjane, ki so bili tam potrjeni v veri in potolaženi v svojih britko-stili? Naj bi dobrotni Bog še .ladalje sipal zaklade svoje milosti po priproš-nji svoje matere Marije na slavni božji poti v Lurdu! Angeli usmiljenja. — Skupno število katoliških redovnic, nun ali sester, ki se posvečujejo službi ljubezni do bližnjega, se ceni na 456.000. Če odštejemo od tega desetinko onih, ki jih rabijo redovnice same za službo in postrežbo v svojih zavodih in če vzamemo v poštev, da pride poprečno na jedno usmiljeno sestro po deset gojencev, se razvidi, da uživa okrog štiri milijone bolnikov, ubožcev, starcev, najdencev in zapuščencev ljubeznivo postrežbo katoliških redovnic. Samo v Avstriji oskrbujejo sestre raznih redov in samostanov 148 ubožnic, 53 hiralnic, 253 bolnišnic, 61 zavodov za stare ljudi, 131 bolnišnic za otroke, 6 bolnišnic za neozdravne bolnike, 13 norišnic, 4 zavode za slepce, 7 zavodov za gluhoneme, 16 zavodov za bolnike z nalezljivimi boleznimi, 8 najdenišnic itd. Edina zares katoliška dežela. — "Glasgow Observer"poroča: Belgija je zares katoliška dežela — edina dežela na svetu, ki ima katoliško vlado. Izza dvajset let je imela in ima katoliške ministre, ki so praktični katoličani in vladajo deželo v katoliškem duhu. V Belgiji uživajo ljudje blagostanje bolj kakor v kateri drugi državi. Belgija je pravična vsem svojim državljanom. Belgijska vlada daje plačo katoliškim duhovnikom. Belgijska vlada gre še dalje. Četudi je katoliška država, ona daje plačo tudi protestantskim pridigarjem, da celo judovskim rabinom. Pretreseni živci. Novodobno življenje je zelo škodljivo živčevju, ker isto z delom pre-oblaga. Dostikrat letamo od razdraž-be do razdražbe; pri opravkih in doma, ob izvrševanju zasebnih in javnih dolžnosti, v napetosti družabnega življenja so naši živci skoro neprestano razdraženi. Potem ni čudo, da vidimo primeroma mlade ljudi z vsemi znaki pretresenih živcev; lahkoživci so vedno utrujeni in nesposobni delati; obličja so jim brezizrazna; oči so jim izgubile svojo bitrost in koža jim je rmenkasta ali vela. Svoje telo šibajo skozi življenje, ne ,da bi užili kako resnično veselje. Hitra pomoč jih utegne rešiti, in to nudi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto na-ganja prebavila, da sprejemajo vsako hrano in krepe živce, kajti hrana se iz-preminja v človeškem telesu v kri in čista, zdrava kri pomenja moč mišic in živcev. V živčni potrtosti ni nič hujšega, nego so zdravila, ki more živce. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino fih krepi. Uživaj ga v vseh slučajih izgube teka in živčne moči. V lekarnah. Jos. Triner, 616 —622 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Žimnice v nemških vojašnicah so natlačene s papirnimi zrezki in trpež-nejše nego s slamo nagačene. Od 1,000,000 dojenčkov živi čez 12 mesecev samo še 871,266. Pocestni muzikanti, ki igrajo gitaro, se na Španskem dopuščajo, če si pri-skrbe dopustilni list, golidralci ali laj-narji se pa z vso silo odvračajo. Gledišč ima Italija 1517, ali eno na vsacih 22,068 prebivalcev. Med največjimi sovražnicami spomina so čezmerna hrana, čezmerne telesne vaje in čudno dovolj — čezmerna izobraženost. Levi, tigri in druge zveri zoologič-nih vrtov in menažerij slede človeškemu vzgledu, čez dan uživati hrano in ponoči spati. V svoji domovini spe te živali čez dan in si iščejo živeža ponoči. Prepoved. Kakor piše češki list "Češke slovo", je avstrijska vojaška višja oblast strogo prepovedala vojakom udeleževati se sokolskih prireditev. Knjig se je tiskalo lansko leto v Italiji I'del namreč) 7040 izvirnih, 416 ponatisov in 367 prestav. Med temi knjigami je 424 pripovedanih. Učitelja ustrelili. V Palos Renete so naskočili Rumuni šolo in ustrelili učitelja Bohatega, ker je otroke učil ma-žarsko himno. Turškemu sultanu se je porodila princesa, kateri so dali ime Samich. (Sttltan je zdaj star 66 let in ima že trinajst sinov. Zadnji se je porodil leta 1905.) V Berolinu so zaprli grofa Arc-Vas-segga. Z ženo višjega gozdarja Le-wendowskega sta ogoljufala več oseb za približno milijon mark. V Milanu so našli krasni hčerki večkratnega milijonarja Rotondija mrtvi v postelji. Zadušili so ju strupeni plini, ki so izhlapevali po noči iz počene cevi v spalnici. V Črnovicah se je ustrelil patrulni vodja Dallinann 10. liuzarskega polk^, ker ga je eskadronski načelnik vedno šikaniral. V kratkem času je to v 10. huzarskem polku že drugi samoumor. 10,000 frankov v bombi. Nedavno je umrl v Parizu znani anarhist Hau-daylt, ki je zapustil med drugim tudi eno bombo. Ko so jo z največjo o-preznostjo odprli, našli so v nji mesto raznesilnih snovi 10,000 frankov. Huda zima. Iz starega kraja poročajo z dne 17. januarja: Mraz je naenkrat pritisnil po vsej severni in srednji Evropi. V Petrogradu in na Finskem je padla po noči temperatura na 37, nekod celo pod 40 stopinj pod ničlo. Rusko gledališče v Ameriki. Gledališko društvo gospe F. V. Komisaržev-ske, ki je tekom zadnjih let v Pžter-burgu najbolj zaslovelo, ker je uprizarjalo najbolj moderne drame Gor-kega, Andrejeva, Čirikeva in drugih, je bilo povabljeno na umetniško pot v Ameriko. Gospa Komisarževska je vabilo sprejela ter nastopi pot začetkom spomladi. Dvoje kvartopirnih beznic so odkrili v Černovicah. Igralo se je v obeh bez-nicah za visoke.vsote. Javnost je opozoril na te beznice poskušeni samomor sina nekega uglednega tvorničarja, Tit tingerja, kateri je en sam večer zaigral 37,000 K, na to pa se je z revolverjem smrtnonevarno ranil. Skoro vsi častniki garnizije so bili stalni gostje teh beznic. "Ruskoje Znamja" priporoča, da naj moskovsko "Slavjanskoje blagotvori-teljnoje občestvo" skliče slovanski shod. Ni mu všeč, da ga sklicuje vlada. Kakor poročajo listi, je odeški milijonar Borzenko dal Stolypinu 100 tisoč rubljev, da se iz obresti te glavnice prirejajo slovanski shodi. Francoz Leroix Beauliett odreka Rusiji pravico sklicevati slovanske shode, dokler ni izvedla konstitucije. Kašelj ali prehlad. Ko ste nadlegovani od kašlja ali prehlada morate dobro paziti, da se poslužite dobrega in zanesljivega zdra vila, ki bode res odstranilo take nadloge. Rabite in poslužujte se zdravila, ki bode v resnici odstranilo prehlad in kašelj. Severov Balzam za pljuča bo storil vse kar potrebujete. Poskusite steklenico, ki stane 25 ali 50 centov. Zoper prehlad se poslužujte Severovih Tablet proti hripi, ki stane 25 centov. Ta zdravila vedno pnnesejo zdravje. Prodajajo se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. MALI OGLASI. KJE JE IGNAC MIKLIČ IN NJE-gov brat Franc Miklič? Oba sta člana društva Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. v Jolietu, 111. Prejšnji se je nahajal m. 1. v Aspen, Colo., slednji pa v Pueblo, Colo. Ker jaz na moja pisma od njih nobenega glasa ne dobim, zato prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njih, da bi mi naznanil njih sedanje bivališče. Zaradi društvenih zadev bi rad zvedel njih naslov. Joseph Panian, 1001 N, Chicago St., Joliet, 111. ROANOKE COAL CO. POTRE-buje takoj kacih 100 izučenih maj-narjev. Delo stanovitno. Zaslužek 'od $2.50 do $3.00 11a dan. Oglasite se osebno ali pismeno na: Mike Už-man, Box 59, Roanoke, 111. 3t NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1-"i N. Broadway, Joliet, 111. PRODA SE GOSTILNA, S TREMI | pravimi kegljišči, lepa dvorana za društvo in plašna dvorana. Dobro mesto za Slovenca ali Hrvata, a obenem dober promet. Prodaja se radi odhoda na deželo. Zglasite se pod št. 626—628 S. Centre Ave., Chicago, I"- __d4t POTREBUJE SE POŠTENO IN zanesljivo dekle za knjigovodstvo. Vešča mora biti slov. in angleškega jezika. Oglasi se naj v uradu "A. S." ali pa pri J. J. Kukar, 536 Belvedere St., Waukegan, 111. 