večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov oTr> S. uri zvečer. Uredništvo in upravnlitvo: Kolodvorske ulioe Štev. 16. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 18. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Inaeratl: šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav ljanji daje se popust. — Velja za I^JublJano v upravništvu: ca celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesoo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po pošti velja za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meeec 86 kr. ___________ Štev. 154. V Ljubljani v petek, 10. julija 1885. Tečaj II. Usoda Velfov. Zadnji hanoveranski vladar, slepi kralj Juriji j '"'^atisnil je svoje oči na tujem. Mogočni zmagovalec polastil se je njegovega prestola in dežela han veranska postala je krovina pruskega kraljestv I Usoda zmaganega vladarja sicer ni bila toliko | tragična, kakor ona, ki nam jo riše pesnik v \ »Ubežnem kralju", a vender se našega srca polasti čuden čut, ko vidimo, kako je moral potomec slavnega Leva umreti v prognanstvu, kako mu je dan za dnevom zginjevalo upanje, da se mu vnovič vzdigne prestol njegovih dedov. Šel je z nado v grob, da se posreči sinu, kar je njemu sovražna usoda zaprečila. Kakor krog očeta, zbrali so se potem krog sina stari prijatelji velfiške hiše in z novimi močmi dvignili prapor velfiški. Sin naslednik, sedanji vojvoda Cumberlandsk i, obnovil je * proteste očetove in slovesno izjavil, da je po vseh lažjih in človeških zakonih jedini pravi lastnik ^^overanske zemlje. Se v6 da brezuspešno 1 Silna nemška država se je bila po dolgem branjem razkosanji zopet združila; mladeniško Davdušenje poprijelo se je bilo naroda in vlada Pruska postopala je v soglasji z veliko večino paškega ljudstva krepko in brezobzirno, da utrdi ojači združene dele. V deželi umršega kralja Ostala je velika stranka, ki ni hotela več znati 2a nekdanjo dinastijo in je zvesto stala pod pra-Porjem države. Prijatelji Velfov odpadali so kakor 'istje o jeseni, z njim pa se je podiral up za upom, se kedaj razmere spremene in zopet povzdigne -^kraljestvo hanoveransko. Veltiško vprašanje jelo zaspavati. Ko pa je pred letom umrl zadnji vojvoda Vunsviški, vzdignila se je stara zadeva zopet in Razburila duhove po Nemškem. Umrši vladar bil e bližnji sorodnik hanoveranske kraljeve hiše, bil tudi potomec Levov, in ko je poleg njegove krste o starem izreku: „Kralj je mrtev, živio kralj!" astalo vprašanje po nasledniku, imenoval se je rvi vrsti vojvoda Cumberlandski. Po vseh zakonitih določbah bil je on jedini postavni dedič, njemu je pripadala vojvodska krona. Sin zadnjega lanoveranskega kralja je tudi takoj izdal mani-est, da zaseda prestol brunsviški, sklicevaje se na jasne zakone velfiške hiše in brunsviške vojvodine. Svet je bil radoveden, kaj poreče k-tetmr stvari -telj nemške jedinosti. stari Bismarck; bode li on pustil veljati princip legitimnosti in mirno gledal, da se vseli Cumberlandski vojvoda na Brunsviškem, ali pa bode zastavil silno svojo besedo, da odstrani Velfe po polnem iz števila nemških vladarjev. Poudarjalo se je namreč od državne strani, da bi silo jako neprevidno, ako v tem slučaji obvelja pravica vojvoda Cumberlandskega. Ž njim vred bi se naselili v Brunšviku vsi prijatelji stare kraljeve hiše; od tod bi se reSila agitacija