Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32"—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 9'—, inozemstvo Din 64"—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: Cela stran Din 2000—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500'—, '/« strani Din 250'—, 1In strani Din 125—< Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—«
Sodobna naloga demohraciie.
Vprašanje o pravi ureditvi človeške Iružbe in države je prastaro vprašanje, ki je človeštvo vedno zanimalo in ki ga radi tega zgodovina ni nikdar odstavila z dnevnega reda. Povojna doba daje temu vprašanju prvenstvo med vsemi ¡tistimi zadevami, ki jih javnost smatra za pereče. Iz krize, ki se je začela med svetovno vojno ter traja v svojih nasledkih naprej, so vznikli v nekaterih državah poskusi rešili z diktaturo, bodisi komunistično, bodisi nacionalistično, težko vprašanje pravilne državne ureditve. Poskusi niso dovedli do zadovoljivih rezultatov. Že dosedanje izkustvo, ki ga mora daljnje trajanje samo potrditi in pomnožiti, uči, da se ne more na razvalinah človekove in narodove svobode zgraditi krepka in trajna zgradba urejene in ljudi zadovo-ljujoče družbe in države. Ne v samovlad-stvu, marveč v demokraciji (ljudovladi) je rešitev.
To misel je krepko in poljudno poudaril g. minister dr. Korošec v svojem govoru, ki ga je imel pretekli teden v radiu našim izseljencem v Evropi in Ameriki. Oznanujoč obnovo in zavarovanje prave demokracije kot glavno skrb naše sedanje vlade, je poudaril: »Demokracija predstavlja kot neprecenljiva pridobitev dolgotrajnega zgodovinskega oblikovanja ono obliko, ki varuje dostojanstvo človeka in ga dviga do res pravega in svobodnega državljana, je ona oblika družabnega življenja, ki omogoča največji razmah vseh duševnih in kulturnih sil naroda!« Je sicer res, tako je opozoril g. minister, da hočejo pod plaščem demokracije razne temne in celo prevratne sile priti na površje ter se pod zaščito demokratičnega načina upravljanja dokopati do oblasti. Vendar smo lahko brez skrbi. Naš narod je pretesno povezan z zemljo in naravo ter ima pregloboko ukoreninjen čut za demokracijo, za svobodo, da bi se dal zapeljati in omamiti od takih idej, ki jih širi komunizem ali fašizem.
Demokracija sicer brani svobodo, toda ne nebrzdano svobodo, zlasti na gospodarskem polju. V 19. stoletju je zagospodoval v gospodarstvu sistem liberalizma, ki je do vedel do absolutne nadvlade industrijskega in bančnega kapitala nad delavci in obrtniki. V družbi so nastala nesoglasja, razdalja, razpoke. Tako ni moglo več dalje 3ti, da bi bil mali človek, delavec, obrtnik, pa tudi celotno gospodarstvo prepuščeno na milost in nemilost kapitalizmu in bi bilo zgolj predmet njegove špekulacije. Država je morala poseči v gospodarstvo, da ga vodi, uravnava ter da spravi v oklad vse sile, ki delu-jejo v gorpodarstvu. To imenujemo urav-
nano (vodeno) gospodarstvo. In tu mora nepristranski opazovalec ugotoviti, da so demokratične države, čeprav niso zagnale tolikega hrupa, v tem oziru storile prav toliko in &e več ko one, ki so zavrgle demokracijo. Da, z eno razliko: z manjšim in nenasilnim omejevanjem osebne svobode, tako, da se danes v demokratičnem pojmovanju oblikuje nov gospodarski obraz: uravnano, ne pa, da se tako izrazim, dresirano gospodarstvo, ki se razvija tam, kjer ni demokracije.
Zahtevamo vodstvo in načrtnost v gospodarstvu. Naše prepričanje je, da tudi gospodarstvo ni nikak naravni proces, marveč da je njegovo oblikovanje v bodočnosti zasnovano na volji svobodno hotečih ljudi, če prav v polni meri prizna-
vamo težino naravnih predpogojev. Oblika uravnanega, načrtnega gospodarstva nam bo tudi dala možnost, da napnemo vse sile, da naše gospodarstvo dvignemo na tako stopnjo, da bo pri nas dovolj kruha za vse. Cas to zahteva od nas. Naš narod raste in se množi. Vsako leto šteje nad 200.000 duš več. Pot v svet nam je več ali manj zaprta. Zato moramo najti doma možnost zaposlitve in dela za vse. Smo še vedno pretežno poljedelska država, ki mora svoje odvišne, mnogokrat pa tudi vprav od ust pritrgane pridelke izvažati drugam v zameno industrijskih izdelkov. Vemo, da je pri tem delo kmeta slabo plačano. More se vsled tega govoriti o izrabljanju poljedelskih držav od strani kapitalno močnih. Vemo pa tudi, da to more in tudi mora biti drugače. In da to bodi drugače, je naloga mednarodne demokracije.
Ni res, da je Kasacija odločila, da se v kazenskem postopanju, katerega* je pokre-nil zasebni tožilec Savez Sokola Kraljevine Jugoslavije zastopan po advokatu dr. Werk Hugu zoper obtoženca dr. Josipa Srebrniča, škofa na Krku, radi krivičnega dela klevete dopušča dokaz resnice in da nižje instance tega dokaza niso dopustile, temveč je resnica, da se Kasacija s tem vprašanjem sploh ni nikdar bavila, pač pa je Okrožno kot prizivno sodišče v Zagrebu rešavajoč priziv privatnega tožilca s svojim sklepom razveljavilo sodbo prvega sodišča in dalo nalog, da se izvede dokaz resnice, četudi ta sploh ni bil predmet priziva.
Ni res, da se razsodba Okrožnega sodišča v Zagrebu od 9. januarja 1937 posl. br. Kpr. 1004/1936/1 glasi tako, kakor je objavljena v Vašem uglednem listu »Slovenski Gospodar« od 3. marca 1937, res pa je, da se v njej nahaja sledeči odstavek:
»Z ozirom na to, da se je inkriminirano dejanje dogodilo 8. januarja 1933;
z ozirom na to, da v konkretnem slučaju vsled višine kazni pravica na kai ženski progon zastara po § 78 zad. odst. k. z. v dveh letih, a po § 79 odd. 3 v vsakem slučaju v štirih letih (absolutno zastaranje) ;
z ozirom na to, da je od dne, ko je dejanje storjeno, pa do izreka razsodbe preteklo štiri leta;
z ozirom na to, da je pred pravomoč-nostjo prvoinstančne razsodbe nastopilo absolutno zastaranje iz § 79 ods. 3 k. z. in da je treba to zastaranje vzeti v obzir po § 408 kp. po službeni dolžnosti v vsakem stadiju postopanja, morala se je po-bijana razsodba razveljaviti in obtoženca oprostiti obtožbe po § 280 k. p.«
Iz tega odstavka sodbe izhaja, da je sledila oprostitev obtoženca dr. Josipa Srebrniča, škofa na Krku, radi dela klevete samo zato, ker je nastopilo štiriletno absolutno zastaranje.
V Zagrebu, dne 10. aprila 1937. Advokat dr. Hugo Werk kao punomočnik Uprave Saveza Sokola Kralj. Jugoslavije.
DRŽAV
Avstrijski kancler v ospredju z novim načrtom. Avstrijski kancler dr. Schusch-nigg objavlja po časopisju svoj načrt glede zveze podovnavskih držav. Avstrija, čehoslovaška, Jugoslavija, Romunija in Madžarska bi naj sklenile obrambno in trgovinsko pogodbo. Za slučaj napada katere izmed naštetih držav bi ji priskočile ostale na pomoč. Če bi se pa skuhalo v Evropi kaj vojni podobnega in bi ne
bilo prizadeto Podonavje, potem bi ohranile države dr. Schuschniggove zveze strogo nepristranost. Trgovske pogodbe naštetih držav bi naj dovedle do medsebojne carinske in gospodarske spojitve.
Nemški gospodarski minister v belgijski prestolici. Nemški gospodarski minister dr. Schacht t e je mudil zadnji teden v Bruslju. Nemci bi radi z Belgijo gospodarsko sodelovali, ker posedajo Belgijci obsežne kolonije s sirovinami, katere Nemčiji tolikanj primanjkujejo.
Prazno strašilo. Zadnje dni je bilo levičarsko časopisje v Evropi polno vesti o zbližanju med Nemčijo in Rusijo. Na
spravi med obema državama bi naj deloval stari general Ludendorff, s katerim se je Hitler pred kratkim spravil. Te vesti se je izmislila Moskva in jih je vrgla po radiju v svet, a jih Berlin odločno zavrača kot komunistično izmišljotino.
Zmaga sovjetske rdeče armade nad Čeko. Najhujša nasprotnica ruske tazne policije ali čeke je bila že od nekdaj rdeča armada in to radi tega, ker so si lastili čekisti pravico, da so nadzirali častnike glede njihove politične zanesljivosti. Za načelnika čeke je bil imenovan maršal rdeče vojske Jegorov. Dosedanji poveljnik čekistov Ježov, je dodeljen Jegorovu samo kot začasni pomočnik. Sovjetska čeka je bila doslej torišče najbolj krvoločnih zidov in proti tem je naperjena vsa gonja iz oficirskih krogov. Ker je zmagala vojska nad čeko, je zavrelo med židovskimi čekisti, ki so zanetili po nekaterih krajih krvave revolucije. Proti upornikom nastopa vojaštvo z brezobzirnostjo in je zadušilo doslej vsak upor v kali. Do nadvlade armade nad čeko je pripomogel v našem listu že večkrat opisani litvanski Žid Jagoda. Omenjeni je bil organizator ter vodja čeke, največji krvo-lok in je počenjal kot poštni minister gorostasno korupcijo. Jagodo ima Stalin pod ključem in ga sedaj zaslišujejo v ječi. Pri raznih zasliševanjih je Jagoda
opsoval Staljina za grobokopa komunizma. Iz pobesnelih izjav bivšega vrhovnega poveljnika čeke je uvidel Stalin, da bi mu že bili čekisti izpodnesli diktatorski stolec, če bi ne bil začel čistiti v požidov-ljenih čekističnili vrstah s pomočjo armade. Ce bodo Rusi rešeni enkrat vsaj čifutske čeke, bodo koj prostejše zadihali.