7—5 — Rojaki naročajte se na Amerikan-skega Slovenca, ki je najstarejši slo. venski list v Ameriki. Stane le $1.00. Dober Premog- I in DRVA DOBITE PRI NAS. A. Rynkszel 1007 Marion St., Waukegan, 111. Phone 2182. Yard—North Chicago. Podpisani naz in jam rojakom, da sem kupil SALON IN RESTAVRANT zraven, od g. Andrusna. Prostor je Slovencem dobro znan, ker je ravno za slovensko cerkvijo sv. ""tefana. To-č'm Horber pivo, vsake vrste žganje in imam zmiraj gorak prigrizek. Obenem želim rojakom ustreči pri odrejanju ženitnin in veselic, ker imam v to pripravni prostor. Želim vsakemu ustreči, toraj rojaki nodp;rajto domačina. Martin Nemanič, 22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL. Larsen & Conrad Pogrebnika 223 N. Genesee St. Telefon 95 Waukegan, 111. PRODAJA MESA v soboto dne 15. febr. "i^eaf" mast, funt po .............8c Mast v posodah, funt po..........9c Svinjina za pečenko, funt po......8c Svinjska reberca, funt po.........6c Svinjska plečeta, funt po..........7c Svinjska stegna, funt po...........7c Sladka svinjina, funt po..........9c Porterhouse Steak, funt po.......10c Sirloin Steak, funt po............10c Round Steak, funt po............10c Shoulder Steak.................. 9c Govedina za pečenko,' funt po.....7C Govedina brez kosti, funt po......8c Sladke šunke, funt po............10c Slanina, funt po..................12c Kalifornijske šunke, funt po......8c Pickled Pigs Feet ..............4c Buehler Bros, Co., 104 N. Chicago St., Joliet, 111. K. S. K. |||) JEDNOTA ^^mm^mmmmmmmmmmmammmammmmmmmmmmmmamm °fganizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894- Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. tt. Podpredsednik:..........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo. Glavni tajnik:...................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Tajnik: .................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. ^Itgajnik:..................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. thihovni vodja:...... .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So- Chicago, 111. Pooblaščenec?............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, III. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago St., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 12760 Valent Ruchin, roj 1883, T spr. 12. febr. 1908. Dr- št. 117 članov K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 12761 Alojzij Jež, roj 1875, 12762 : Janez Anžlovar, roj 1870, 12763 Franc Pekleng, roj 1866, spr. 12. febr. 19Qg Dr. št. 101 člana. K društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 12764 Mihael Korbar, roj 1883, spr. 12. febr 1908 Dr- št 118 članov. * društvu sv.' Antona Pad. 87, Joliet, 111., 12765 Janez Peteh, roj 1880, spr. ; 12. febr. 1908. Dr- št 56 članov. K društvu sv. "Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12766 Matija Štrucelj, roj 1890, spr. 12. febr. 1908. Dr. št. 44 članov. ^ društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 12767 Jernej Krašovec, roj 1883, spr. 12. febr. 1908. Dr. št. 41 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. ^ društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 88 Jakob Frančiškovič, 8. febr. 1908. Dr. št. 260 članov. K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 551 Alojzij Butara, 6. febr. 1908. Dr. št. 127 članov. ^ društvu sv. Srca Jez. 54, Chisholm, Minn., 9921 Franc Zamernik, 1. febr. i ■ 1908 Dr. št. 116 članov. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9900 Mihael Žugel, 7. febr. 1908. Dr. št. 30 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. °d društva vit. sv. Jurija 3. Joliet, 111., 11226 Jožef Valenčič, 10. febr. 1908. Dr. št. 100 članov. °d društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 565 Mihael Kobav, 6. febr. 1908. Dr. št. 126 članov. °d društva sv. Janeza Krst. 11, Aurora, IU., 10517 Alojzij Javornik, 8. febr. 5 Društvene vesti. ♦o+o+o+o+o+oč i lew York, 6. febr. — Kakor smo že sporočali v Amerikanskem Sloven-Priredi Slov. podporno društvo sv. rančiška Ser. št. 46 K. S. K. J. v 8°boto večer 22. februarja t. 1. veseli-C°v dvorani češke "Narodne Budove" •325 iztočno na 73. ulici v New °rku. ^m potom slobodni smo, vsa so- iJ . -■«• 32U Vo ?edna društva ter Slovence in Sloven^ V ter njih prijatelje v Greater New * r * • « •. • °rku in okolici najuljudneje povabiti. , tej priliki izžrebala se bode žen-s,ka zlata ura. Naprošena so toraj f lvna društva oziroma tajniki, da od-j^ke od tiketov z imeni ter ostale ti-kateri mogoče niso razpečani, ^zadnje do 21. t.m. vrnejo na blagajna: Anton Pauli, 329 E. 46 St., New Vork Vsi vrnjeni tiketi po 21. t. m. se ne j °rejo v obzir vzeti pri srečkanju in 0 kot neveljavni. . ^eb, kateri bode vlečen, se takoj etičnemu pismeno obznani v Amer. !°vencu, ter isti ima poslati original-' tiket, na kar se mu takoj odpošlje £ velespoštovanjem in društvenim jt^zdravom I Odbor. Raznoterosti je veterane. Morebiti bi se dalo iz tega kaj narediti! je sklepal vojni minister: dobri ljudje so, dali jim bomo sablje, in oni bodo skušali potem zanesti med ljudstvo zopet več vojnega duha. Pred kratkim so se že branili solnograški in liberški veterani te ljubezni. In tem so se pridružili tudi Korošci. Igra in resnica ste dve različni stvari. Operiranje jetike. V Londonu so na neki jetični ženi, o kateri so zdravniki prerokovali, da bo le nekaj tednov še živela, izvršili na kliniki zanimivo operacijo. Prežagali so ji več reber in ji kirurgičnim potom odstranili tuberkulozni del pljuč. Do-tični kirurg je imel posebno za tak slučaj sestavljen nov instrument. Operacija se je, kakor zatrjujejo londonski listi, popolnoma posrečila in žena bo popolnoma ozdravela. Metropolit Antonij o časovnem toku. Deputacija, sestoječa iz osem žena, je prišla prosit plemenitega nadškofa peterburškega, Antonija, naj po starodavnem ruskem običaju na božični praznik gre obiskat zapore in prosit za kaznjence. Metropolit je odgovoril, da on tega ravno zato ne more, ker kot oznanitelj miru in ljubezni ne sme prositi, da se izpustijo oni, ki morijo, požigajo in plenijo ter po sveti Rusiji netijo plamen sovraštva. Ko-nečno se je metropolit nekoliko udal in sklenil posredovati, da se kaznjencem njihova usoda olajša. Ne v državo Parana. Avstrijska Rafaelova družba v varstvo izseljencev poroča: Agenti zelo agitirajo za izseljevanje v južnoameriško državo Parana. Pred tem je treba resno svariti. V Parani nihče ne bo izhajal, kdor nima s seboj 2000 kron premoženja, ker mora ondi od države ali pa privatnih družb za ta denar kupiti si zemljo (25 ha), kajti rokodelci in kmečki posli ondi ne izhajajo. Cene živil in drugih potrebščin so v Parani 50 do 500 odstotkov višje kakor v Evropi, poceni je le pofeušeno meso, fižol in turščina moka. Vpliv alkohola. Na Bavarskem so vojaške oblasti preiskavale vpliv alkohola na strelne uspehe moštva. Ta poizkus se je vršil meseca oktobra na strelišču Lerch-feld. Približno so izstrelili 34,000 svinčenk in sicer polovica po zavžitju alkoholne pijače, polovica po zavžitju vode. Pri tem se je izkazalo, da moštvo po zavžitju alkohola mnogo slabše strelja. Natančnejši podatki se bodo pozneje objavili, ker traja mnogo časa, predno zamorejo natančno določiti vpliv alkoholnih pijač. stno gozda plačali, razveljavili so potem prodajo; morebiti potem, ko so zvedeli, da se bode gradila Belokranjska železnica, zna gozd dobro služiti. Ko se dalj časa sprehajam gori in doli po zeleno-temnem gozdu, najdem kmalu domačega rojaka moje vrste in ne takoj vpraša, ako ne bi skupaj nadaljevali pot k enemu namenu. Od-' govorim: "Drage volje." Ko tako nekaj časa nadaljujemo pot, pridruži se k nam nekaj žensk. Prikupile so se nam z lepim vedenjem in modrim govorjenjem. Bile so Hrvatice, ali te so se hitro od nas poslovile: kajti ko smo prišli pod Plešivico, skušal sem s svojim tovarišem 11a Plešivico; ko so ženske-to zvedele, so odšle svojo pot. Od gozda Bukovlje dober streljaj je velika gora Plešivica in na vrhu je cerkva sv. Magdalene. Ko se odpravimo, da bi