za odtr-ganje Hanoveranskega od nemške države in prestol novega vojvode postal bi ono solnce, ki bi razsvetljevalo kvarne velfiške spletke zoper nemško jedinost. Tem nazorom je pritrdil tudi Bismarck in od istega trenotka ni bilo več dvojljivo, kedo bode zmagal. Zatrjevanja brunsviških prijateljev vojvoda Cumberlandskega, da jim rušenje državne jedino.Lti nikdar ni bilo v zmislih, da hoče vojvoda v novi deželi vladati po polnem v soglasji z državnimi zakoni in interesi, ni moglo odpraviti bojazni Bismarckove. Vlada pruska je bila Listek. S i m i 1 i b u s. (Konec.) Cez tri tedne pridem spet k Žerjavcu. V stanovanji je bilo uže vse urejeno. Zofa, stoli z no-blazinami in prevlakami, prtnine belo se Ueh 6’ °*fna za£rnjena’ *ePe PrePr08e na L ’ ?°hištvo izličeno, da si se v njem zrcalil... ial srt V8ftk ^ re^' se Porisano sme-v L v mehkem fotejlju sredi sobe ter srpeč str»« -° ateno, odkoder so bili prihajali njemu Dl glasovi. »Dobro jutro! dragi moj Žerjavec.“ »Et ego apprecor bonum mane, carissume! A“a, mislim si, vender dobre volje. Pri ”^r.' te^' Pa res vse *eP° P°razstavljeno“ bU k nn'm Abotno. „Kaj delajo pa tvoje sosede s arice? Ali si se jih navadil?" iiNequaquam, prijatelj! Hodie pervam eas, lab*11 *n interitum, et usque ad extremum deso-■ Untur«, beseduje moj prijatelj s tdko zmagovito, kakor je niti Herkules ni imel, idočsedmero-8'avega zmaja pobijat. trdne vere, da bi celo osebna odpoved vojvode Cumberlandskega od hanoveranskih teženj ne zaprečila delovanja velfiške stranke, ki hoče Hanover odtrgati od države. Kaj tacega ni mogla dovolitf in zato se je takoj v začetku obrnila zoper novega vojvodo. Zadnje dni je stvar tudi formalno prišla do zaključka. Sam brunsviški deželni zbor pritrdil je nazorom Bismarckovim in se izjavil jednoglasno, da vojvoda Cumberlandski ne more zasesti prestola. V zaveznem svetu je prodrl predlog kancelariey z vsemi proti dvema glasovoma, da se kralja^Ju-riia sin izbriža-izmed naslednikov umrSega brunj. aviskngfl—mjjoda — in ajem^je usod*"velfiške hiže dognana^upi -ojeni pokogatn- Zastonj so ugovarjali zvesti prijatelji njeni, da je pravica na njihovi strani, zastonj so upali, da bode princip legitimnosti zmagal med vrstami malih vladarjev, ki imajo glase v zaveznem svetu. Varali so se. Princip državni zmagal je princip legitimnosti in potomec Levov ostane še dalje prognanec na taji zemlji. »Kaj jim češ storiti? Pa vender ne misliš hudega? Bog varuj misliti na umorstvo!" Namestu da mi žerjavec odgovori, vstane, gre v stransko sobo, in kmalu pride z nečim, kar je bilo podobno zavitemu plečetu. „Kaj pa imaš tu? zajutrek zame?“ Žerjavec se nasmehne, skoro nagrozno, pa izmota gosli iz ovoja „Soče“. Gledam ga strme. „Dobro, da si prav danes prišel. Moreš se koj prepričati, kakošna moč je v teh goslih. Dva tedna jemljem uže nauk na tem glasbilu, znam uže precčj spretuo gaj?nati. Kadar začno one tam na pianino .... začnem tudi jaz tu ... . bom videl, če jih ne vženem . . . bodo li umolknile ali ne ... . vidiš to je homeopatično zdravljenje . Bimilia similibus . . . .“ Ta mah začne v drugi hiši tipkati: Fahret hin, fahrot hin ! sorgon golit mir aus dem sinn! pimpiinpim, pinipimpim, pimpim — pimpim — pim. Uže pri prvih sekiricah potisne Žerjavec gosli pod brado ter jame s hrapavim lokom neznosno in nesramno škripati po hrapavih strunah. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Preko Prage se poroča, da skoro ni več dvojbe, da se novi državni zbor snide meseca septembra h kratkemu zasedanju. V oktobru Fe snidejo delegacije, v novembru pa večina deželnih zborov. — Nekateri listi poročajo, da se v kratkem snidejo na Dunaji vodje desnice, da se pogovorijo o postopanji pri bodočem državnozborskem zasedanji. Igravka v drugi sobi osupne, preneha nekaj trenotkov, a nato tipka bolj poudarjeno svojo melodijo naprej. „Vse ji nič ne pomaga", dene Žerjavec neznanski škripajoč. „Te moje glasbe doslej še nihče ni mogel prenašati, in kadar pride zadevni glas, me kar zobe zabolč .... slišiš! . . ■ gre uže iz takta “ To je pač „Heil dir im siegeskranz". „Ni, duša“, odgovori smeje Žerjavec. „To je veliki goselni unisono pri manzanilskem drevesu iz „Afričanke" zdaj pazi, zdaj pride oni ton....“ Žerjavec potisne gOsli še krepkejše pod brado, pritisne jih s čeljustmi, zamiži trdo, gre z levim kazavcem od sedla prijemne deščice ob D v najvišjo aplikaturo. Učin je bil strašansk. Grozni, ne-popisljiv glas, kakor bi tulil bolni pes, ali kakor bi podoknico pel prehlajen mačur, kosti in mozeg pretresujoči glas se je razlegal po sobi, da je Žerjav levo nogo od bolečnosti k višku potegnil, a jaz prijel za vrč vode, hoteč jo po tleh razliti in tisti goselni škrip odplakniti. Ob enem je bilo slišati iz druge hiše vpitje in razgrajanje .... pianino je umolknil. Češki listi prinesli so v slednjem času mnogo člankov, v katerih so pisali zeld pomirljivo, vabili so Nemce, naj jim podadč roko v prijateljsko vkupno delovanje. Oba naroda, češki in nemški, živita lahko prijateljsko jeden poleg druzega; jeden narod potrebuje druzega, zato naj se združita, da pospešujeta vkupne interese; oba naroda uživata naj v deželi jednake pravice. A kaj so odgovorili na to nemški listi? Oni odbili so kar kratko vsako sporazumljenje, kajti oni zahtevajo pravice le za-se, le oni sami hotč biti v Češki, v Avstriji gospodarji, drugim ne privoščijo ravnopravnosti. To njihovo brezobzirno nasprotovanje pa se bode gotovo na njih samih maščevalo, in to kmalu. Slovanski zastopniki na Velehradu nameravali so ustanoviti list v vseh slovanskih jezikih. A zdaj najbrže iz tega podjetja ne bode nič, kajti poljski listi izrekajo se uže proti takemu listu. Ta list bi bil namreč imel nalogo delati na približanje vseh Slovanov. Poljaki pa nečejo nič slišati o sporazumljenji z Rusi. Tuje dežele. Italijanski Usti poročajo, da je papež zel6 nezadovoljen z vestmi, katere so se pred kratkim raznesle, da namreč papež želi sporazumljenje z italijansko vlado. Papež da nikakor ne more z italijansko vlado se prej sprijazniti, dokler ta ne spremeni svojega postopanja. Ker pa se to slednje ne bode zgodilo tako kmalu, tudi ni pričakovati sporazumljenja. Iz Petrograda se poroča, da se afganske čete zbirajo ter da namerava Abdurrhaman kan ob ugodni priliki napasti Ruse ter se maščevati za poraz na reki Kušk. To afgansko pripravljanje za vojno vznemirilo je zelo Sarik Turkmence, in najbrže bode trebalo Rusiji vmes poseči. Kakor znano, poročalo se je pred kratkim iz Londona, da angleška vlada zopet namerava zasesti Dongolo. Zaradi te osvojitve obrnila se je vlada do veščakov, naj jej naznanijo, če bi bilo t&ko podjetje vspešno in koristno. Ti izjavili so se, da bi zdaj