Sveta vojna proti Angležem. V Indiji doživljajo Angleži neprijeten upor, kateri jim povzroča precej neprilik in skrbi. Angleška kolonijalna vlada je sklenila, da odpošlje kazensko ekspeaicijo v zapadno pokrajino Wosiristan, kjer je zanetil fa-kir (indijski čudodelnik) upor muslimanov. Angleži so poslali nad vstaše 33.000 mož pešcev, topništvo, tanke in letala. Oddelek ima nalogo, da dobi v roke fakirja Ipijo živega ali mrtvega in da zatre upor. Kraje, po katerih širi Ipi vstajo, so angleški letalci že parkrat bombardirali iz letal, vendar brez pravega uspeha. Domačini se vedno znova zbirajo in računajo, da je v Wosiristanu pripravljenih 100.000 mož na muslimansko sveto vojno proti Angležem. Razna plemena v Wosiristanu so se že večkrat uprla angleški nadvladi. Do-sedaj je bilo v omenjeni pokrajini že pet vstaj, ki so trajale po več let in sicer od 1860—63, 1878—81, 1893—95 in 1898— 1900. Najnovejši punt bo najbrž od vseh najbolj krvav.
Borba za šolo je zdaj v ospredju vse borbe, ki se vodi v narodnosocialistični Nemčiji. Po določbah konkordata bi morala šola za katoliške otroke biti konfe-sionalna (verska) in hkrati naj bi tudi bile dovoljene zasebne verske šole. Nemški narodni socializem pa krši obe določili. Državna šola dobiva vedno bolj značaj brezverske šole. Škofje posameznih škofij proti temu zlasti v cerkvenih govorih odločno protestirajo ter pozivajo k protestu tudi vernike, zlasti katoliške starše. Da bi onemogočili katoliške zasebne šole, pritiskajo narodni socialisti ter- preganjajo redovnike in redovnice. Tako je vlada na Bavarskem doslej zaprla nad 50 hiš šolskih sester, s čimer je prizadetih okrog 600 sester. Sestre so s pomočjo dobrih katoličanov dobile zaposlitev in zaslužek izven samostanov. Nekatere so zaposlene z ročnimi deli, druge so nastavljene kot zakristanke, največ pa ee jih je posvetilo strežbi bolnikov. Ponekod pa oblast ovira pomoč, ki jo katoliško prebivalstvo naklanja pregnanim sestram. V državnih šolah pa se vedno bolj širi brez- in protiverski duh. Svobodomiselni učitelji menijo, da je prišel čas, ko morejo svojemu protivništvu proti Bogu in veri dati javno izraza. Tako je v Konnersreuthu, kjer živi znana Terezija Neumann, ki trpi Kristusove muke ter prejema na svojem telesu znamenja Kristusovih ran, neki učitelj odstranil križ Iz šole, češ, da ga ženira in razburja. Ko je ljudstvo to doznalo, je v sprevodu šlo k šoli ter zahtevalo od učitelja, naj vrne križ na staro mesto. Učitelj pa tega ni hotel, marveč je pozval orožništvo. Zapre-tili so ljudstvu, da bodo vanj streljali, ako se takoj ne razicb. Pa so stopili možje,
sami bivši vojaki iz svetovne vojne, pogumno naprej, pokazali svoja prsa ter zaklicali: »Streljajte, tukaj smo!« Nihče se ni umaknil z mesta. Ko so orožniki hoteli zapisati imena nekaterih, da bi jih zaprli, je vsa množica vzkliknila na glas: »Vse nas zaprite!« Prišlo je pojačenje oborožene moči.. Oblast sama je obljubila ,da bo križ zopet postavila v šolo, naj se ljudstvo pomiri. Ko je ljudstvo to storilo, so organi oblasti še isti večer križ zanesli nazaj v šolo ter ga obesili na steno, kjer je prej visel.
In vendar se širi. Velikokrat se čujejo od pristojnih činiteljev Čehoslovaške slovesna zatrdila, da v tej državi ni ugodnih tal za širjenje komunizma. In vendar se širijo njegove ideje. Lansko leto se je
Obhajilne podobe I
Naj bo še tako huda kriza, na najlepši dan svojega življenja naj ima vsak človek trajen spomin! Zato priporočamo gg. duhovnikom, šolam in tudi staršem, da preskrbijo otrokom spominsko podobo na 1. sv. obhajilo. Posrečilo se nam je dobiti zelo lepe in cenene slike:
Male podobice 100 komadov Din 12.—. Velikost 19X14 cm po Din 1.—. . Velikost 20.5X14 cm po Din 1.50. Velikost 22X14.5 cm po Din 1.75. Velikost 28X18 cm po Din 2.—. Velikost 27X17.5 cm po Din 2.25. Velikost 28X19 cm po Din 2.50 in Din 3.—. Velikost 39X25 cm po Din 3.— in Din 5.—.
Vse slike so umetniške, lepo in okusno barvane, imajo slovenski napis.
Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju.
OOOOGOOOOOCOOOOO
vršil v Pragi kongres svobodomislecev. Pri tej priliki je zastopnik boljševiških svobodomislecev Lukačevski imel govor, v katerem je strastno pozival na boj proti vsaki religiji, proti klerikalizmu, fašizmu in antisemitizmu. V tem boju naj združijo svoje moči vsi svobodomisleci: meščanski in delavsko-komunistični. Tako sodelovanje se v Čehoslovaški že udej-stvuje. Znani voditelj Slovakov prelat Hlinka je svaril pred tem, da čehoslovaški profesorji toliko romajo v Rusijo radi nekih kulturnih stikov, saj vendar Čehi ne morejo ničesar dobiti iz države, kjer je uničena vsaka kultura ter vlada popolno barbarstvo. Na Čehoslovaškem se vedno bolj čutijo kulturni vplivi boljše-viške Rusije. V Brnu so pod pokroviteljstvom sovjetskega poslanika proizvajali sovjetsko opero »Molčeči Don«. V mestnem gledališču v Pragi so igrali dramo sovjetskega pisatelja Kornejtsuka, ki ima namen delati propagando za boljševizem. V zadnjem prizoru je bil gledališki oder okrašen s sovjetskimi zastavami s srpom in kladivom. V Pragi in drugih mestih so se obhajale svečanosti v proslavo Lenina. Statistika mestne knjižnice v Pragi izkazuje, da je med 12 knjigami, ki se najrajši čitajo, devet boljševiške vsebine Tako seje boijševiški sovražnik ljuljiko.
Izredni ofeini mer ll.
•V Ljubljani se je vršil 15. t. m. izredni občni zbor Županske zveze. Zbora so se udeležili naši župani, nekateri odborniki in nekaj uradnikov banske uprave ter banovine, ki imajo stike z občinami. Počastila sta zborovanje minister dr. M. Krek in ban dr. Natlačen. Mesto Ljubljano je zastopal župan dr. Adlešič, mesto Maribor podžupan Franjo Žebot, mesto Celje župan Mihelčič.
Vse navzoče je pozdravil predsednik Županske zveze Nande Novak, ki je predlagal udanostne brzojavke kralju, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade in notrajnemu ministru.
Sprejetim udanostnim brzojavkam je sledilo poročilo predsednika zveze Novaka, v katerem je naglasil, da obstoja Županska zveza komaj tri mesece, a že šteje 760 članov, kar je zelo razveseljivo, če pomislimo, da ima Slovenija le 419 ob£in.
Iz tajnikovega poročila je razvidno,* da je prirejala zveza v februarju tečaje, katerih se je udeležilo 1000 županov, odbornikov in tajnikov. Zveza je posredovala pri oblasti zlasti o lovskem zakonu, o kontroli nad alkoholnimi pijačami, glede davčnih zadev itd. Na glasilo zveze »Samouprava« so naročene vse občine.
Zbor je sprejel predsednikovo in tajni-kovo poročilo soglasno, nakar je bila sprejeta daljša resolucija, katero je predlagal g. Lebinger, župan iz Litije.
G. profesor in košaški župan Ivan Ve-senjak je v svojem izvajanju posebno po-vdaril dve točki: 1. Izrekamo zahvalo in zaupanje naši celokupni vladi, posebej še našim voditeljem dr. Korošcu in dr. Sto-jadinoviču in tovarišem ter jih pozivamo, da nadaljujejo delo pomirjenja, sporazuma in gospodarsko socijalne konsolidacije. 2. Obsojamo nastope in delo naših nasprotnikov, posebej š senatorjev Puclja, dr. Krameria, dr. Marušiča in tovarišev.
ter jim kot legitimni volilci izražamo svoje nezadovoljstvo in svoje nezaupanje. Istočasno odrekamo jasno in soglasno vsako legitimacijo imenovanim gospodom govoriti v imenu nas volilcev in v imenu ljudstva. T pa tembolj, ker so bili imenovani svoječasno izvoljeni z zlorabo in z gaženjem pozitivnih zakonov in osnovnih, nam zajamčenih državljanskih pravic. Kot volilci jih pozivamo, da položijo svoje mandate.
Na te Vesenjakove besede so vsi zbrani župani priredili navdušene ovacije g. dr.