obiskali cerkvico, nam pride naproti neki može, ki pravi, da ni mogoče v cerkev, ker je zaprta. Rad bi bil obiskat cerkvico, ker sem zvedel zc popred, da je po prizadevanju čast. gosp. Adlešičkega župnika cerkev vsa prenovljena. (Dalje prih " Sina domovini, hčerko pa Bog Prišel je večer, ko je morala T-zma prvikrat na veselico. Bila je veselje in ponos svojih premožnih sta-rišev. Lepa in ljubezniva, je imela tudi čisto in nepokvarjeno srce. Izprosila si je od matere, da si je smela obleko za vestelico sama preskrbeti. Po večerji je odšla v svojo sobo, da bi se napravila. Oče in mati sta jo že težko pričakovala, radovedna, kako se bo pač Terezina za prvo veselico napravila. Ko sta že dolgo ugibala to in ono, se vrata odpro in Terezina vstopi v revni obleki usmiljene sestre. Vrže se pred mater na kolena in pravi: "Odpusti, ljuba mati; glej to obleko bi rada odslej nosila. Dovoli mi, da postanem usmiljenka!" Oče in mati sta prebledela, kaj takega nista pričakovala. Po kratkem molku pa prime mati . Terezino za roko in jo pelje pred Križanega, kjer je visela podoba njenega sina, ki je padel v boju za domovino. Srce ii je močno bilo in na licu ji je bilo brati, da ji gre za veliko žrtev. Ojunači se in spregovori: "Edinega sina sem žrtvovala domovini in edino hčerko darujem tebi, o B°g. Pojdi v miru, moja Terezina in bodi srečna!" Dcklica je bila srečna. Na razpotju življenja je izvolila najboljši del. Za amerikance. Pod naslovom "Za amerikance" piše neki starokrajski list z dne 20. januarja sledeče: V trgovskem ministrstvu se bo te dni rešilo posvetovanje, kako dati delavcem, ki so se vrnili iz Amerike, zaslužka. Govori se, da dobe po sredovalni uradi za delo državne podpore, da bodo mogli boljše izvrševati svojo nalogo; ako bi nastak potreba, se ustanovi posredovalnica za delo v Trstu, konzuli v Novem Jorku, Bremenu in Hambwgu pa morajo natan čno poročati o gibanju avstrijskih delavcev. Veterani in sablja. Neki avstrijski list piše: Desetletja so se trudili vojaški veterani, da bi smeli nositi orožje in vojaške znake šarž. No, sedaj so še jim pred kratkim izpolnile želje. Vojna uprava jim je postavila celo generala za vrhovnega poveljnika in jim dala pravico, da lahko tvorijo bataljone — in sedaj naenkrat tega nočejo. Opazili so namen in so postali slabe volje. Vojna uprava je mislila združiti prijetno s koristnim. Pri sedanjih slabih časih se je ogledovala po vojakih in zagledala Preloka, Dolenjsko, 15. dec. — Zimski večeri dolge zime, mislim, da bi zelo dobro ugajali našim rojakom, ako bi jim kaj malega zabeležil iz Belokranjskega sveta v list Am. Slov. Letošnjega leta bili so avgustovi dnevi strašno vroči. Pekoče solnce bilo je zemljo posušilo, da je bila popokala Kolpa, katera meji Belokrajino od Hrvaškega; bila se je posušila, da bi bil človek čez šel, ne da bi obutev zajel; na onih krajih, ki se imenujejo Kolpini gazi, se ob poletnem času vedno lahko peš preide. Dan pred Veliko gospojnico bila je že v zoro in ob solnčnem izhodu vročina kakor opoldne. Precej zjutraj istega dneva je bil v Preloki in bližnjih vaseh nekako praznični dan. Večinoma ženski spol pa tudi precej moških odpravljalo se je na božjo pot v Černomelj-Vojnovas k Mariji Devici. Takoj zjutraj bilo je vse praznično oblečeno. Zlasti mlada dekleta so se posebno lepo našpolkala, menda zato, da bojo bolj izgledale naslednji dan pred sprehajajočo se gospodo. Onkraj Kolpinega obrežja vrstile so se Hrvatice djevojčice in mlad.e snašice ter u-gibale i skušale, katera bode prej čez Kolpo, prepevale narodne pesmi in ena drugo nazivale "počekaj, Ljubica", "neostaj, Jelica", "daj, Katica" i druge drugarice. Akopram je solnce tako pripekalo, ni se verni narod zbal pekočega solnca in štiri ure peškega hoda v Černomelj. Ob tako ugodni priliki mislim si, da bi i jaz stopil med tako prijazno družbo ter se za nekaj dni gotovo čutil veselega med veselimi romarji in potem si ogle,dal mesto Černomelj, med pot jo grede si pa ogledal župnijo Adleši če. In res, rečeno storjeno. Moja soproga je že vedela moje načrte, ker ji je povolji bilo. Hitro mi pripravi zajutrek, izpraši obleko, katera je bila od nedelje oprašena ostala. Pod košatim orehom hladne sence, kamor pihljajo vetri od vseh strani, jemljem slovo. Šestletni sinček pridruži se nositi prtljago do glavne ceste, po kateri si nisem upal hoditi radi preveč pekočega solnca. Krenem čez gozde in košenice. Nekoliko bližja pot. Mogel sem se odpočiti v senci v gozdu, kadar mi se je poljubilo. Eno dobro uro in pridem v veliki gozd imenovan Bukovlje. Tukaj se dobi sence na izber. Ta veliki gozd bil je prej lastnina grajščine" Kropa in je pred leti prodana grajščina in tudi gozd vred; pravijo, da je isti gozd kupila neka banka v Zagrebu. Letošnje leto so inženirji razkosali celi gozd. Ko je bil razkosan, razglasili so javno razprodajo. Ker pa posestniki niso ma- OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal. Delo izgotovimo točno za mal denar. JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co, 620-622 Cass St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. ! i i 1 1 ž i«i. v:«' I J. J. KUKAR, t. ZASTOPNIK |vseh parobrodnih družb.i * Pošiljat« denar v staro tlotnovlmo po najnižjem ❖ duevtiem kurzu. % Priporočam se rojnJiom. % J". «J. KZ"U"I£.a.:R. ♦ 536 Belvedere St.. Pho^ie 1441. wattv j wliiu i J5M WIS& CO. Collins Street, Joliet, 111. Pijte samo "Elk Brand" pivo. Izdelovalci najboljšega pi\ a sodčkih in steklenicah J". JP . KZUSTG- Lesni trgovec. DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET. German Loan and Savings Bank MARTIN WESTPHAL, 212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL. Emil Bachman 580 South Centre Avenue. Chicago, 111. Slovanski tvorničar druitvenih o«i makov (badges), regalij, kap, basd* in zastav. Velika zaloga vseh po trebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebuje)* kaj za društvo. Pišite slovensko. Ki tolog na zahtevanje zastonj. BBAY-EYA LEKAltNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::;; Velika zaloga. Nizke etne. ,...104 Jefferson St, blunt mosta..... Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža In ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDIČAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava Človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatox»a| rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo aH takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: COLLINS Y. N, MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, ti Y. ___________ Sžžtttt Preprečeni škandal v kneževini O (Angleški spisal C. Doyle.) -******* vestil o tej zadevi svojega gospodarja. Starker se je 'sicer jezil, toda vedel ni, kaj naj stvar poinenja. Neka negotovost pa ga je vendarle mučila, kajti ko se je njegova soproga ob eni uri ponoči prebudila, ga je videla, da se oblači. Na njeno vprašanje, kam gre, ji odgovori, da mu skrb za konje ne pusti mirovati in da hoče iti v ko-njarno gledat, ako je tam vse v redu. Slišala je, da dežuje in prosila moža, naj ostane doma, a zaman. Oblekel si je deževno suknjo in je odšel. Ko se je prebudila zopet ob sedmih in moža še ni bilo doma, se je urno opravila, je poklicala deklo in šla v konjarno. Vrata so bila odprta, notri je sedel Hunter sključen na stolu in popolnoma omamljen, hlev, kjer je stal "Sre-brožark", pa je bil prazen, in o Stra-kerju nikakega sledu. Poklicala je vse konjske hlapce; nikdo izmed njih ni slišal ponoči kakega šuma. Hunter je moral biti z močnim praškom omamljen, ker se še potem, ko so ga prebudili, ni skoraj nič zavedel. Pustili so'ga spati dalje. Soproga Starkerjeva, dekla fn oba hlapca sta pa šla med tem I časom iskat gospodarja. Imeli so še ! vedno upanje, da se vrne, menili so, da je jahal že na izprehod in prišli so med tem na bližnjo višino, odkoder se je videlo po celem močvirju. Starkerja ni bilo treba dolgo