zopetna osvojitev Dongole pro-vzročila preobilo stroškov, kajti angleške čete so uže predaleč od tod. Portugalska je zahtevala, naj se jej prepusti duhovniška administracija v Indiji, a papež je odbil to zahtevo, češ, da ni časovnim odnošajem primerna. Dopisi. Iz Krope, 9. julija. (Izv. dop.) Tukajšnje pevsko društvo napravilo se je s svojimi prijatelji dnč 5. julija v Železnike k slovesnosti blagoslov-ljenja zastave tamošnjega »Bralnega društva". V nedeljo zjutraj ob 5. uri odrinilo nas je okolo 40 oseb na precej težavno pot čez hribe v »Vidiš, amice", dene Žerjavec, gOsli odloživši, v in praskajoč si levo roko, »to je pomoglo .... Tega glasu ne izdržf noben človek! . . . Osem dni tako dalje goslariti, pa bodo ali nehale klempati, ali pa se bodo izselile. Za odhodnjo jim bom še za-godil: Fahret hin 1“ Moj prijatelj je imel očevidno več sreče s homeopatijo od mene; on je prav upotrebil si-milibus. »Zdaj ti dam pa dober nauk", pravi Žerjavec. »Kadar se seliš, oskrbi si o pravem času voz in nikdar ne najemaj novega stanovanja, predno se ne prepričaš, kakošni so prebivatelji in kakošue navade da imado." Zlatorodov. Lasorezba. Nekateri ljudje se radi strižejo, drugi spet ne; to je stvar ukusa in navade. Nekateri se dajo vsako jutro od strežaja Česati, da uživajo prijetno čustvo. Stari bogati gospodje so ti, ki nimajo nič opraviti. V tem prebesedičijo eno urico, dajo si odstranjati bele lasove, in potem se dopadljivo ogledujejo v zrcalu, ki jim vrača laž, katero mu jo vsilujejo. Železnike. Od preobilih nalivov dežja razdrta pota delala so nam dosti truda. Toda popisati, kako v preobili meri poplačan bil je naš trud v prijaznih Železnikih, je moje pero preslabo. Ko se spustimo iz Kališ navzdol, naletimo uže na predstraže železniškega »Bralnega društva", čakala sta nas namreč dva mladeniča z nabitimi možnarji, dasta dala znamnje, da Kropenčani pridejo. Ko spustita strele, da se razlega v Železnike, podamo se z njima proti Češnjici; tam vpeljeta nas v krčmo gosp. Globočnika, da si ugasimo žejo, gotovo ne majhino, po tri ure dolgem potu. Ko se okrepčamo, stopimo v vrste in korakamo dalje proti Železnikom. Ko dospemo v obližje trga, jeli so možnarji pokati, da se je kar zemlja pod nami tresla. Pri vhodu v trg, pri prvem slavoloku z napisom »Dobro došli", čakajo nas pa društve-niki, na čelu jim gosp. Ažman, kateri nas prijazno pozdravi v imenu društva, na kar mu naš vodja gosp. M. Košca primerno odzdravi. Potem mislimo se pomakniti naprej v trg, prepreči nam pa pot deputacija krasnega spola, na čelu jej go-spica učiteljica iz Zalega Loga, domačinka železniška. Ta nas zopet v imenu krasnega spola pre-prijazno pozdravi, in druge gospice na krasni blazinici naložene šopke ponudijo gosp. učitelju, ta si prvi enega vzam-e, potem prične se pa splošno delenje šopkov. To je bil ginljiv prizor, gledati pripenjanje šopkov, gospice v belo-modro-rudeči obleki. Ko smo dobili vsi šopke, odrinili smo proti glavnemu trgu v gostilno gosp. Šušteršiča, potolažit si želodce, potem pa v cerkev k blago-slovljenju zastave. Moj namen ni, popisovati cerkvenih obredov in druzih posameznih točk ves dan trajajočega programa, to prepuščam bolj spretnemu poročevalcu. Le to naj omenim, da se je vse v najlepšem redu vršilo. Ves dan razlegali so se navdušeni „živio“-klici. Omenim naj le še napitnice, kajti