Nesreče.
Razni poškodovanci oddani v ptujsko bolnico. Ludvik Arnuš, krojaški pomočnik v Žabjaku, je padel s kolesa in si je zlomil levo nogo. — Podirajoče se drevo je zagrabilo in pognalo na tla 581etnega malega posestnika Antona Slugo od Sv. Urbana. Sluga si je hudo zlomil levo nogo. — Peter Volkner, 651etni dninar od Sv. Marka, si je zlomil po izstopu iz čolna desno nogo. Gluhonemi revež je ležal celi dan ob nabrežju Drave, šele zvečer ga je našel moški in mu je priskočil na pomoč.
Organist se hudo poškodoval. Jože Sre-bre, 651etni organist v Čadramu pri Konjicah, je padel pri obsekavanju drevesa šest metrov globoko in si je zlomil obe roki ter se je poškodoval po obrazu. Stari mož se zdravi v celjski bolnici.
Toča in udari strele. Zadnjo soboto popoldne je doživela Savinjska dolina izredno vreme z nalivom, točo in z udari strele. Strela je na gori Oljki dvakrat urezala v zvonik. Ker je bil strelovod pokvarjen, je bil zvonik poškodovan in je pobilo vse šipe na cerkvi in na cerkveni hiši.
Oje ga je smrtno poškodovalo. Hlapec Franc Postropinjek je šel v Velenju ritan-ski pred vozom. Zadel je s hrbtom v steno, ni bilo več časa, da bi bil odskočil in oje voza ga je tako hudo zadelo v prsa, da je hitro po nesreči izdahnil.
Nesreči splavarjev. V Tremerju pri Celju je zadel splav ob opornik zasilnega mosta, ki je zgrajen radi regulacije Savinje. V prvi splav je zaneslo še tri in
Korošcu in drugim voditeljem slovenskega naroda.
Obče odobravanim besedam župana g. Vesenjaka je sledil predlog za izpopolnitev odbora. Že obstoječi odbor se je izpopolnil tako, da bo zanaprej vsak okraj zastopan po enem odborniku, v odbor pa se pritegnejo tudi zastopniki avtonomnih mest.
Po podrobni razpravi, v katero je poseglo več navzočih, je bil zbor zaključen s sklepom, da bo prihodnji občni zbor v Celju.
j so podrli kar 2 mostna opornika. Pri kapucinskem mostu je obtičal radi narasle Savinje splav med dvema opornikoma. Eden splavarjev je hitro splezal na opornik in se je rešil. Drugi je padel v reko in je plaval do izliva Voglajne v Savinjo, kjer ga je potegnil iz vode flosar, ki je pripeljal za njim.
Naselje se bo pogrezniio. V našem listu smo že večkrat poročali o naselju Pod-kraj nad Zagorjem ob Savi, kjer se zadnja leta udira svet ,ker je bil radi dobave premoga izpodkopan in niso dovolj zasuli opuščenih rovov. Več poslopij, kozolcev itd. se je že porušilo in je en del prebivalcev zapustil vas. Trboveljska premogo-kopna družba se je morala zavezati, da bo plačala prizadetim kmetom 307 tisoč Din odškodnine. Izplačilo gre proti koncu. Te dni se je v Podkraju zemlja zopet udrla in je ponovno nekaj poslopij blizu razsula. Na novo udarjeni bodo prisiljeni nastopiti sodno pot radi povračila škode. V nevarnosti je tudi cesta v Št. Lambert, ki pelje preko ogroženega ozemlja.
Smrtna nesreča mladega splavarja. Mladi Alojz Tevž, doma iz Zgor. Kraš pri Šmartnem ob Dreti, in starejši Strucelj, sta peljala splav po Savi pioti Brežicam. Radi goste megle je zade) splav pri Krškem ob mostnico in sta padla oba splavarja v naraslo Savo. Starejši Štru-celj se je rešil, Tevža pa so odnesli savski valovi.
Razne požarne nesreče. Na Njivicah je uničil v noči podtaknjen ogenj kozolec g. Lotriča, mesarja v Radečah pri Zidanem mostu. — Na Rudniku pri Ljubljani je nočni ogenj vpepelil 25 tisoč Din vredni kozolec posestniku Useniku. — V Haupt-manci v ljubljanski okolici je zgorel skedenj posestniku Slapšaku, ki ima 20 jurjev
škode. — V Vodulah pri Juršincih pod Ptujem je nočni ogenj uničil posestniku Francu Glaserju 50.000 Din vredno vini-čarijo. Sumijo, da je bil ta ogenj podtaknjen. — V Juršovcih pri Ptuju je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Iv. Krambergerju. S poslopjm vred je zgorela krava, svinja in 10 kokoši.
Večje nesreče doma In drugod.
19 ljudi utonilo.
S hitrostjo 150 km na uro je divjal 14. t. m. silovit vihar po Banatu. Ves promet po Donavi, Tisi in Savi so morali obusta-viti. Burja je napravila ogromno škodo na brzojavnih, telefonskih in elektrovo-dih ter na hišah. V Vršacu je podrl vihar lopo aerokluba. Pri Zemunu se je potopil na sredi Donave bager, kojega moštvo se je zastonj trudilo, da bi se rešilo. Utonilo je 16 mož, 1 ženska in 2 otroka. Pri Zemunu se je potopil tudi vlačilec in 14. t. m. je vozila cestna železnica v Belgradu do osi po vodi.
Splavi iz Dravske doline se razbili na Donavi.
Pri Novih Banovcih blizu Novega sada se je razbilo iz nepojasnjenega vzroka na Donavi šest splavov, ki so bili last industrijalca Ivana Veržuna iz Dravograda. Med razvalinami razbitega splava je smrtno ponesrečil v Donji Dubravi rojeni spla-var Lukež Golob. Splavarji, ki so se rešili, so ranjeni.
Hude nesreče na Japonskem.
14. april je bil za Japonsko dan hudih nesreč. V manjšem koreanskem mestu Shingishu je silovito razburkano morsko valovje porušilo 200 hiš. — V Nagano je ubila eksplozija 20 oseb. — V pokrajini Hogio je gozdni požar povsem uničil naselja: Ikari, Anaga in Sechischiali. — Velikanski požar je upepelil v mestu Mat-suye 400 hiš ter bolnico in je ostalo brez strehe 1500 ljudi. — V spremstvu učiteljev se je podalo 70 učencev na zlet v pogorje Yamanashi in so se hoteli povspeti na goro Arakura, ki je pokrita z gostimi gozdovi. Ko so bili izletniki v gozdu, je naenkrat izbruhnil na enem koncu gozdni požar. Silovit veter je gnal plamen naprej, da je bila šolska mladina zajeta na-j mah od ognja od vseh strani. Učitelji in | učenci so opazili prepozno obseg nesreče.
Angleška kraljica Elizabeta.
Kraljevi par bo slovesno kronan majnlka v
Plameni so jih zajeli liki goreče morje od vseh strani in je bil vsak pobeg izključen. Od smrti ogroženi so vpili na pomoč, a tudi gorski prebivalci niso mogli predreti ognjenega obroča. Ko je požar ponehal, so našli zogleneli trupli dveh otrok. Od ostalih učencev in učiteljev ni nobene sledi in obstoja upravičena boja-Een, da je ogenj uničil celotno izletno družbo.
Sassne novice.
Nemški list prenehal po 62 letih. V
Celju je prenehala izhajati po 62 letih »Deutsche Zeitung«, ki je bila po prevratu glasilo nemške manjšine. Ta list je -1 po dvakrat na teden in je bil pred
v	■man ^od imenom »Deutsche
VVachU.
Verska zavest. »Jutro« se verske zave-eti boji ter jo odklanja kot nagib človeškega udejstvovanja zlasti v javnosti. To je plod in hkrati izraz stare liberalne in naprednjaške »bogaboječnosti«, ki beži pred Bogom in njegovimi zapovedmi ter mrzi verska načela in cerkvena navodila. Da takšna bogaboječnost tudi ne mara nobene javne dokumentacije in manifestacije in manifestacije verske zavesti, je povse dosledno. Vendar pa je dovoljeno In hkrati tudi upravičeno vprašati take »zaščitnike verske zavesti«, ki se tako zelo bojijo vsakega njenega izrabljanja v javnem življenju: Ali je vaša verska zavest tako jaka, da vas kot zasebnike nagiba k izpolnjevanju osnovnih krščanskih dolžnosti, recimo k spovedi in sv. obhajilu o velikonočnem času? Ali pa morda vaša verska zavest smatra tudi te stvari kot izraz klerikalizma ?
Naplavljena neznanka. V Podvelki pri Breznu ob Dravi je naplavila Drava močno razpadlo truplo neznanke. Domnevajo, da gre za Medvedovo iz Velikovca, ki je utonila koncem februarja.
Neznano utopljenko potegnili iz Save. Na Vidmu ob Savi so potegnili iz Save neznano utopljenko, ki je kmečkega ali delavskega stanu, je stara kakih 30 let, truplo je bilo kakih 14 dni v vodi in na čelu so ugotovili zevajočo rano.