iskati. Komaj četrt milje daleč od hleva je ležal v mali globeli — mrtev. Črepinjo je imel prebito z nekim težkim orodjem in na stegnu je imel dolgo rano, ki mu je bila zadana z ostro stvarjo. Najbrže se je Starker branil proti svojim napadalcem kolikor je mogel, kajti v eni roki je držal mal nožiček, ki je bil ves krvav, v levici pa je stiskal rdeče in črno pisano kravato, ki je bila po izjavi dekle last onega tujca. Ko se je prebudil Hunter iz svoje omamljenosti, je potrdil tudi on izjavo dekle. Po njegovem mnenju mu je oni tujec skozi okno natresel vspaval-nega praška v jed z namenoiri, *da bi bil hlev brez nadzorstva. Kar se tiče konja, so dokazovali vtisi kopit na prostoru, kjer je ležal mrtvec, da je bila tudi ta žival med bojem prisotna. A od onega jutra naprej ni bilo o konjufveč sledu, in akoravno je razpisana zanj velika nagrada in so že ci-ganje napeli tudi vse moči, da najdejo žival, vendar se dosedaj še ni posrečilo izslediti "Srebrožarka". V ostali večerji hlapčevi so se še našli ostanki zmletega opija, med tem ko so vžili v pristavi tudi to jed in ni nikdo čutil kakih nasledkov v oni noči. To so kratke, gole poteze vsega dogodka brez posebnih dodatkov, ki so znane dosedaj javnosti. Hočem ti našteti še razne policijske odredbe. Inšpektor Gregory, ki ima vso stvar v rokah, je sicer zelo zmožen uradnik, a primanjkuje aiu popolnoma živa domišljija. Prvo, kar je storil, je bilo, da poišče onega tujca, ki je padal ves sum nanj. Tega najti ni bilo težko, znan je bil skoraj v vsej okolici. Njegovo ime je Fitzroy Simp-sou in je član ugledne, izobražene rodbine. Zapravil je vse svoje premoženje pri raznih konjskih dirkah in se | preživlja sedaj z dohodki službe, ki jo ima v pisarni londonskih klubov. Ko so ga aretovali, je priznal rado-voljno, da je bil v Dartmooru in hotel poizvedeti kaj natančnejšega o konjih v Kings Pylandu in obenem tudi o dirjalcu "Desboroughu", katerega je imel v oskrbi Silas Brown v maple-tonski konjarni. Tajil tudi ni svojega dejanja oni večer, in je priznal, da je želel le poizvedeti, nikakor pa ni imel slabih namenov, Ko so mu pokazali njegovo kravato, je obledel, a vedel ni, kako je prišla v roke umorjenega nadkonjarja. Obleka njegova je bila mokra in je torej dokazovala, da je bil v dežju na prostem, okov na palici pa se je tudi popolnoma strinjal z rano na glavi. A Simson sam ni imel na celem životu najmanjše rane, akoravno je bilo soditi po krvavem nožu, da je moral Starker vsaj enega svojih napadalcev raniti. , Tako, Watson, sedaj veš celo stvar in ako mi veš kaj pametnega pripomniti, storiš mi veliko uslugo." Poslušal sem ves čas pozorno svojega prijatelja; akoravno mi je bila stvar deloma že znana, vendar mi je pojasnil šele prijatelj ta dogodek bolj natančno. "Bi li ne bilo možno, ko bi se Stra-ker v bolesti zvijajoč se na tleh — ranil s svojim nožem?" omenim jaz. "Ne le samo možno, ampak skoraj čisto gotovo," odvrne Holmes. "V tem slučaju bode pa ovržen tudi edini dokaz, ki bi pričal za Simpsona." "In vendar še sedaj ne vem, kako si razlaga policija celo nesrečo." "Bojim se, da nama bodo zoper vsako najino teorijo z raznimi razlogi ugovarjali," mi reče Holmes. "Policija meni namreč, da je Simpson natresel hlapcu opij v jed in potem v noči, ko je bil prepričan, da vse spi, je prišel z ponarejenim ključem v hlev. Konju je dal še okrog glave uzdo, kajti tudi te manjka, in ga potem odpeljal čez močvirje. Med tem časom pa je prišel Straker, videvši hlevna vrata odprta in da manjka konja, je šel za tatom, ga dohitel ter da se je vnel med njima boj, v katerem je Simpson Strakerja z palico udaril* po glavi, ne da bi ga zadnji z nožem ranil. Nato se je posrečilo- ubijalcu konja spraviti v kako skrivališče ali p? se mu je konj iztrgal ter bega sedaj v pustinji semintja. — Tako misli policija o vsem dogodku in vkljub vsem svojim neverjetnostim je podobna ta ide.ia najbolj resnici. Kakor hitro pridem jaz sam na kraj nesreče, (Nadaljevanje na 7. strani.) zmožnosti. Točasno so stavljene menda zopet ogromne svote na tega konja. Samoobsebi je torej umevno, da je mnogo ljudi, ki bi jim bilo zelo ljubo, da se onemogoči tekmovanje "Srebrožarku" prihodnji torek na dirkališču. Tudi v Kings Pylaindu, kjer ima Polkovnik Ross svojo konjarno, so bili prepričani o tem mnenju in se je storilo vse, da se .prepreči vsaka sovražna namera napram tej plemeniti živali. John Straker je bil v službi polkovnika Rossa preje pet let tekmovalni jahač njegovih konj, a ker je postal pozneje predebel in pretežak za tekmovanje, ga je obdržal Ross v službi nadkonjarja. To službo je opravljal že sadsm let. Ves čas pa je bil vdan in zvest svojemu gospodu. Služba njegova ni bila težka; oskrbovati je imel štiri konje, a zato je imel pride-ljene tri hlapce. Eden. izmed hlapcev je čul ponoči pri konjih, dva sta med : tem časom, lahko spala. Vsi trije pa . so bili tudi zvesti in zanesljivi možje. Straker je bil oženjen in je stano-*'val v mali, pristavi, oddaljeni od konja riic kakih dvesto korakov. Bil je 'brez otrok in živel s svojo ženo v prav dobrih razmerah. Kraj je samoten, le v oddaljenosti pol milje je nekaj vil, namenjenih, za izletnike in bolnike, ki bi iskali v svežem zraku dartmorskem okrepčila. Mestece Taristock leži kake dve milji zapadno; onstran močvirja pa v enaki oddaljenosti velika ko-njarna mapletonska, last lorda Back-waterja. V vsaki drugi smeri je močvirje pusto; tupatam se zadrži kaka ciganska druhal v tej samoti ter potem zopet izgine. "Tako nekako so bile stvari zadnji ponedeljek zvečer, predno se je zgodila nesreča. I^o so bili ta dan konji odpravljeni, je zaklenil hlapec, ki je imel čuti noč v hlevu, vrata, dva pa sta šla k večerji v pristavo. Ob deveti uri je prinesla temu hlapcu dekla Edita Bakster večerjo, obstoječo iz pečene skopčevine. Pijače pa ni smel čuječi hlapec piti druge, kot čisto vodo, in to je imel |r hlevu. Pot od pristave pa do konjarne je bila izpeljana čez močvirje in ker je bilo že popolnoma temno, je dekla vzela s seboj prižgano svetilko. V oddaljenosti približno trideset korakov od konjarne stopi nenadoma k njej moški, ki je bil po obleki soditi boljšega stanu. Opravljen je bil v sivo obleko, imel je golenice in na glavi čepico. V roki je držal težko, okovano palico. Kar se je dekli najbolj čudno dozdevalo, je bil njegov zelo bledi obraz in pa boječe obnašanje; po njenih mislih je bil star nad trideset let. "Mi-li morete povedati, kje sem?" .vpraša deklo. "Mislil sem že prenočiti v tem močvirju, ko sem ugledal vašo svetilko." "Nahajate se popolnoma v bližini konjarne v Kings Bylandu," odgovori mu dekla. "Je-li to možno? Prava sreča za-me! — Reklo se mi je, da stanuje v konjarni le en hlapec; mogoče ste mu prinesli ravno večerjo? Mislim, da ne bodete prepoiiosni, ako vam ponudim za malo uslugo dobro napitnino? Hočete li izročiti ta listek danes zvečer hlapcu v konjarni'?" Dekla se je prestrašila tega človeka, ki jo je prosil zelo vsiljivo za to uslugo. Stekla je rhimo njega proti oknu, kjer je navadno dajala večerjo hlapcem. Hunter, tako je bilo ime hlapcu, je sedel v mali sobici pri mizi. Ravno mu je dekla pripovedovala o dogodku, ko je stopil tujec sam k oknu. "Dober večer," izpregovori tujec, "rad bi govoril z vami nekoliko bese-di." . Dekla je prisegla na to, da je videla med tem, ko je govoril, v njegovi roki rob belega zavitka. "Kaj iščete tu?" vpraša hlapec. "Nekaj, pri čemur lahko tudi vi zaslužite lepo svoto denarja," se je glasil odgovor. "Vi imate tu dvoje konj, ki bodeta tekmovala za prvo darilo v Wessexu, "Srebrožarka" in "Bayarda". Povejte mi resnico, je li res, da je "Bayard" "Srebrožarka" pri poizkušnji prehitel za sto metrov in da hočete staviti vsi na "Bayarda"?" "Vi ste torej nesramen slepar," zavpije Hunter. "Počakajte nekoliko, pokažem vam, kako se pomenimo v Kings Pylandu s tako sodrgo." Skočil je urno iz sobe v hlev, da odklene psa. Dekla je zbežala, a na begu se je še ozrla nazaj in videla, kako se je tujec nagnil skozi okno v sobo. Ko je prišel takoj nato Hunter s psom iz hleva, ni bilo o tujcu nikakega |. sledu več, akoravno ga je iskal okrog i konjarne." "Je-li hlapec, ko je prišel s psom iz hleva, zaprl tudi vrata za seboj?" vprašam jaz Holmesa. "Prav dobri?, Watson, izvrstno," je zamrmral Holmes. "To se je tudi meni dozdevalo zelo važno in povprašal sem zato včeraj brzojavno v Dartmoor o tej stvari. Hlapec je zaprl vrata, ko je šel ven, a okno je premajhno, da bi zamogel zlesti skozi to v sobo odra-šen človek. Hunter je nato čakal, da sta prišla iz pristave oba tovariša in je nato ob- *gClSTCRt» kdo v rodovini oboli je treba prec pomisliti kaj je storiti, v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa. Ko se vam pripeti, da -- izgubite okus se utrudite imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um. Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti. V vseh lekarnah. U. S. Serial No. 346. , Čistost garantirana. JOS. TRINER 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje I ANTON NEMANICH, STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. v Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev ln fLrnežev. Izvršujejo se vsa barvar-ika dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander IWas,»? Chicago telet. 2794 telet.X 82 7.. ao5-»o7 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrefcniški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone »273. Northwestern Phone 416. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljie sveže, in preka-jene klobase in najoku3nejie meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naie meso. Nizke cene in dobra postrežba je naie geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas ▼ naiej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113 Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih L dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje iooo N. Chicago St N. W. Phone FRANK MEDOSH 9478 Ewlag Ave., vogal 95th ulice, eti blok od slovenske cel" *f kve sv. Jurija So. Chicago, 111. ^ ^ Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicag* v E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERV izdelovalci PALE ALE IN LONDON PORTE* I Posebnost je [Pale Wiener Bier. Joseph Stolni avstr zastopal JOLIET, ILL. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda "Hill Girt Vineyard" po 50c galon.^ Na zabtevanje poSjem uzorce. Vsa "naroČil a pošljite na Stephen Jakše, r-Box 11— Crockett, Contra Costa Co.,Ca) S. HONET, H^lipM«|f| krojač ibbbmbb-slllfi 9it North Chicago St, Joliet, 111. šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni SOUTH BLUFF STREET. ('Ne preostaja mi druzega, Watson fcot da grem tja," mi je rekel nekeg; jutra Holmes, k,o sva sedela pri zaj trku. "Tako? Kam pa vendar?" "V Dartmoor, — v Kings Pyland." To rac ni nikakor presenetilo; na sprotno, čudil sem se, da niso že po klicali prijatelja k sodelovanju pri pre iskavi nenavadnega dogodka, o kate rem se je že nekaj dni sem govorile po celi Angliji. Prejšnji dan je hodil Holmes ne prenehoma zamišljenega obraza in po ve.iene glave po sobi gori in doli, kadi najmočnejši tobak in bil na vsa moji vprašanja' £luH i" nem. Najnovejši časopisja, ki jih je dobil ta pogledal je le površno in jih vrgel na to 1 kot. Ostal je nem, a vedel sem, o čen razmišlja. Prigodilo se je zopet ne kaj izvanrednega, ki je vzbujalo vse stransko pozornost, in to je bilvzroi skrajne napetosti bistroumnega duh; prijateljevega. Izginil je namreč iia neumljiv fla čin najbolji konj dirjalec, kateremi je bilo takorekoč žs. zagotovljeno pr vo darilo pri konjski dirki v Wessexu in pa — umor nadkonjarja Johna Stra ker j a. Čakal sem že komaj, da se odloč Holmes za pot v Dartmoor. "Ako ti je ljubo, Holmes, grem : teboj." mu rečem. "Da, dragi, storiš mi uslugo s tem zadeva obsega tudi tako zanimive po drobnosti, kot malokatera druga. N; vlak stopiva v PaddingtOnu in mec vožnjo ti hočem stvar natančneje po jasniti. Prosim te, vzemi s seboj tud svoj dalnogled; mogoče ga bodeva ra bila." Uro pozneje sva sedela že v želez niškem vozu in medtem, ko sva sc peljala proti Exterju, se je zatopi Holmes v razne časopise, ki si jih je nakupil v Paddingtonu. 2e precej časa je minulo, kar sme se peljali mimo Readinga, ko odloži Holmes zadnji časopis in si prižge smodko. "Vozimo sc urno," izpregovori, pogleda skozi okno in potem na uro. Brzina vlaka znaša točasno triinpet-deset in pol milje v eni uri. "Gledal nisem na milskv kamne,' odvrnem jaz. "Tudi jaz ne," odgovori Holmes, "a brzojavni drogovi te črte so oddaljeni eden od drugega po šestdeset komolcev in na ta način se stvar lahko preračuna. Ti je li urnor Johna Strakerja in pa izgin konja dirjalca, tako-zvanega "Srebrožarka" z vsemi okoliščinami znan?" "Kolikor je stvar, obvestil "Telegraph" in pa "Chronicle", sem čital." "V tej zadevi sc bode boljše ravnati po že znanih stvareh in le-tc natankc preiskovati, da se pride do sklepa, ne pa tolikanj iskati novih dokazov. Ža-loig.ra je tako nenavadna in za velike množino oseb tolikega obsega, da b: človeka skoraj brezštevilne sumnje ir domnevanja, ki so se pojavila mete si farme v North Dakoti y ^ontani potem bodete neod-t>' v par letih, 'dite k nam, da se pomenim«. B. Schuster Young Building j1°--t'et. - - illinois. ozor rojaki I anJarno Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno GOSTILNO C „0 toči dobro pivo, whiskey m iu ter Prodajajo fine cigare. Obi-* »asi &RNULC & BUŠČAJ, Rockdale. Illinois. i Bambich JiM wtiUim v®°r°ča rojakom fino "Elk Brand" k' mportirano žganje in ka-^"'jsko vino ter dišeče smodke. Jakoin se priporočam v posest. c N. W. Phone 406. L®'- Chicago & Ohio Sts., Joliet. ^^- , Pralajte svojega mesarja za |iim domače flota *re je dobiti pri vseh mesarjih, f, J. C. ADLER & CO. t ^hang* St JOLIET. ILL Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, x Za kratek čas.x Ni se bati. Kukcu je pri kosilu nekoliko zaletelo. Lukec, dober prijatelj njegov, hitro ga pokrega, rekor: "Le zadavi se no, potlej pa porečeš, da sem bil jaz kriv." Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN, Beseda besedo prinese. Mati je imela sina, ki je bil pravi butec. Nekega dne mu reče, naj gre h kumici. "To bi bilo vse lepo," odgovori sin, "ali povejte mi vender, kaj naj pore-čem, kadar pridem tja?" "Reci tako-le: Zelo me veseli, da vas vidim zdravo; potem pa že beseda besedo prinese," pouči ga mati. Sin odide in res reče tako-le: "Zelo me veseli, da ste zdravi, potem pa že beseda besedo prinese." POZOR, SLOVENCI! se madite v našem mestu se nadejam našega poseta t mojej moderni gostilni. Točim dobro Schoenhoffen-oro pivo in druge pijače, tudi prodajem dišeče Union-Made' smodke. Rojakom se priporočam. RXJXDOX-.F MARA IŽ, Washington St., blizo 10th Are., GARY, IND. Prod tiara pir >brA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO IAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEE.*.; PR Ako kupujete pri nas si prihranite denar. 3. BERKOWITZ, 9,7olSW POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter ižlelujemo vsa v to stror. jadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jeziki. Naši zastopniki. Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki so sledeči: Za Chicago, 111.: Fr. Banich, Za Waukegan, 111.: Math. Stalcer in Fr. Hrovat. Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek. Za Springfield, 111.: John Peternell. Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishek. Za Oglesby, 111.: Anton Ass. Za Pennsylvania: John Verbiščar. Za Johnstown, Pa.: John Likar. Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik. Za Moon Run, Pa.: Fr. Machek. Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich. Za Etna, Pa.: John Skoff. Za Steelton, Pa.: Jos/ A. Pibernik. Za Allegheny, Pa.: Geo. Vovk. Za Newburg, O.: John Lokar. Za Cleveland, O.: John Russ. Za Barberton, O.: Jos. Podpečnik. Za državo Utah: Anton Palčič. Za Ely, Minn.: John Težak. Za Soudan, Minn.: John Lovšin. Za St. Joseph, Minn, in okolico: John Poglajen. Za Eveleth, Minn.: Pet. Srnovršnik. Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig. Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos. Kastigar. Za Brooklyn, N. Y. m okolico: Fr. G. Tassotti. Za Indianapolis, Ind.: John Hriber-nik Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar Math Novak. Za Kansas C'ty: M. Adelešich. Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich. Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan. Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič. Za Jenny Lind, Ark.: John Lovša. Za Frontenac, Kans.: Leo. Krusitch. Za Fleming, Kans, Kans.: Anton Skubitz. Za San Francisco, Cat: John Sta-riha. Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gre-gorka. Ker je list jako poceni; poleg tega pa prinaša največ važnih novic iz vseh slovenskih naselbin, za to je upati, da se ga vsak rojak naroči. Čim več naročnikov bode list imel tem bolj bode zanimiv. Uprav. "A. s." Javna zahvala. Cenjeni direktor Collins N. Y. Medical Institute! V začetku mojega pisanja Vas lepo pozdravim in se Vam zahvalim za Vaša zdravila, ki ste mi jih poslali in katera so me popolnoma Ozdravila, pa takrat se. vam, nisem nic zahvalila, ker mi ni bilo mogoče, zato se Vam danes zahvaljujem. Objednem Vas prosim, da mi pošlete par knjig Zdravje, ker so jako koristne. Vas še enkpu zahvaljujem za zdravila, ki s<# mi'Vesničiio^pojTtagala ter Vafn •ostajam udarni rojakinja/ Polona Kic, ■■"7817-Mtirk-St., .Ne^burg, Cleveland, O. _ Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim k hko govorite v slovenskem jeziku. [n to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St denar v staro domovino pošiljamo: 25 kron za...................5 5 2q 50 kron za................... 10 3q 100 kron za................... 20^0 Amer. Slovenec, Joliet, 111. Kaj mu je najljubše. Strijc: "No, Janezek, kaj ti je v šoli najbolj všeč?" Janezek: "Petje, strijc!" Strijc: "ln zakaj ravno petje?" Janezek: "Zato, ker nimam posluha in sem petja oproščen." Premeten dečko. Gospod: "Zakaj se jokaš, fantek?" Dečko: "Izgubil sem dva krajcarja, zdaj bodem pa tepen." Gospod (da mu četrtak): "Zakaj pa še jokaš?" Dečko: "Da nisem izgubil dveh krajcarjev, imel bi jih sedaj šest." Huda muha. Mati (majhnemu Nacku): "Kaj pa ti je, da se že spet jočeš?" Nacek (ihteč se): "Oh, mama, ta-le muha me tako hudo gleda." Koga viče. Venogačev Ivanek ni nikogar vikal. Pride nekega dne k gospodu župniku, ki ga vprašajo tako-le: "Ivanek, povej mi no, koga ti vičeš?" Ivanek naglo odgovori: "Ateja, mamo in tebe." Zakaj cunj ne kuhajo. Gospa pride h prijateljici. Razgo-varjata se o gospodinjstvu. Na vrsto pride tudi perilo. Gospa pravi: "Jaz imam navado, da cunje pred perilom vselej nekoliko pokuham." Majhna domača hčerka to sliši in se hitro oglasi: "Naša mati pa cunj ne kuhajo, ker jih pri nas ne jemo." POZOR! POZOR! Bliža se sezona balov in domačih veselic Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo Najugodnejša smrt. V družbi je bi! pogovor, kakšna smrt je najložja in najugodnejša. "Jaz mislim", reče mlado budalo, "da je najbolj, ako človek zmrzne; zakaj človek sedi, zaspi in ko se prebudi, vidi, da je mrtev." slovenski pop ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka Otrokova želja. Otrok, ki je stri steklenico, jokal se je in dejal: "O joj, škoda je storjena, ko bi bila že tudi kazen prebita!" Joliet Slovenk Bottling Co 913 N. Scott Street, Joliet, III. Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344 Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna ia hladilna nego katerakoli druga. Tokiisite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj t.snico. Nadalje izdeluji ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vseg.. pri-poroči 1. Rojaki podpirajte domač,e podjetje in držite »e gesla: SVOJI K SVOJIM! Zakaj bode dobila drugo kožo. Mati, ki je pekla gos in videla, da je nekdo snedel vso gosjo kožo, poklicala je sinka, češ, to je gotovo storil on in nikdo drug. Sin pa mater potolaži, rekoč: "Le denite gos zopet v peč, bode že dobila drugo kožo; saj se je naredila tudi pri mleku še vselej nova koža, če sem jo tudi desetkrat poje- Dobro ga je zavrnil. Dijak v društvu pripoznavši svoj pogrešek,-reče: "Res je, da jaz izposojene knjtge( rad zadržujem." "To vam verujemo brez zagotovila," odgovori neki gospod, "Zakaj lože je zadržati knjigo, nego li to, kar je v nji." __ Prepoved. V vasi se je vnel prav velikokrat ogenj zaradi tega, ker so ljudje v hlevih tobak kadili. Zupan izda to-le pre poved: "Ker je že tolikrat ogenj v naši vasi pokončal najlepša poslopja, naj več zato, ker so nekateri tobak kadili v hlevih, in da se odslej obvarujemo take nesreče, prepoveduje se ostro, da nihče ne sme nastiljati živini z gorečimi pipami in smodkami." Kje ie najboij varno naložen denar ? Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron. Rezervnega zaklada je 800,000 kron. : ' t' Prava istina. Nekoč umre mož, kateremu je bilo 106 let. Nekje so se temu zelo čudili, le nekovi gospej se to ni zdelo čudno. "Moj mož," rekla je, "imel bi sedaj že 115 let, ako bi še živel." Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Potrebujete-* čevlje za težko delo? Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste ih cene. CENE ZMERNE. Uradna vnetost. Mestni policaj teče za nekim gospodom in ko ga dohiti, mu reče prvi: "Vi, gospod, bodete plačali kazen, zakaj seboj pse na sejem jemati, to je prepovedano. Gospod: "Kaj me briga pes, saj niti moj nil" Policaj: "No, zakaj pa potem vedno za vami teče!" ' ' Gospod: "Vi tudi^tečete za menoj in vender niste rac^ , Ed. Bannon 503 ruby Street. joliet, ill. Obuvalo za vsakogar. m_____m ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljie zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bole*, nim želodca, £rev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljiega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodCevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdraviL B7FM A N 777 Alport !S*t. • ^L-ZVlAn, CHICAGO, ILL. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejii denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega ie mesto Ljubljana z vsem , svojim premoženjem in m vso svojo davčno močjo. Varnost je torej to- ' lika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene kgube. To priposttava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodiiča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica lju#;anska vam daje trdno varnost za vai denar. Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah EDANIf C AI/QPD je že več let naš rojak rFAnlV OflAJCn I09 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. e. CLEVELAND, O. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. Pozor I Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti Montani, Canadi in Texas-u isto 1ah ko store z mojem posredovanjem, ket sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker. Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajo družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja. Izposlujem posojilo na zemljišča. Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da lito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi. Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše na: Mike Pesdirtz, KRANJSKA MESTA. 34 W. 22 Place, Chicago, 111. Premog NAJBOLJŠI Willi* Lip Premog PRODAJEMO PO $3.50 tono. Za gotov denar. pri nas, prihranite si Razvažamo premog na vse strani mesta. Naročite ga denar. American Coal Co, Cor. Chicago in Columbia Sts. JOLIET, ILL. OBA TELEFON ŠTEV. 67. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. če boi kupoval od nas, ti bomo vt« lej postregli z najnižjimi tržnimi c« nami...Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa.. Za. stavbo hiš in poslopij mehki i* in trdi les. late, cederne stebre, destr. in iinglne vsake vrste. Nas prosto« je na Desplaines ulici* bVcu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi 4« pri nas in oglej si našo zalogo I Mi t* bomo zadovoljili in ti prihrinili denar W. J. LYONS, NaS Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe Bros Tie Joliet National Bani. RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.00 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Halo, Johnv! Kje si pa bil včeraj? Saj veS kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne vel, da je največ zabave v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK, «SOO S. Centre ave. CHICAGO. ILL Pozor, rojaki Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO, kjer točim izvrstno "Elk Brand" pivo, %o žganje, dot?ro vino in tržim diše-Ce smcdke. Rtojaki dobrodošli 1 Math. Stefanich 400 Ohio St.* v Joliet, II! kamnik. Dragi čitatelj, ki bivaš v meglenej Ljubljani, stopi o jasnem dnevu proti večeru na grad, ne ogleduj pustega ljubljanskega barja (močvirja), pusti rujavi Golovec, ter pogledi proti severu; tam gori daleč vidiš ob robu velikanske snežnike, ki jim zahajajoče solnce rumeni glave. Tam vidiš od daleč razpoke, temne jarke, in za temi si misli še druzih. Po teh jarkih žu-bore in teko studenčki in studenci; preko sto jih je, in oni se lepo strinja-ja v dolini in narede bistro reko, Bistrico, čisto kakor ribje oko, krepilno kakor planinska zeljad in mrzlo, da ti vse ude prešine. Bistrica hiti kakor planinska srna skozi lepe dobrave do svoje sestre Save. Ob znožji teh velikanov 111 ob tej reki stoji staroslavno, ne veliko a prijazno mesto Kamnik. Na kraji, kjer stoji zdaj mesto/stalo je baje v davno preteklih časih jezero, in koder se zdaj sprehajajo meščani in se igra šolska mladina, plavale so takrat ribe. Razprostiralo se je jezero po Neveljskej ravnini ob Mekinskem bregu tja do Stranj. Holmec sredi mesta — "Maligrad" — kjer stoji na robu cerkvica, držal se je oni čas soseda velikana — kriške ali Berganto ve gore ter je zaviral ondu Bistrico, kjer zdaj teče. Voda se je odtekala na kraji, kjer je danes cesta na Šutno. A silna Bistrica, narasla po hudourni kih iz utrganih oblakov, predrla mu je jez ter ga ločila od hriba. Kakor govorica pripoveduje, razlilo se je bilo jezero po razprostrtem Men-guškem polji, ter s sabo odneslo tudi nek samostan, ki je stal med Holmcem in Mengušem. Koliko je na tem resnice, ne da se določiti. A če se primerja kotličasti svet nad Kamnikom in pa peščeni nasad po polji od Kamnika do Men guša, skoraj bi človek pritrdil tej pripovedki. Tudi so se še pred nekoliko leti, kakor piše Valvazor, videli ob zidovji o-koli Malega gradu železni obroči, na katere so pripenjali čolne. Med narodom se sliši še dandanes pripovedovati, da zvoni v Nevljah vsak dan ob treh popoludne zato, ker je bilo o tej uri odteklo jezero. Na vrhunci kriške gore — tudi "Ber-gantov hrib" imenovane — ki stoji kakor bi bila na tri ogle odsekana, vidijo se razvaline starega gradu. Ondu gori, kjer so nekdaj bivali vitezi raste zdaj košat jesen, line mu ovija bršljan, za čuvaja čukajo sove, mesto gospode švigajo kuščarji in jaščerice ter se solnčijo pred pragom. Sezidali so na tej strmej gori grad, Karnek imenovan, mogočni grofi Or-tenburški. A vže v davnih časih je pri šel v last mogočnej grofovskej rodo vini Galenbergov. Kajti vže 1297. leta je potrdil Manfred della Torre, župnik kamniški, vitezu Sigfridu Galenber-škemu, svojemu faranu, ustanovljene ga duhovnika pri kapeli sv. Janeza Krstnika na Karneku. Oglejski pa-trijarh Rajmund je potrdil to listino 1298. 1. Ko sta se brata Friderik, poznejši rimsko-nemški cesar, in pa Albreht sprla zaradi razdelitve dežel, pristopil je bil Janez Galenberg k Albrehtovej stranki. Cesar Friderik mu je zavoljo tega vzel več posestev, med njimi tudi grad Karnek. Tako je prišef grad v last avstrijskim vojvodom. Ime li so tu svoje oskrbnike. Okoli 1572. leta kupi tedanji oskrbnik grof Ahacij Turn grad od avstrijskih vojvod. A ker mu je 1576. leta strela ubila hčer, ni hotel več bivati tu gori v gradu, nego preselil se je v mesto, kjer je bival dotlej, da je bila sezidana graščina Križ. Okoli 1670. leta se je bila na starem gradu streha vže udrla, a vender so še hodili frančiškani maševat v kapelico v dan sv. Krstnika. Tudi na malem holmci sredi mesta je stal v starih časih grad |'Mali_grad" imenovan. Dandanes se vidi le še malo ostankov od Malega gradu, ker se je baje kamenje porabilo v zidanje mesta. Samo obzidje se še vidi, ki je nekdaj služilo gradu in hribu v utrjenje. Na vrhu je lepa ravnica, od koder je prekrasen razgled po širokem ravnem polji tja do bele Ljubljane. Ob robu na strmej pečini stoji še cerkvica, ki je res znamenita; kajti pod jedno streho stoje tri cerkvice jedna vrhu druge Pripoveduje se, da je za časa poganov stal na tem nrestu tempelj, v katerem je bil velik malik, ki je mnogo prorokoval ljudem, ki so od daleč hodili tu sem mu darovat. Na Malem gradu leži, kakor pravijo še dandanes zakopan velik zaklad. Ne-cega dne so se baje otroci igrali ondu. Neka deklica otide od njih, ugleda pod zemeljsko votlino ter zre vanjo. Ali kaj vidi? Polno votlino samih rumenih zlatnikov (cekinov). Naglo si jih nagrabi v zastor. Ali strah jo izpreleti in groza; zatorej vrže zlatnike od sebe in beži k tovaršicam. Ko so pozneje iskali one podzemeljske votline, ni je bilo nikjer več najti. To je bilo menda povod, da je nek stari Martin, prišedši okoli 1665. 1. iz Nemčije in čuvši o tem zakladu pripovedovati, lotil 'se po dovoljenji kamniških gospodov iskati zakopanega za,-klada, ter je kopal po malograškem holmci. Ali pri tem poslu ga vseka skalina škrbina tako hudo po lici, da oslepi 111 kmalo potem umrje. Ta zaklad baje straži zakleta ajdov- ska deklica, Veronika po imenu. Pred časom se je, kakor ljudje govore, ta ajdovska deklica še prikazovala na vodi pod Malim gradom vzlasti zjutraj in zvečer nekaterim ljudem v jako le-pej dekliški podobi. Pripovedovala jim je, da je potomka stare poganske rodovine, ki je nekdaj bivala na Malem gradu. Ali zdaj mora zakleta tukaj trpeti do sodnega dne, ako je s tremi udarci z leskovo šibico ne reši nedolžen mladeneč, kateremu rada daruje vse svoje zaklade in tudi samo sebe v zakon. Po dolgem iskanju se je bil našel tak mladenič. Njegova mati, katerej je bila zakleta deklica večkrat pokazala svoje dragocene stvari, prigovarja mu dotlej, da sklene rešiti zakleto deklico. Ali, ko jo drugič udari z šibico, postane mu deklica jako zoperna in divja, in pri tej priči se jej spodnji del života izpremeni v kačji rep. Mladeneč se te grde pošasti zelo ustraši in zbeži. Zakleta deklica zdaj strašno zarujove in toži, da bi bila odslej vsaka rešilna poskušnja zaman, ter da bode ostala zakleta do sodnega dne. Potem izgine in od tistih dob je ni nihče več videl. Toliko ljudska pripovedka. Kdaj se je sezidalo mesto in kdaj je dobilo mestna pravice, o tem nam zgodovina ne pove ničesar. Gotovo je, da je bil tukaj trg vže v srednjem veku. Ime je dobilo mesto od svojih ka menitih tal. Vže 1205. leta se v starih listinah imenuje Kamenik. Tega leta je namreč potrdil Istrski vojvoda Ber-told Zajckloštru pravico, da sme blago prevažati svobodno skozi njegov trg Kamenik. Nekaj let pozneje (1222) je zastavil Istrski vojvoda Bertold oglejskemu patrijarhu dva gradova v Kameniku, menda Karnek in Mali grad. V mestu je 1228. leta ustanovil o-glejski patrijarh Bertold s svojima bratoma sirotnico. Bil je za tega časa v Kameniku župnik Henrik. Ko je 1804. leta pogorelo v mestu nad 90 hiš, vpepelil je požar tudi sirotnico, katere pozneje niso več sezidali. Da je bil Kamenik vže v srednjem veku znamenit kraj, kaže nam tudi to, ker so se vladarji po večkrat mudili in bivali na Malem gradu. Tako 1241. leta slednji Babenberški vojvoda Friderik. Ko si je pozneje češki kralj Otokar prisvojil Kranjsko, bival je 1271. leta tudi nekoliko časa v Kameniku. V prvej polovici 15. stoletja (1444) se je mudil tudi cesar Friderik na Malem gradu ter je podaril mestu 1489. leta raznih pravic.