prva biia je na Nj. veličanstvo presvitlega cesarja, na sv. Očeta papeža Leoua, na katoliške duhovnike, na slavne slovenske možč, na »Bralno društvo" železniško in selško, na kropenskega učitelja kot vodjo pevcev, in sploh na vse navzoče Kropenčane, na krasni spol itd. Govorili so napitnice gospodje: prečastiti župnik železniški, selški kaplan, deželni poslanec Mohar iz Loke, učitelj M. Košca iz Krope, železniški kaplan M. Kljun, predsednik »Bralnega društva" jih je pa kar iz rokava vsipal, ta gospod je posebno nadarjen za to. Le prehitro bila je ura G. in treba nam je bilo ločiti se od prijaznih Železnikarjev, kateri so nas tudi s svojo res krasno zastavo spremili do predtrga. Težko smo se ločili, da, celo uro prošlo nam je časa pri slovesu poleg dobre kapljice, kojo nam je bližnja krčma oskrbela. Naposled moralo je pa v resnici do ločitve priti. Stiskanje rok in poljubi Bern ter O naših gospicah niti govoriti nečemo; njim je lasarka potrebno zlo, kajti babilonski kup na glavi jim zna postaviti le umetalnica lasarska. Drugi spet, izlasti pesniki, duhoviti pisatelji, gledališki igralci, slikarji, glasbeniki, glasoviti učenjaki, ki imajo navadno vsi »naravno kodraste" lase, ne dajo Škarjam priti na glavo, morda zato, da bi si ohranili Samsonovo moč. — Tem se dolgi lasje časih res podajo. Pesniku daje dolgolasje sanjavski izgled, slikar si briše roke ob nje, glasbenik si divje stresa, kadar pride do težavniše pasaže, gledališniku dostikrat ni treba lasulje, pisatelj si snaži pero v njih, učenjak se upira z roko vanje, lasar pa, ki je navadno najslabše počesan, utika češlje (glavnike) v lasovje. Trgovski strežaji in pomočniki, viši in niži, skrbč ob nedeljah in praznikih najprej za urav-nanje las. To je njih prvo praznično dejanje. Ti ljudje so kakor četa kobilic, ki grejo po mestu. Najbolj so zastopani v gledališčih. Svetujem ti torej, da v nedeljo dopoludnč ne hodi v brivnico; težko boš našel mesto. Pa je tudi veliko ljudi, ki se silno boje ostriči se dati. K tem spadajo izlasti uradniki, rentieri, hipohondriBti, na živcih bolni. tjk so pričali, da prijateljstvo trajno ostane med nami. Vaša gostoljubnost kakor ona krasotic ostane nam vedno nepozabljivo v spominu. Lepa hvala vam za vso bratsko ljubav. Lepa hvala pa tudi vam, krasotice, za prekrasne šopke. Dobro se držite pocM^j^movo zastavo, pokrovitelja imate najboljša, sv. Cirila in Metoda, da, zavidamo vas, in iskreno želimo priti pod jednako zastavo. Iz Trsta, 8. julija. (Izv. dop.) Po državnozborskih volitvah, odkar je italijanska stranka tako sramotno propala v III. tržaški volilni skupini s svojim kandidatom, postale so razmere v našem mestu zelo napete, skoro da neznosne. Italijanska stranka bila je zelo razjarjena po tem porazu, kar penila se je srda, in v svojih glasilih bruhala je sovraštvo svoje proti Avstriji vdanim Sloven-cem. Sklenila pa je tudi takoj maščevanje. kako maščevanje! Nevredno količkaj čutečega človeka. Italijanski zagrizenci odpovedali so okoli-čankam, katerih značajni možje so volili našega vrlega poslanca, da ne dobivajo več od njih perila in prodajejo več njim mleka. Se ve da so se združili takoj tukaj vrli slovenski možje in oskrbeli so pericam in mlekaricam boljših hiš nego so bile izgubljene laške. Kaj ne da, to je uže nečuveno sovraštvo, nevredno maščevanje ? Ker je tako