Pod sumom umora. V našem listu smo poročali o skrivnostnem umoru 61 letne posestnice So tier v.Dobu pri Domžalah, ki je bila ubita s topim predmetom, ko se je vračala iz hleva od molže. Po daljšem
Angleški kralj Jurij VI. vestminstrsld opatijski cerkvi v Londonu,
Angleška kraljičina krona je iz platina In jo diči na vrhu znameniti Koh-l-noor dljamant,
preiskovanju so domžalski orožniki pod sumom krivde zaprli moža ubite, 55 letnega posestnika Sotlerja. Povod za aretacijo je dejstvo, da se je Sotler parkrat zapletel v protislovja, katerih niso prezrli orožniki. Svetilko, o kateri je Sotler trdil, da jo je napadalec razbil, so našli žandarji skrito na njegovem domu. V kupu stelje pod kozolcem so zadeli na krvavo motiko, s katero je bila starka ubita. Sotler odločno zanika vsako krivdo. Preiskava bo že
Norman Dawis, amerikanski poslanik, se trudi, da bi prišlo do angleško-ameriške trgovske pogodbe. Ta pogodba bi naj krenila svetovno trgovino v urejene razmere.
dognala, v kolikor je bila aretacija upravičena.
Zadnji ponesrečenec izkopan izpod snežnega plaza. Dne 14. aprila so izkopali domači reševalci izpod storžiškega snežnega plaza zadnjega ponesrečenca, Viljema Plajbes. Našli so ga na spodnjem koncu plaza, nad njim je še bilo 2 m snega. Zadnja žrtev smučarske žaloigre velikonočnega pondeljka je bila prenešena dne 15. aprila v Tržič, kjer so jo položili k to-' varišem na tržiškem pokopališču.
Romanje z avtobusi v Marijino Celje (Ma naseli). »Putnik« Maribor prireja tudi v letošnji pomladi več Izletov z udobnimi avtobusi v najznamenitejšo božjo pot v Marijino Celje na Zg. Štajerskem, po izredno ugodnih cenah. Potuje se s kolektivnimi potnimi listi. Ugledni gg. župniki v mariborskem okrožju, ki nameravajo prirediti grupna romanja svojih župljanov v Marijino Celje, se naprošajo, da se obrnejo za vse podrobne informacije naravnost na »Putnika« Maribor.
Draginja narašča! Kljub temu, da so vsi tovarnarji podražili svoje Izdelke za 10—25%, prodaja Stermecki-Celje sedanjo zalogo po starih cenah. Pridite kupit, oziroma naročite hitro, da ne zamudite te ugodne prilike!
Smarnice: Lepa si, lepa si roža Marija, je izšla te dni. Poslali smo jo vsem, ki so se že naročili, prosimo pa tudi ostale, da nam čimpreje pošljejo naročilnico, da jim dopošljemo to lepo knjigo. Vsem, ki opravljajo šmarnice doma, priporočamo, da si nabavijo to knjigo. Cena knjigi je 18 Din za broš. in 26 Din za vezano. Naroča se v TIskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Obžalovanja vredni slučaji.
Mlad obupanec. Blizu kolodvora v Pre-valjah je šel pod vlak in je bil takoj mrtev 23 letni Franc Halli.
Okradena vdova. V Mariboru v Taborski ulici 11, stanujoči vdovi Elizabeti Petrovič je sunil neznanec prihranek 1200 dinarjev in dve hranilni knjižici Mestne hranilnice.
Sin posestnika obupal. V zadnjem času je prešlo nekako na dnevni red žalostno dejstvo, da hiti celo kmečka mladina iz največkrat nepojasnjenih vzrokov v prostovoljno smrt. Na Pesnici pri Mariboru so našli obenešega posestnikovega sina Jožefa Puklja.
Strel skozi srce. Ivan Plečko, 231etni posestniški sin iz Radizela pri Polskavi, bi bil moral te dni oditi k vojakom, a si je poprej pognal kroglo skozi srce in je bil pri priči mrtev.
Obešenega so našli v Bučečovcih na Murskem polju Jakoba Kolbl, 211etnega posestniškega sina. Nesrečni mladenič si je sam končal življenje iz strahu pred vojaščino.
Oplenjena trgovina. V Cirkovcah pri Pragerskem so prežagali neznanci v noči omrežje na trgovini Ivana Koržeta, kateremu so odnesli raznih predmetov za 16 tisoč Din. Na delu so bili v viharni noči, da ni bilo slišati ropota.
Težja poškodba na glavi. V Vukovskem vrhu v Slovenskih goricah se je spri 24-letni posestniški sin Rihard Smodej s sosedom, kateri ga je pobil s kamnom in mu je povzročil težjo poškodbo na glavi.
Dva napada. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je zabodel v prepiru očim trikrat v trebuh mehanika Frarca Medved. •— Franc Križič, nesarski pomočnik, se je peljal proti večeru na Hajdino. Na Bregu pri Ptuju sta ga napadla dva in sta
ga hudo obdelala. Oba poškodovana se zdravita v ptujski bolnici.
Trije neznanci napadli sejmarja. Ivan Manček, 381etni posestnik od Sv. Tomaža v župniji Šmarje pri Jelšah, se je podal v Podplat na sejm, da bi kupil vole. Na cesti je bil napaden od treh neznancev, ki so mu prizadjali s krepeli hude poškodbe po glavi, rokah in na desnem očesu.
V kovček pred orožniki. Na Pobrežju pri Mariboru so iskali orožniki avstrijsko državljanko I. B., ki je bila že izgnana iz naše države in še ima presediti kazen 5 dni. Iskana se je zgodaj zjutraj skrila pred žandarji v velik kovček, kjer so pa jo le izsledili.
Iz pretepa v smrt. Fantje iz Lubenske gore pri Novem mestu so pred odhodom k vojakom popivali in so se v pijanem stanju stepli. Jože Prime, 23 letni kmečki sin iz Podljubna, je dobil v pretepu tako hude poškodbe, da jim je podlegel Mesto k vojakom, so ga zanesli na pokopališče.
Poneverba v Domžalah. V Domžalah pri Ljubljani so predali v preiskovalni zapor v Kamnik 37 letnega Ivana Cedilnika, blagajnika in knjigovodjo podjetja »Univer-sal« v Domžalah. Podjetje ga dolži, da je poneveril v daljšem času 250.000 Din.
Nerazumljivi nagibi požigalca. Pri vinskem trgovcu in posestniku Antonu Miil-lerju v Stobu pri Domžalah je služil že štiri leta kot hlapec 28 letni Martin Esih, doma iz Zreč pri Konjicah. Hlapec je gospodarju pripovedoval, da mu je neki tujec pri delu zaupal, da bo ta in ta večer se prikazal v Domžalah rdeči petelin. Trgovec je ves razburjen obvestil o grozeči požarni nevarnosti Domžalčane. V skednju so opažih pri Miillerjevih med steljo gorečo svečo, na kateri je manjkalo štiri prste in bi bil izbruhnil za cele Domžale nevaren ogenj. Svečo so ugasnili in po daljšem trudu so orožniki izsledili krivca v hlapcu Esihu, ki je priznal, da je hotel gospodarja z gorečo svečo samo malo postrašiti. Esiha so oddali v zapore v Kamnik.
Izpred sodišča.
Potrjena obsodba na dosmrtno ječo. —
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo mariborskega okrožnega sodišča, po kateri je bila prisojena Karlu Ad-lerju dosmrtna ječa radi roparskega umora poštnega sla Žunka v Št. Hju v Slov. goricah. Adler je že oddan v kaznilnico v Mariboru.
Nepoboljšljiva tatica. V Mariboru je bila zadnje dni obsojena na poldrugo leto robije 331etna Milka Šabanovič iz Zagreba. Omenjena je imela že 33krat opravka s sodiščem radi tatvin. Lani novembra se je pritepla iz Zagreba v Maribor, kjer je kradla blago po raznih trgovinah.
Pijanost — vzrok bratomornega čina. Ivan Vreš, 22 letni posestnikov sin iz Ža-henberca pri Rogatcu, se je 20. marca pri kopanju v vinogradu napil. Zvečer omenjenega dne je zaklal svojega mlajšega brata Antona in je bil 13. aprila v Celju obsojen na tri leta robije, ker je krvavo dejanje skesano priznal.
Slovenska Krajina.
Duhovniške spremembe. G. škraban Janka, kaplan, je iz Gornje Lendave prestavljen v Pre valje, g. Gomboc Franc, iz Velikih Dolenec v Gornjo Lendavo, g. Horvat Egidij, bivši frančiškan in župnik v Ameriki (Betlehem) za župnijskega upravitelja v Velike Dolence, g. škafar Ivan. kaplan v Prevaljah, gre na daljši bolezenski dopust.
Gornja Lendava. Kakor iz neba nas je zajelo: g. kaplan Škraban je prestavljen. Tako je šlo od ust do ust in vsak je žalostno povešal glavo, razen tistih »prijateljev« cerkve, katerim je bil on trn v peti, ki je vedno odkrito, odločno nastopil in obsodil, kar je bilo obsodbe v?edno. V tem se je ločil od mnogih drugih, ki v dobro svojega prijateljstva večkrat odstopajo od svoje ravne črte. G. Škrabana bo pogrešalo vse. Ustanovil in vodil je Prosvetno druStvo, Marijin vrtec, vodil pa nekaj časa sploh vsa katoliška društva in bratovščine. Neverjeten razcvit v poldrugem letu. Vse je ležalo na njegovih ramah in zdaj odhaja v Prevalje. Ne moremo vse-

f B f A BAYE
Vi





^rez Bayer-jevega križal & ni Aspirin tablet.]
Vsaka Aspirin tableta ima Baver-iev križ.
Pri reomatizmu, gripi in vročini.
0*1« je registr. pod S. St. 1583 od 5. XII. 1936.
ga napisati, kar je storil pri nas dobrega v vsakem oziru. Za njim žalujejo naši otroci, mladina, možje in žene, povsod ga bomo pogrešali. Bil je tudi prijatelj »Slovenskega gospodarja« in mislimo, da so bile njegove notice, ki so nasprotnike tako razburjale. Pa si pač ne moremo pomagati, Bog naj mu vse poplača in blagoslovi njegovo delo na novem mestu in želimo kmalu veselega svidenja.