-1 Mesto je bilo obdano z močnim obzidjem, ter je jako cvetelo za časa pr vih turških vojska. Od vseh strani so namreč ljudje iskali zavetja v tem skritem mesteci. Pozneje je pričelo blagostanje pešati. Vender je imelo v 17. stoletji še obzidje s čveterimi vrati, proti Šutni "šutenska vrata", za-dej za trgom pri mesnicah "bričevska vrata", tretja proti Grabnu in četrta proti mostu. Zunaj mestnega obzidja so bila tudi tri predmestja: Šutna, Gra ben in Novi trg. Tudi je imelo mesto pravico prog nanstva in krvave sodbe. Pravico je sodil sodnik se starešinstvom, ki je bilo dvojno: "Dvanajst mož", pi!še Valvazor, "in mestni sodnik njim n čelu, to je notranji svet kamniški. Sej ima vsak petek zjutraj in razsojeva vse težje nritožbe. Sodnik poravnava samo manjše pritožbe. Vnanje zadeve reševa vnanji svet, deset meščanov in mestna občina, štiri in dvajset odbornikov, in to v jednej vsakoletnej seji o binkoštih." Mesto je imelo glas tudi pri stanov skih zborih. Tekom časa so mesto zadeli razni dogodki, žalostni in veseli. Med dru gimi je bilo prišlo tudi v last Celjskim grofom. Leta 1363. je avstrijski voj voda, Rudolf zastavil Celjskemu grofu Hermanu mesto, mitnico in sodnijo, da mu pomaga v boji proti Bavarcem, segajočim po Tirolskej; a štiri leta po zneje je vojvoda Albreht zastavil Ka menik Celjskima grofoma Ulriku Hermanu za 3000 gld., da ga spremita na Laško. Požar je napravil mestu kvare v le tih 1511, 1660, 1804 in 1845. Tudi šolo so vže imeli Kamenica-nje o času, ko se je o druzih šolah po Kranjskem še jako malo slišalo. Leta 1491. se tu vže nahaja učitelj Friderik a 1495. leta je kameniški župnik Oton vojil vrt poleg šole za vsakega učite lja, ki naj zato vsak dan opravlja černiče. Proti zapadu na brdovem višku, na Žalah, stala je vže 1675. 1. sv. Jožefu posvečena cerkev; okoli nje je lepo pokopališče. Nekaj višje odtod se na vkreber hodi mimo pasijonskih zna menj hribu na vrh, kjer iz vednozele lenih smrek moli ter nas k sebi Vabi manjša cerkvica Kalvarija. Iz tega kraja si oglejmo sedanje mesto in okolico! Na spodnjem delu mesta se vidi žup ljanska (farna) cerkev na šutini. V njenih podzemeljskih grobnicah se dobi mnogo grobnih napisov vzlasti Lamberške rodovine. Poleg nje stoji 53 metrov visok zvonik. Koj pred Šutno, na mičnem holmci je gradiček Zaprice. Sezidal je gradi-Ček Jurij Lamberg 1550. 1. Meščani so se sicer temu proti vili, češ, ako sovražnik Turčin dobi grad v pest, nadvladal bode o'1 tod mesto. Ali ker mu niso mogli z. braniti, postavili so stolp na Žalah. Tekom časa so imele prijazne Zaprice razne gospodarje. V podnožji Žalskega holmca se vidi frančiškanski samostan. Ustanovili so ga grofi iz rodovine Thurnov in Hohenwartov. Ker je bil samostan tekom časa malo ne ves razpadel, popravil ga je 1705. 1. Jakob pl. Schellen-burg. Leta 1804. je malo ne do tal pogorel, a radodarni meščani so ga zopet sezidali. Ravno pred nami v prijaznej planjavi se vidijo Nevlje;* tudi tu sem je segalo jezero; cerkvica je stala na otoku. Pripeljali so neko noč novi zvon, ali ravno pred otokom se je ladjica potopila in zvon še dandanes leži v globini a poje še vsako leto jedenkrat — 11a Božični večer — pripoveduje narod. Ne levo od Nevelj pod zeleno hosto zdihuje obširno poslopje, in cerkev z lepim zvonikom kliče starih časov nazaj — to so ti Mekinje. Bil je tukaj poprej nunski samostan, katerega je ustanovila 1300. leta mogočna rodo-vina Galenbergov, a zdaj je vojašnica. V gozdu, ki se razprostira poleg cerkve, pa so lepa sprehajališča za tujce in domačine. Malo nazaj se lepo kaže krasno poslopje g. Prašnikarjevo in pa tovarne za cement. Malo niže ob vodi se vidi novo poslopje — to so toplice. Dalje gori na levo od Mekinj je na prijaznej ravnini gradič Zduše. Precej zadaj ob hribu se razprostira vas Go-dič, rodni kraj slavnega misijonarja Pirca. Ravnim potem proti severu, v Bistriškej nižavi, so Stranje. Na levem bregu Bistrice na holmci stoji prijazna župljanska cerkvica. Ravno pred nami na levo so državne tovarne za smodnik, največje na Avstrijskem. V prejšnjih časih je stal ondu, kjer je zdaj vojašnica, gradiček Kacenberg. V 16. stoletji je v gradu živela rodbina Kacenbergerjev. Ob Bi strici so bile pred nekaj leti še kovač-nice za žreblje; bilo je jako živahno in prijetno življenje. Najprijetnejše je na tem kraji po slušati lepo kamniško zvonenje, ob predpraznicih. Izza smrečevja se ču-jejo prijetno doneči glasovi zvonov iz Tunjic. Kako veličastno odmevata samostanski in Žalski, in kako votlo, za-teglo buči Šutenski, a vender delajo vsi skupaj lepo harmonijo. V tako malem okrožji tako lepih in krepkih glasov zvonov ni kmalu kje slišati, kakor Kameniku. Sedanje mesto ima okoli 2452 prebi balcev, ki se večinoma žive ob rokodelstvu, obrtu in trgovini: sploh so precej imoviti. Za izobraženje skrbi čveterorazredna deška in dvorazredna dekliška šola. Tudi je v mestu sedež kr. okrajnega glavarja in okrajnega sodišča. Kamenik sluje sosebno zara-na vedrenje v ta -rekrasen kraj naše di zdravega, čistega gorskega zraka, ki leto na leto po več ptujcev nrivabi lepe kranjske dežele. (Konec.) Prva in edina slovenska tvrdka v Amer. vsih cerkvenih in društvenih potrebščin. John N. Gosai Co. 719 High St., West Hoboken, N. J. Se priporoča Preč. duhovščim in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d. Slavnim Slovenskim Društvom v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t d. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim. Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa. Rodovitna zemljišča t državi Michigan, Ogemaw County po $7.50, v Missouri od $7.50, v Texas od $15 naprej aker. Obdelana in neodelana zemljišča v vseh državah Amerike. Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja, na vse kraje, izterjevanje zapuš čnine ni vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi. John J. Pollak, 534® W. 18th St. Chicago,111. C0HPAGM5 GENEEALE TRAIALANTlfl KRASNE KNJIGE RAZNIH VRST IN CEN SE DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVENCA. ANA VOGRIN 618 N .Broadway, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam. POZOR, ROJAKU urejeno Moderno g-ostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« vino in prodajal dišeče amodke. Prodajam premog. Rojaki Dobrodošli I ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St N. W. Phone 825. Joliet, 111 FRANCOSKA PROGA Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na ig State Street, NewYork Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicagr Frank Medosh, agent, 9478 Ewing A. C. Jankovick, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo. Kdlc litro: že 'ailu kod t< iSneži &i c la. 'ahkt ;..ch znan tar 1 h\ s 80 ( j§£ b I H; kajš: jfea Od Pro, |i s j a 'Ka IfSi uri 0( Ave. So. Chicago, 111. he JOLICTJUU FINO PIVO V STEKLENICA! Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem."g£Sg Kranjska hranilnica v Ljubljani. USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sam»' Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepu / 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi^ Zemljeknjižno zavarovane terjatve ..............37,877,423 11 Posojila občinam in kor- I poracijam............ 1,979,582 Menice................. 738,000 % ) Vrednostni papirji....... 32,977,286 ^ j Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter graščin ............... 2,920,893 ^ Sl ■•iti P P' vj n d p b u iŠ? I C } Str Čisti upravni dobiček—razen vsot, se pridenejo rezervnim zakladom—-i' odmenjen dobrodelnim in občekoris'' nim zavodom, društvom in podjetje na Kranjskem.