pričela postopati italijanska stranka, hoteč vzeti Slovenkam zaslužek, pahniti jih v revščino, da bi jih mogla potem bedne z denarjem in obljubami pridobiti za svoje namene, združiti se morajo tudi Slovenci, da si ne varujejo samo državljanske pravice, marveč da tudi narod rešijo pred materijalno škodo. In slednja »Edinost" razglasila je uže pod naslovom »Ozbi-ljen preudarek — ozbiljno delovanje!" naslednje vrste do tržaških Slovencev: »Kako surovo in zaničljivo laški listi Slovence dan za dnevom napadajo, to je vsakateremu znano. Oni budč neutrudljivo srd do das in dražijo Lahe proti nam. Mnogo neodrešenih pošilja slov. delavce in služkinje iz služb, Slovencem nečejo dajati zaslužka in hočejo sploh tako z nami postopati, da se vsacemu poštenemu človeku gnjusi. Pri takošnih okoliščinah treba je tudi »«'n» da ne gledamo križem rok to delovanje, and?8'* tudi mi moramo uprav zdaj z vso silo temu nasproti delovati, mi jim moramo z taisto mero meriti, s katero oni nam merijo. S tem jim pridemo najbolj do živega. Res, skrajni čas je, da začnemo ozbiljno delovati, da stopimo trdno na noge ter pokažemo našemu nasprotniku, 'da moremo tudi mi brez njega živeti. Mnogo denarjev nosimo mi, posebno vrli naš* okoličani, tem požirakom, kateri se z našim denarjem mastč, nas pa zasmehujejo in psovajo. žal za vsak bori novčič, katerega nesemo nam sovražnemu kupcu ali obrtniku. S tem denarjem p0'" Gospod Hudomerec ima svojih petdeset n» plečih, ter je najnavadnejši človek na božjem svetu. Živi po uri; danes kakor včeraj in predvčerajšnjim. Kader se je nakretila izjema, je bil neizrečeno nesrečen, ter si je glavo tri, kako bi se dala pr1' hodnjič preprečiti taka nepravilnost. Zjutraj )e stopil pred zrcalo; ni bil zadovoljen s svojim obrazom, ker je izgledal čmerno. Najbolj nejevolje® pa je bil, kader je opazil, da so mu sivopin®®! lasje že precej dolgi. Stresal je glavo, gladil lase, ovratnik zapenjal bolj na ohlabno, da so bi1 krajši videti. Misel, da bo moral iti v brivnic® in dati se ostriči, ta mu je bila strašno neprijetn® Tako je zategal celi teden. Osmi dan opazi, ^ mu je suknja omaščena, in kader je šel po ce®‘ se mu je zdelo, kakor bi ga kdo za lase gr*® To mu je bilo kar moči neprijetno. Drugi dan ^ ukvarja, da bi si s škarjami lase pristrigel. Z dveU zrcaloma ogledujoč svoje naporno delo, °PaZl_ strahom, da mu je zaglavje kakor kapnine v stojinski Jami, ali pa dolgi ledeni storži od s ’ viseči. Hudo- »Ta povest ne velja", uzdihuje gosp0 ^ mereč. »Tak se ne smem pokazati na ces • _ drugači, moram k lasarju." Kader j® gosp°( nimo žepe onim, kateri nas toliko sovražijo, in ti rabijo ta denar v našo lastno škodo. Drugi rojaki, odpravimo to 11 edostsitnost, to napako! Svoji k svojim! to naj nam bode naše gS,slo in tega g&sla naj se vsi Slovenci krepko držimo. Podpirajmo naše domorodce, nosimo naše denarje našim prijateljem, kateri s tem denarjem zopet nas podpirajo. Mnogim Slovencem pa bi bilo ustreženo, ako bi naši trgovci in obrtniki tudi slovenske napise priskrbeli. Da bi naši rojaki zaradi slovenskih na pisov škodo trpeli, to ni verjetno in je le prazen strah, ker pošteni Italijani bi zaradi tega tudi še da'je hodili k njim kupovat, mi Slovenci pa bi jih tero bolj podpirali, ker nas bi uže slovenski napisi na našo dolžnost spominali. Napisi v raznih tujih jezikih: grški, nemški, francoski, angleški, se šopirijo po našem mestu, zakaj pa ne bi domačini imeli slovenskih napisov? Slovenski jezik mora postati bolj javen in čislan v našem mestu; ako pa hočemo to doseči, ne zadostuje, da se mi Slovenci le v raznih društvih m med seboj kažemo kot Slovence, v javnem življenji pa ne. Mi se moramo povsodi in zmirom »ot Slovenci vesti, zmirom slovanski značaj svetu kazati. Govorimo torej vsi brez izjeme pri vsaki priliki, pri vsakem opravku v javnih uradih itd. ■zključivo slovenski! Vspeh takovega vedenja nam ne more izostati; to pa bodo tudi oni čutili, kateri na nas takč strastno mrzč. Ne dajmo se našim sovražnikom strahovati! Ogibajmo se jih po mogočosti, združimo se pa tem ožje med seboj ter sami sebi pomagajmo! Bodimo složni! S tem obrnemo sovražnikove nakane v lastni naš prid." Razne vesti. Ojjžoienčeva nevesta. Naslednja dogodbica vršila se je v zemunskem sodnijskem poslopji rano v jutro, ko je imel morilec,. Cvejič od krvnika prejeti strogo kazen, katero mu je odločila sodnija, smrtno kazen. Mlada deklica zaljubila jo v groznega morilca; deklica, katera ie videla ^S»jca samnjL kaznilnici, a nikdar ni govorila-swyim, deliti z njim grozno usodo. Ta deklica ime-DllJe se^uzaiiaTfansco. Pred jjekaterimL meseci prišla zaradi malega prestopka v zemunsko zaporo. Kakor Se kaže, niso v tamošnjilT zaporih razni spoli tako zel6 točeni, da bi se ne mogli vsaj videti In tako se jo godilo, da je Bansco ugledala krasnega mladega ^ujenca ter da se jej je v srci unela goreča ljube-Nikdar pa ni govorila z njim Ko se je po kaznilnici zvedelo, da bode v kratkem morilec Cvejič izdihnil grešno svojo dušo pod krvnikovo roko, oglasila je Bancso pri predstojniku kaznilnice ter dejala, da ie Brigravljena v smrt obsojenemu podati roko v zakon, ga izpustijo. mereč sklenil kaj izvesti, držal se je sklepa hrabro, ne boječ se nobene nevarnosti. Napravi se, suknjin ovratnik potegne k višku, pa stopa po svojem nameuu. Zdaj si je imel iz-fati lasorezca, a kterega? Dolgo tudi ni rad a al. Gre po Zborskem trgu, Poštni ulici, Slonovih u icah, Ozkih ulicah na Veliki trg, čez Hradeckega most • . . . povsod vidi le nhaarschneidekabinet“; *akaj ne brivnica, lasarnica? Gre dalje po Bregu, okn rn°S*;’ Da Stari trS- Tu obst°j> Pred izložnim žiček^t')rivn‘Ce' Zuna^ je 8tal Pr'Jazen star m0' nin)a er gledal po cesti. „A, ta-le bo, siromak dojne,.^1®’ k temu P°jdem“, misli si gospod Hu- PoČ Ker g0aI)0d Hu(1omerec rad hitro izpelje, kar vid.aRno sklene, stopi notri brez obotavljanja. Tu Skr’ ^ Je VSe l,osedeno’ in » » » srebru.............................83-70 Zlata renta............................................ 109- — 50/<, avstr, renta....................................... 99 90 Delnice n&rodne banke................................... 863- — Kreditne delnice........................................ 285 30 London 10 lir sterling....................................124-60 20 frankovec............................................... 