Mačkovci. Naši čitatelji se še gotovo spominjajo notice, kjer smo grajali cesto od naše šole do Pečarovec. Nekateri so se razburjali, pa ponovno upamo trditi, da daleč daleč ni take ceste, kot je ta na nekaterih mestih. Zgodil se je sličen slučaj. V Pečarovcih blizu Palatina so nametali blato in zemljo na cesto in to skoraj pol metra. Prizadeti je protestiral, prišla je občinska komisija, ki je ugotovila, da je cesta z zemljo in blatom dobra. G. Palatin, član srezk. cestnega odbora, je izjavil, da se pritoži na višjo oblast. To je komisijo pogrelo, posebno predsednika občine, ki je pristopil k Palatinu in mu zaklel Boga. Več ne poročamo. Vsak si naj napravi sodbo sam. — Očividec.
Sv. Sebeščan. Imamo »krasen« Gasilski dom in tudi na »primernem« mestu. Ne smejte se! če ne bi bila to resnica, bi vendar naši gasilci uspeli in bi spravili brizgalno iz sedanje podr-tine na breg blizu cerkve. Pa ta presneta politika je vedno slepa. In tako bi ostala brizgalna še vedno v grabi v tisti bajti, in če naši gasilci prispejo kedaj na kraj požara, ko je tega konec, se naj nihče ne čudi. Res je sicer, da je
Prestolonaslednik se uči mehanike
Romunski kralj Karol je dovolil svojemu sinu, prestolonasledniku Mihaelu, ki mu je zdaj 16 let, da stopi v uk v mehanični stroki. Prestolonaslednik se zanima za ključavničarstvo in bi se rad izučil tega rokodelstva. Zato bo kraljev sin prihodnje dni vstopil kot učenec v bukareštansko podružnico Fordovih podjetij, kjer bo prebil zaenkrat tri tedne, da se seznani z ustrojem mehanične delavnice.
18 let brez spomina
L. 1918 so poslali Nemci v Francijo v zamenjavo za enega francoskega vojaka, svojega ujetnika, ki se ni mogel ničesar spominjati. 18 let je potem prebil ta nesrečnež
Grofov jagar.
Povest iz domačih hribov.
15
Tri tedne po misijonu grofovega jagra ni bilo na spregled in zopet so jeli govoriti o njem to in ono. Nekateri so celo vedeli povedati, da je sploh šel iz teh krajev. Toda divji lovci, ki so takim glasovom verjeli, so jo kaj kmalu skupili. Enemu je strel preluknjal nahrbtnik, drugemu je zbil klobuk z glave, o strelcu pa ni bilo ne duha ne sluha.
Nekaj dni nato je prišel grofov jagar pozno na noč v Kaplo k trgovcu po živež. Ko je opravil, ga je noč spet vzela.
Pozneje se je prikazal zdaj tu zdaj tam, toda nikoli v Šmarju ali na Fužini, temveč le pri tem ali onem hribovskem kmetu ali pa v mraku spodaj v Kapli, če mu je bilo česa treba. Z ljudmi je prav malo kaj spregovoril in se je kazal odurnega in mrkega. Tem bolj se je oklenil svojih gamsov.
Sicer je že oktobra zapadel planine sneg, potem pa je ostalo lepo vreme še dolgo stanovitno. Tako so se mogli gamsi še tja do decembra poditi po skalovju in v pečeh. Na večer so prihajali k jagrovi koči in mulili seno, ki ga jim je trosil.
Toda tudi sredi svoje gamsje družine jagar ni več občutil onega miru ko nekdaj. Misijon mu ni
šel iz glave. Vedno zopet je moral misliti na to ali ono iz misijonskih pridig in večnost je stala pred njegovimi očmi mračna, neznana, grozna.
Ko bi le k spovedi ne bilo treba! Vse drugo bi bil rad storil. Bog vendar ne more zahtevati, da tvega dobro ime in življenje. Zakaj ne bi bilo tudi brez spovedi odpuščanja?
Tako je tuhtal cele dneve in noči in miru ni mogel najti. Iz dveh vej si je stesal okoren križ in ga postavil v koči poleg mize. Tu pred križem je odslej mnogo preklečal in premolil. Ker pa očenaša ni znal, je vso molitev strnil v eno samo prošnjo.
»O Bog, ne zavrzi me na sodni dan!«
Kadar so ga težke, samotne misli preveč potrle, je vzel rog, stopil pred kočo in zaukal skozenj, da je donelo ure daleč, in gamsi so priskakljali od vseh strani in se podili okoli njega. Krmil jih je, jim dajal soli in se pogovarjal z njimi kakor z ljudmi. Včasih je »skokec«, poredni kozlič, ostal čez noč pri njem; tedaj so morala biti okenca vso noč odprta, ker žival ni mogla dihati, če ni vel mrzli planinski zrak okoli nje.
Toda še to edino, največje veselje, ki mu je bilo z gamsi, se mu je skazilo.
Božiča drugače ni čutil, le tu in tam je zaslišal glas zvonov iz doline in se spomnil na praznike. Tik poprej si je še nakupil živeža in potem nekaj tednov ni prišel iz svoje samote.
več hribov, pa iz vrha se v dolino hitro spravi vse potrebno za gašenje ognja. — Dovolite en nasvet. Občina in gasilci bi morali pograbiti priliko sedaj, ko si namerava Prosvetno društvo zidati dom. Upamo, da bi to društvo šlo gasilcem na roko in bi za malenkostno svoto lahko dobili v tem domu svoje prostore.
Sv. Jurij. Fantovska in dekliška Marijina družba je vprizorila na Veliko noč ln na Velikonočni pondeljek Kristusovo trpljenje. Igro je dil voditelj Marijine družbe. Vsi igralci so se v kratkem času vživeli v vloge in nekateri so se celo mojstersko odrezali. Tako na primer: Stof Vili — Pilat, Buček Alojz — Kajfa> Janič Štefan — Jezus, Bokan Alojz — Juda in tudi vsi ostali. Ti igral« so s svojim nastopom najbolj povzdignili moč igre. Zelo spretne so bile na odru tudi naša dekleta: Kikec Matilda — angel, Markič Matilda — Marija, Lang Ivanka — Magdalena in ostale igralke in igralci. Vkljub slabemu vremenu je bil obisk obakrat velik. Že-
limo si več takih iger. — Med našo mladino, kolikor jih je pač ostalo doma, se širijo klici po ustanovitvi prosvetnega društva. Imamo dobre fante in dekleta, može, ki bi radi pristopili in delali v prosvetnem društvu, kakor ga že imajo skoraj po vseh župnijah. Saj je ravno pri nas, ki smo na meji, prosvetno delo najbolj potrebno. Upajmo, da bomo v kratkem tudi to imeli. — Kr. banska uprav je dovolila po en nov razred na šoli v Serdici in na Dolnjih Slavečih, kar je
bilo seveda nad vse potrebno.
*
Visokošolec se vrgel pod vlak. V Dol. Lendavi se je vrgel pod vlak, ki ga je čisto razmesaril, 221etni Jožef Wortmann. Imenovani je študiral v Zagrebu zdravilstvo in je bil navdušen športnik. Vzrok samomora ni pojasnjen.
Vlom v podružnico Bate v Soboti. Še neodkriti storilci so vlomili med opoldanskim odmorom v podružnico Bate v Soboti ter so odnesli moških in ženskih čevljev za 5000 Din.
vesti
Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico javlja vsem Marijinim častilcem, da priredi dne 3. in 4. julija t. 1. veliko romanje k Devici Mariji na Brezje. Romanja se lahko udeleži vsak član in nečlan. Prosimo pa že danes vse, kateri bi se romanja radi udeležili, da se pravočasno prijavijo najpozneje pa do 1. junija. Vožnja bo polovična. Vsa nadaljna pojasnila še bodemo pravočasno objavili. Odbor.
Prosvetno društvo v Dravogradu. Dravograd je v zadnjih mesecih nekoliko oživel. Versko življenje se je po prihodu novega g. prošta poživilo, zlasti z ustanovitvijo Marijine družbe za dekleta. S prvo majnikovo nedeljo uvedemo apostolstvo mož in fantov. V politično upravnem oziru je Dravograd pred kratkim postal sedež okrajnega načelstva in s tem mnogo pridobil v družabnem življenju. Bil pa je Dravograd dosedaj med onimi redkimi slovenskimi župnijami, ki še nimajo za svojo mladino ustanovljenega Prosvetnega društva. Tudi tej nujni potrebi se je sedaj odpomoglo. Kraljevska
banska uprava v Ljubljani je že potrdila nova pravila Prosvetnega društva za Dravograd. Društvo zadobi pravno osebnost s sklepom ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil na prvo nedeljo v majniku to je 2. maja popoldne po večernicah. Društvo bo imelo svoje prostore v prvem nadstropju mežnarije, kjer je bil svoj-čas šolski razred. Soba je velika in bo za vse društvene sestanke popolnoma zadostovala. V tej sobi se bo namestila društvena knjižnica, kjer bodo lahko člani vsako nedeljo dobivali dobre knjige v pouk in zabavo. Obenem bo tukaj društvena čitalnica, kjer bodo vsako nedeljo na razpolago razni časopisi in revije. Pričakujemo, da bo s prvo majnikovo nedeljo pričela društvena knjižnica že poslovati. Zaenkrat bomo naročili okoli 300 najboljših slovenskih knjig. P izpričani smo, da bo ta društvena soba postala za našo mladino nadaljevalna šola v kulturnem in nacionalnem oziru. Zato pričakujemo od strani dravograjskih faranov moralne in gmotne podpore. Fantje in dekleta, Vam je v prvi vrsti namenjeno novoustanovljeno Prosvetno društvo. Veselite se tega dogodka, vstopite kot člani, agitirajte med sovrstniki, da bo ustanovni občni zbor naša prva manifestacija. Bog živi!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Na splošno željo občinstva ponovi tukajnšje Prosvetno društvo v nedeljo dne 25. aprila popoldne v prostorih gospe Kranjčeve sijajno uspelo kmečko dramo v štirih dejanjih »Za grunt«.
Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo 11. aprila smo slovesno praznovali materinski dan. V po-vzdigo dneva smo uprizorili igro »Prisegam«. Bila je zelo lepa in zanimiva. Za vso to prireditev naj bo hvala g. voditelju P. Vladimirju in g. župniku R. Ladislavu.
Doraava pri Ptuju. Znano je vsem, da smo ustanovili v Dornavi fantovsko telovadni odsek. To je društvo, ki nudi naši moški mladini temelj njihovemu bodočemu življenju, nudi jim primerno prosveto in utrjuje jih v značajnem versko-katoliškem življenju. Pa ne samo to. Ono jim nudi tudi primerne zabave, pošteno veselje in ono, za čimer dandanes mladina skoraj bi rekli najbolj teži in kar jo najbolj veseli, in to je: šport. Prosimo fante, da se vpišejo v naš odsek in pristopijo k naši telovadbi! Vrata so odprta k nam vsak dan, vsako uro.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Prosvetno društvo opozarja cenj. občinstvo na veličastno ljudsko igro »Jurij Kozjak, slovenski janičar« v dveh delih in desetih slikah. V celem nastopa nad sto oseb. Prva predstava bo v nedeljo 0. maja, druga na predvečer birme na prostem pri cerkvi. Igro že danes priporočamo.
Artiče pri Brežicah. Lepo uspela materinska proslava, ki sta jo priredila Marijin vrtec ter Prosvetno društvo, bo ostala v nepozabnem spominu, že dolgo časa niso naši ljudje zapuščali tako nabito polne dvorane s takim zadovoljstvom kot minulo nedeljo. Na okusno ozalj-šanem odru so se odgrinjali prizori, kakoršnih že davno nismo gledali. Saj je bil spored res bogat in pester z nič manj kot 18 točkami.
Za sv.
molitvenike in rožnivence v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in v Ptuju. — Kupujte katoliške molitvenike v katoliških knjigarnah.
Do srede januarja se je vreme še držalo. Tedaj pa se je nenadoma sprevrglo. Južje je nastopilo, snega je bilo več, v vrhovih sta se sprijela jug in zapad, čez noč je pripihal še sever in vetri so zbes-neli, da jagar še ni pomnil takega viharja.
Kar kuhalo se je v kotlu med stenami, težki oblaki so se podili in zagrinjali nebo, da je iz dneva nastala noč. Više zgoraj je bobnelo in grmelo, ko da drvijo vozovi ropotaje po skalah. Kjer se je vihar zaletel v votline in globeli, je tulil in rjovel, kakor da stokajo strahovi.
Viharji so se zaganjali v jagrovo kočo, jo tresli in butali vanjo, da se je zdelo, zdaj zdaj jo bodo razdejali. Plaho je plapolal ogenj na ognjišču, stene so ječale, skozi razpoke je silil sneg.
Celo grofovega jagra, ki ga ni bilo nikoli strah, je postalo groza. Kako je ubogim gamsom zunaj v tem metežu?
Poskusil je ven, da bi šel na gamse gledat. Le s težavo si je odprl duri. Tedaj mu je udaril sneg s tako silo v obraz, da mu je vzelo sapo, in vihar ga je vrgel na tla. Krčevito se je oprijel stene in se spravil pokonci. O gamsih ni bilo sledu. Ne videl ne slišal ni v tem divjem metežu. Naprej ui mogel. Se dobro, da ni mogel! Ko bi bil le za deset, dvajset korakov šel od koče, bi jo bil morda sploh izgubil in bi je ne znal in ne mogel več najti. Tako bo je vrnil 111 se zaprl med svoje štiri stenr-
Več kot štiri in dvajset ur je razsajal vihar, šele tretje jutro se je polegel. Le zdaj pa zdaj je butnil z vrha, potem se je unesel in utihnil. Toda zdaj je jelo snežiti ko nikoli. Kar sulo je sneg od vseh strani. Do poldne ga je bilo jagrovi koči že mimo duri in jagar si je le po sili še toliko odprl, da je mogel ven in vsaj toliko odkidati, da bi ga čisto ne zasulo. Proti večeru je sicer že bolj na tenko naletaval, toda bilo ga je že čez streho.
Jagra je jelo skrbeti. Mislil pa je manj nase kakor na svoje gamse. Čepel je za ognjiščem in strmel pred vse; za jed mu ni bilo. Ta samota in ta mrtvaški mir sta ga tiščala.
Tedaj je začul strahovito bučanje, vsa koča se je stresla, pod je strepetal.
O Bog, kaj je to? Ali je potres?
Ne! Plaz! Plazovi!
Odpahnil je duri in butil na piano. Nebo je bilo jasnejše, enkrat se je prikazal polni mesec, pa spet izginil v oblake. V motni mesečini je videl gore naokoli; bile so sive, kakor zavite v ogromen mrtvaški prt.
Tedaj se je tam na Mrzlici nekaj posvetilo, za-prašilo, udrlo — in ko blisk je udarilo nizdol, zahru-ščalo, zašumelo ko slap in tresknilo, kakor da se je utrgala gora. Jagra je vrgel veter na tla in šele čez nekaj časa se je zavedel, da se je z Mrzlice utrgal plaz.
V tem je zagrmelo tudi že okoli Črnega vrha.
kot št. 13 v nekem državnem zavetišču, med tem ko so stotine družin izjavljale, da so spoznale v njem kakšnega pogrešanega svojca. V tem času je šlo med njimi in oblastmi sem in tja nič manj nego 400.000 pisem. Sedaj sta ostali samo še dve stranki, ki se potegujeta za moža brez spomina, in ena med njima, neka vdova, je navedla najbolj prepričljive dokaze za to, da je bolnik nje mož. V štirih tednih se bo sedaj odločilo, ali ga povede kot svojega priznanega moža na svoj dom v majhnem podeželskem mestecu.
Mož iz kavčuka 19 letni krojaški pomočnik Mihael Tuticka se je v Budimpešti vrgel skozi okno tretjega nadstropja. Treščil je z vso
Odprta noč in dan so groba vrata.
Kemšnik. Umrla je daleč naokrog znana in cenjena Svečkova Mirna. Pred dvema letoma je obhajala zlato poroko le v krogu svojih domačih. Bila je do zadnjih let članica Družbe sv. Mohorja, je rada prepevala in pela je tudi v cerkvi dolga leta z ono Lojzo, o kateri ste večkrat čitali. Mirna, na zopetno svidenje nad zvezdami!
Kamnica. V preteklem tednu dne 11. aprila smo spremili k zadnjemu počitku v Kamnlei med vsemi dobro poznano mater in ženo Jarčič Katarino, katera je zatisnila svoje trudne oči po dolgotrajni bolezni, zapustivši tri nad V3e pridne in ugledne sinove v Bresternici. Kako priljubljena je bila rajna Cirngerjeva Kata, je dokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko znancev in njenih prijateljev, kateri so prihiteli od daleč; da še enkrat izkažejo blagopo-kojnici zadnjo čast. Turobno je odjeknilo poslovilno petje kamniških pevcev pri hiši žalosti) še turobnejše je odmevalo v vasi zvonjenje zvonč, kov bresterniške kapelice, ko so jemali slovo za vedno od svoje dobrotnice in tiste priče, katera je pač znala dosti povedati od tiste tragedije iz leta 1914 ob priliki napovedbe vojne, ko so takratni mogočneži pod okriljem avstrijske žandarmerije v prvi vrsti udrihali po gospodu župniku Novaku, kaplanu škofu in organistu Cafuti, kateri so bili vklenjeni in vrženi v gra-ške zapore, čeravno čisto po nedolžnem, saj oni niso druga zakrivili, kakor to, da so pač bili rojeni od slovenske matere. Ta živa priča je odšla k Večnemu po svoje plačilo, med nami pa bo ostal njen blag spomin!
Sv. Ana v Slov. goricah. Smrtna kosa je v naši župniji meseca marca nepretrgoma kosila, 3aj smo imeli kar deset mrličev in med njimi tudi dve zvesti članici dekliške Marijine družbe. Veličasten je bil pogreb zveste članice Marijine družbe in cerkvenega pevskega zbora Marije Simonič, ki je umrla v 30. letu starosti. Iskala je zdravniške pomoči pri raznih zdravnikih, tu-
di v mariborski bolnici. Ko pa se je vrnila iz bolnice potolažena domov, misleč, da bo ozdravela, se ji je bolezen vrnila in je silno shujšala. Z besedami: »Jezus, Marija!« je izročila dušo svojemu stvarniku in sodniku. Pogreb je vodil od hiše žalosti domači g. župnik Konrad šeško ob veliki udeležbi dekliške in fantovske Marijine družbe, V srce segajoč poslovilni govor na pokopališču je imel g. župnik. Domači cerkveni pevski zbor pa ji je zapel za slovo na domu in na pokopališču pretresljive žaiostinke. Pokojna zapušča vdovo mater in dva brata. Naj ji bo ljubi Bog milostljiv sodnik, preostalim domačim pa naše iskreno sožalje! Dne 14. marca pa smo položili k večnemu počitku zvesto članico Marijine družbe Ano Goričan v 50. letu življenja. Zadela jo je srčna kap. Vsem rajnim naj sveti večna luč!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Na velikonočni pondeljek smo položili k večnemu počitku truplo blagopokojnega Janeza Frasa, bivšega posestnika v Spodnjem Porčiču. Rajni nas je zapustil v 72. letu svoje starosti. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo občanov. Naj v iffiru počiva! Vrli Frasovi rodbini naše iskreno sožalje!
Dramlje. Težko presktišno je Bog poslal Zupančičevi rodbini. Od kapi zadeta je umrla Marija Cmok. Niti ni minulo pol letaT pa je zopet smrt potrkala na vrata in vzela prerano umrlo
■Cto JWf«'illl flll Bil1!)«
Pri ljudeh, nagnjenih k mašeči, se izkaže naravna	"
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica kot zanesljivo in prijetno učinkujoče sredstvo za iztrebljanje, ki se more tudi dolgo uporabljati brez posebne dijete,
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodaim.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
nam drago mamico Zupančič Marjeto prevžit-
karico, katera je bila stalna naročnica našega »Slovenskega gospodarja«. Draga mamica, naj ti bo žemljica lahka, naj ti sveti večna luč, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Sv. Peter v Sav. dolini. V globino duše nas je presunila vest, da je smrt izbrala za svojo žrtev komaj 291etno posestnico Cecilijo Hra-pot, roj. Terglav, iz splošno znane hiše Tergla-vove iz G. Grušovelj. Padla je kot žrtev materinskega poklica, ko je tri tedne prej dala življenje četrtemu otroku. Zapustila je ljubečega moža in štiri male otročiče, katerih najstarejši je star pet let. Bila je splošno priljubljena, kar je pričal njen pogreb ob ogromni udeležbi ljudstva. Nobeno oko ni ostalo suho, ko se je na pokopališču poslovil od nje njen mož, ki jo je tako goreče in brezmejno ljubil. Vendar naj mu bo v tolažbo dejstvo, da sočustvuje z njim sko-ro vsa fara. Dragi pokojnici pa bodi Vsemogočni milostljiv sodnik!
Sv. Rupert nad Laškim. Leto 1937 moške naše župnije trdo prijema: med desetimi mrliči tega leta je doslej samo ena ženska; smrt je vzela moške na piko! Zopet imamo moškega mrliča: v soboto dne 10. aprila je po dolgem trpljenju zatisnil svoje oči k večnemu počitku gospodar-vdovec Janez Pirnat, po domače Cvirn v Sv. Rupertu. Bil je skrben gospodar in gostoljuben sosed; Bog mu je ob koncu življenja še poslal mnoge nadloge in veliko trpljenja; sedaj pa je vse prestal. Naj počiva v miru!
Sv. Jedert nad Laškim. Same odrasle je pobirala smrt to zimo pri nas. Umrli so: Pečnik Cecilija, samska reva, 42 let; Brinar Anton, skromen posestnik, 82 let; Goršek Ana, žena pogrešanca, 23 let; Arlič Karel, rudar, 36 let; Kandolf Helena, bogoljubna užitkarica, 67 let; Selič Jurij, dolgoletni trpin, 76 let; šraj Anton, najstarejši mož v župniji, 90 let; Grešak Lucija, rudarjeva žena, 54 let; Kandolf Izidor, vdovec omenjene Helene, 77 let; Dornik Martin, ki je dal prvi v župniji posvetiti družino božjemu Srcu, 55 let; Grčar Anton, ki ga je že pred leti zadela kap, 67 let. Zadnji štirje so umrli v marcu, ki je o njem pregovor: brezen ima rep zavit. Letošnji ga je imel glede vremena in pri nas glede umiranja. Otrok pa smrt ni marala. Velika udeležba pri pogrebih je bila dokaz, da
silo na asfalt, trenutek nato pa se je prestraše nih mimoidočih in se je dvignil sam od sebe pred očmi odpravil sam v bolnišnico, ker je čutil, kakor je sam povedal, malo bolečin v obrazu in na rokah. V resnici se ni pri tem padcu nič težje poškodoval nego malo na nosu in levi roki. Tuticka je tudi izjavil, da ga je ta doživljaj ozdravil samomorilne misli. Lansko leto je celo z neke stavbe, kjer je v sili po-r lagal kot zidar, padel na še hujši način, pa se je prav tako malo po-čkodoval.
Srečni kavarniški dobitniki
Glavni dobitek v zadnjem žrebanju francoske Narodne loterije je zadela neka kavarniška Jružba, ki šteje 150 oseb.
Za božjo voljo! Če se s Črnega vrha usuje in zajezi dolino! Nabralo se bo vode za celo jezerce in zalilo ga bo s kočo vred.
Ne! Rajši se spusti gor v peči, in če že mora umreti, rajši v pečeh in snegovju, le v vodi ne. Do jutra bo še počakal.
Vrnil se je v kočo in prebil tu nekaj nemirnih ur. Zopet in zopet je začul bučanje kakega plazu; včasih je bilo blizu, včasih dalje kje. Ko je odprl duri in prisluhnil, se mu je zdelo, da nekdo ječi in stoka. Ali so bili strahovi? Ali njegovi gamsi? Ali prihaja' že sodni dan, o katerem je pridigoval mladi, bolni pater? Kaj bo z njim, kaj bo z jagrom, če bo moral že tako kmalu pred večnega Sodnika?
Na glas je zaječal, pokleknil pred križ, se prijel za okorni les in za vpil:
»Bog! Usmili se!" Usmili se!«--
Planine so se pomirile, utihnil je šum plazov, o kakem vodovju ni bilo sledu. Ko se je jelo daniti, je jagar zaspal.
V koči je bilo temno, ker so bila okna vsa zasnežena. Tako se je Anza zbudil šele proti poldnemu in odhitel pred duri, ki si jih je ponoči odkidal. , Mrzel zrak mu je udaril v lice, od žarke sončave ga je zaščemelo v očeh, da jih je mogel le napol odpreti. Bil je jasen dan. Kar spoznati ni mogel sveta naokoli. Ne ene črne lise ni bilo, vse se je svetilo belo, vihovi so bili čisto blizu, njegova dolinica je bila majcena in tesna.
O gamsih ni bilo sledu. Toda večkrat je zaslišal otožno mekanje z višine. Naglo si je privezal krplje in se podal hitro, kakor je pač najbolj mogel, za glasovi. Na levi, tik pod prvo Hudo pečjo, je zagledal tii mrtve gamse, ki so strmoglavili več ko dvajset klafter v globino in so bili že trdi. Ni jih mogel gledati, tako bridko se mu je storilo.
Zavil je na desno, kjer je ležal ogromen kup plazu, ki se je utrgal z Mrzlice. Tudi tu je spet našel nekaj gamsov, ki so še moleli iz snega; vsi so bili mrtvi. Bog ve, koliko jih je še bilo mrtvih na dnu plaza!
Na glas je zastokal in se stresel po vsem telesu. Kaj naj stori? Ali naj gre do bližnjih kmetov, da mu pomagajo rešiti, kar je še mogoče? Ne, to bi bilo prepozno. Preden bi do najbližnjih prišel, bi bila že noč. Bog ve tudi, če bi mu hoteli pomagati, ko je tako težavno in tako nevarno! Morda mu še celo privoščijo nesrečo?
Sam bo, kar bo mogel! Tako se je odločil in krenil dalje.
Jel je žvižgati in vabiti. Odgovorili so mu veseli glasovi, vmes pa tudi trudni in otožni. Z levih sten se je pokadilo za tropo živali, ki so polzele navzdol; z desne je prigazila druga tropa.
Za tistimi na levi se je udri sneg in jih zagrnil. Jagar je hitel k njim in jih s krepko roko eno za drugo izkopal in rešil. Živalim je bil v očeh smrtni strah, tresle so se, toda zgodilo se ni nobeni nič. Ko so bili
so umrli bili spod to vanj a vredni. Naj počivajo v miru!
Hrastnik. Dne 6. aprila je tukaj umrla blaga mati in vzgledna gospodinja g. Marija Plaz-nik p. d. Klembas v starosti 70 let. Položili so Jo ob veliki udeležbi k zadnjemu počitku na Dragi. Pokojnica je vzgojila svoje otroke V krščanskem duhu in bila do smrti zvesta naročnica »Slovenskega Gospodarja«. Naj v miru počiva, prizadetim pa naše iskreno sožalje.
Meerbeck-Mors. Nepričakovano nam je pograbila smrt našega dolgoletnega člana tovariša Jerneja Tovornika. Umrl je v starosti 59 let. Bil je eden izmed najbolj vestnih članov; mesečnega zborovanja skoro ni bilo brez njega, pa tudi ne nobene slovenske pobožnosti. Kot zastavonoša je spremljal marsikaterega našega rojaka k zadnjemu počitku tukaj v Meerbecku, pa tudi v Hochheidachu in Lintfortu. Na zadnjem našem zborovanju je bil še prav vesel,
dne 7. t. m. je šel na vrt opravljat spomladansko delo in prav ko je že skoraj končal delo, ga je zadela srčna kap in je bil pri priči mrtev. Kako je bil priljubljen pri svojih tovariših in sosedih, je pričal njegov pogreti. Pri odprtem grobu se je predsednik tovariš Lindič z ganljivimi besedami poslovil v imer>" Društva sv. Bai oare M njf0*ovih -otovarišev. Bil je redni naročnik 1">.toliškega časopisja, vedno je prebral vs 'tega »Slovenskega gospodarja« in »Rafaela«. Dcma je bil iz Kalobja. Zapušča ženo in še dve neomoženi hčerki. Njegov sin Jožef je bil tudi dalje časa naš član in blagajnik, vse do svoje premestitve. Rajni je bil vzor naše organizacije. Zvest katoliški veri in svojemu narodu. Naj mu bo tuja zemlja lahka ln naj počiva v miru božjem! Družini Tovornik pa izrekamo naše globoko sožalje! — Odbor Društva sv. Barbare.