9-88 Cekini c. kr............................................... 5-89 100 drž. mark............................................61 • 15 Tiyei. Dn6 8.julija. Pri Maliči: Vrotzakrek s soprogo; Schik in Pollak, potov., z Dunaja. — Eger, tovarnar, iz Prage. — Mahkovec, c. kr. koncipist, in Gartner iz Trsta. — Sinollo, pomorščak, iz Pulja. — Eizzoli iz Rudolfovega. Pri Slonu: Riviero, advokat, iz Pariza. — Conte Luchino dal Vettue iz Milana. — pl. Grogorič; Osswald, Kern in Lamprecht, trgovci, z Dunaja. — pl. Galateo, c. kr. nadporočnik, iz Brizna. — Bochina iz Budimpešte. — Neu-wirth z rodbino iz Trsta. — Zupanc, c. kr. okr. komisar, iz Črnomlja. Pri Jnžnem kolodvoru: Samotorčan in Gogalj, pravnika, z Dunaja. — Pajk, krčmar, z Kranjskega. Pri Virantu: Pehani in Zavodnik, posestnika, s soprogama, iz Žužemperka. Umrli so: Dn6 8. julija. Amalija Libensky, porod, babica, 65 1, Trubarjeve ulice it. 2, vodenica. — Barbara baronovka Rechbach, graščakinja, 86 1., Vegove ulico it. 2, opeianje. Dnč 9. julija. Helena Poženu, delavčeva hči, 3 moa., Karlovška ceBta it. 15, driBka. V civilni b61nici: Dn6 6. julija. Ida Bajžel, delavčeva hči, 11., botjast D n 6 7. julija. Jurij Maurin, goitač, 40 1., jetika. Meteorologično poročilo. s n Ča» opazovanja Stanje barometra v mm Tempe- ratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm d •'7 7. zjutraj 737-28 17-2 bzv. jasno 2. pop. 735-62 26-8 jzpd.sl. » 0-00 ; 9. zvečer 736-56 20-0 » > (45) Ivan Lapajne v Krškem 30—25 Naznanilo. Od podpisanega cestnoga odbora so naznanja, da so bo dražba za popravo kamnitnoga sklada (škarpe) v Mostah na Ljubljanici z zneskom 302 gld. vriila v Četrtek 16. julija ob 10. url dopoludne na mestu dela Kodor želi to delo prevzeti, naj se omenjeni dan oglasi v Mostah pri županu. Okrajni cestni odbor okolice ljubljanske dnž 10. julija 1885. (113) Načelnik: -A-n.d.. ICntz. SSSM!=MMES V založništvu našem izišla je na svitlo luvjiga: Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljilh kratko&asnlo iz vseh stanov. Nabral ^.nton Brezovnlk učitelj. 12 p61 v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr. Ig. v. Kleinajr & M. Bamberg knjigotržnica v Ljubljani. je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske Sole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo liziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke ; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni odpovedbe . . . 3*/4 od sto » 8 » » ... 3 '/j » » . 30 . » . . . 3»/, » » v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna » .... 3‘/4 » » 6 » » . . . . 3‘/s » » Oddelek za giro v bankovcih 2'/„ proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ar&d, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V8proc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu yaproc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte), 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—9 "V Trstu dnfe 1. oktobra 1883. Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni se dobivajo: Josipa Jurčiča spisi. I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. II. > Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr. III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Ceua 70 kr. IV. zvezek: Pripovedni spisi: Tihotapec, Grad Rojinje, Klošterski Žolnir, Dva brata. — Cena 70 kr. Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več. _____________ Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži. (11) 26 Predpasniki neprekosljivo največja zaloga mh like, velikosti in kakovosti prodajejo se po 26 kr. in više pri (47) 9 J. ©. Hamann«' Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskat* in zalagata Ig v Kleinmayr & Ped Bamberg v Ljubljani.