Sv. Marija v Puščavi. Dne 25. aprila na Mar-kovo nedeljo, obhajamo v Puščavi letos prvi večji romarski shod. Vabimo vse častilce Matere božje, da se tega shoda udeleže sedaj v hladnem pomladanskem času, posebno one, ki niso prijatelji poletne vročine in radi vročine ne morejo ob poletnih shodih v Puščavo. Za vse potrebe bo dobro preskrbljeno: za dušo in telo. Zjutraj ob petih bo pričetek spovedovanja. Na razpolago bo več spovednikov. Ob sedmih bo pri-fliga in peta sv. maša z blagoslovom. Po sv. maši bo Markova procesija proti trgu Sv. Lovrenc in ob devetih tiha sv. maša. Dopoldne ob desetih pridiga, potem peta sv. maša z blago-Blovom. Pri rani in pozni sv. maši bo darovanje za cerkev. Cerkev ima radi velikanskih popravil še precej dolga; zato prosimo, prispevajte po svojih močeh, da se dolga reši. — Letos bo v Puščavi tudi sv. birma dne 31. maja. Ob tej priložnosti bodo prevzvišeni blagoslovili novo lično kapelico pri »Puščavskih vratih«, po kateri so romarji že dolgo spraševali.
Prihova. Na občinski seji je odbor soglasno odločil, da se bo po izločitvi onega dela občine Tepanje, ki spada pod nadžupnijo Konjice, občina imenovala Prihova, in ne več Tepanje, ker se bo potem domalega kril obseg občine in fa-re. Sedanja občina Tepanje je nastala zadnji čas iz treh prejšnjih občin: Vrholje, Grušovje in Tepanje. Imenovati bi se morala že prej po fari tudi občlffe, Prihova, ker so spadale občine Vrholje in Grušovje celotno v župnijo Prihova, od Tepanja pa en del. Pa prejšnjemu cerkvi nasprotnemu režimu niso nič kaj dišala imena župnij in je za novo, spojeno občino kar diktiral ime Tepanje proti volji občinskega odbora. To se bo sedaj popravilo. Pri glasovanju za sedež občine pa so se glasovi cepili. Velika večina odbornikov iz okoliša župnije in prihodnje občine Prihova je za sedež na Prihovi, manjšina pa za sedež na Križencih ob glavni cesti, kjer je tudi postajališče avtobusa. Na Prihovi je župni urad, štirirazredna šola, posojilnica, pošta, trgovina in gostilna, Križenci pa le postajna točka avtobusa. Nekateri pravijo, da so Križence na sredini bodoče občine. Pa tudi ta ugovor ne drži. Sredina bi bila na Prelogah, če bi ta razlog vse druge bolj tehtne ovrgel. Pa gledati ni na sredino, ampak na središče vseh kulturnih na-
prav, ki je pa na Prihovi. Pravijo pa, da Je vas Prihova na skrajni meji prihodnje župnije. No, kaj pa zato? Koliko občin v Sloveniji Ima sedeže na enem koncu občine! Pa če vsi farani hodijo v cerkev na Prihovo, če hodijo na pošto na Prihovo, če vsi njihovi otroci hodijo v šolo na Prihovo: jim tudi na občino ne bo pretežav-no semkaj hoditi. V delu je pa lepa, tlakovana cesta na Prihovo, ki bo morda že letos dovršena tako, da se bo vsakdo lahko z vozom ali tudi z avtom pripeljal na Prihovo, če bi ne mogel peš priti. Na Prihovi bi mogel vsakdo, ko pride v nedeljo k sv. maši, tudi prebrati občinske razglase. Kar se tiče živinskih potnih listov, je v vseh občinah navada, da dele živinske potne liste ne samo župan, ampak tudi drugi pooblaščeni občinski odborniki, razdeljeni po vsej občini. In tudi pri nas je bilo tako že do seda}. Tudi to je treba pomniti, da imamo na Prihovi pri posojilnici železno blagajno. Posojilnični odbor bo gotovo tako prijazen, da bo sprejemal začasno večje svote občinskega denarja v to shrambo. Obenem tudi upamo, da si bomo pozidali na Prihovi dom, ki bo vzel vse pod eno streho: občino, posojilnico in mežnarijo, pa še kakega tajnika povrhu. Sloga jači, nesloga p? tlači!
Sv. Anton v Slov. goricah. Dolgo se že nismo oglasili, kakor bi nas res že sedanje deževno vreme popolnoma udušilo. Pa vendar imamo vedno kaj novega, samo mnogokrat kaj takega, da je boljše, da molčimo. To pa vendar mora širša javnost vedeti, da imamo občino preimenovano iz: Cerkvenjak v občino: Sv. Anton v Slov. goricah. Ta nam je na posredovanje sedanje občinske uprave in na predlog našega sc« rojaka in soseda notranjega ministra g. dr. A. Korošca ugodilo kr. namestništvo z dne 20. III. 1937. Saj si je to tudi vsak širše misleči An-tonjevčan želel, žalibog, da tega gotovi gospodje niso storili že takrat( ko se je snovala naša sedanja velika občina, ker s tem bi obenem občini prihranili tudi ponovne stroške. Morda so se bali imena Sv. Anton zato; ker je isti pu-ščavnik, zraven pa še svetnik in so tako dali občini ime: Cerkvenjak in pod tem imenom smo pač bili pred svetom kot nekaki popolni tujci, čeravno smo iste narodnosti in plemena, kakor naši sosedje. To bi bila prevelika krivica, če bi
zopet na nogah, so se tiščale okoli Anzana, ko da si ne vedo drugod pomoči kakor le pri njem.
Zbral je že kakih štirideset gamsov. Zdaj se je lotil še enega svojih senikov. Odgrebel ga je in nakrmil živali. Potem se je podal še za onimi, ki so čepele kje v soteskah in razpokah. Iz vej si je spletel metlo in ril z njo po snegu, da je za silo napravil nekaj stezic. Tu ali tam se mu je udri sneg in sprožil plaz, ki je pometel po bregu, da je bila cela pot za njim. Še marsikak gams se mu je zadušil in potolkel, precej pa jih je rešil.
Preden se je stemnilo, jih je imel blizu šestdeset. Niso se ganili od njega. Ko jim je okoli koče naredil prostora in natrosil sena, se je zaprl v bajto in, ne da bi kaj pojedel, se je zvrnil po tleh in zaspal ko ubit.
Drugo jutro je bilo še lepše. Sneg se je strdil in plazov se ni bilo več bati. Jagar se je spet enkrat pošteno najedel, potem je šel še druge gamse iskat. Klical in žvižgal jim je in marsikatero žival je še našel in rešil. O malem kozliču pa ni bilo ne duha ne Bluha. Kakor za ljubim človekom je žaloval jagar za njim.
Ko je vse naokoli prebredel in se ves zdelan na večer vrnil v kočo, je šele prav spoznal, kaka nesreča ga je zadela. Okoli osemdeset gamsov je otel, prav toliko pa jih je izgubil. Razmišljal je in se jezil nase, da poleti ni dovolj oskrbel, kako bi gamse na zimo «a varoval.
\li na ie morda vsa nesreča kazen božia?
Pri tej misli ga je prijela jeza na vse in v srcu je sklenil, da mu za Boga odslej ni mar nič več.
Za rešene gamse ga ni bilo skrb. Sena je imel dovolj zanje in na obronkih, kjer so plazovi pometli, se je že kazala zemlja.
Prve dni so mu bile živali zmerom za petami. Zdaj pa so se že veselo podile po bregih in prav nič jim ni bilo videti, da kaj žalujejo za tolikimi mrtvimi tovariši in tovarišicami.
Tega jim jagar ni mogel nikoli več odpustiti. Prav zares, živali nimajo srca; ljubezni in hvaležnosti pri njih ni najti.
To spoznanje ga je še bolj potrlo in samota sredi te mrzle lepote sneženih gor ga je navdala s hrepenenjem po ljudeh.
Spomnil se je Špele, krčmarjeve na Fužini, ta bi ga sprejela z odprtimi rokami. Toda gabila se mu je zaradi strastnosti svoje. Ne, v to fužinsko močvirje nikdar več!
Druga podoba mu je vstala pred očmi, podoba lepa in čista:
Veronika!
Ali tudi to je odgnal. Čarovnica! Ujeti ga je hotela, preslepiti.. 5
K Cenci pojde, k njej, ki mu je bila kakor mati. Rada ga ima. Ko bi le tako otročja ne bila! Vedno še ga ima ko majhnega pobiča, čeprav je že velik in mož. Zoprna mu je ta sladkava mehkužnost.
(Dalje sledi.)
Ti ljudje, ki zahajajo vsi v eno in isto kavarno v Lilleu, so za šalo kupili srečko, ki je zadela tri milijone frankov. Zgodilo se je prvič v zgodovini loterije na Francoskem, da je zadela glavni dobitek kavarniška družba.
25 letnico smrti znanegi»
pisatelja Karla Maya so v Radebeulu na Saškem obhajali 30. marca t. 1. Na grobu je govoril prvi župan mesta Dres-den. Poleg velike množice ljudi se je slavnosti udeležila tudi vdova rajnega pisatelja, ki je bil zlasti med mladino znan pod imenom »Old Sha-terhand«. Njegove potopisne povesti tudi slovenska mladina še rada bere in jih naroča v lepem slov. prevodu v Ci-rilovi tiskarni.

naš Sv. Anton, kateri je na tako razgledni toč-ki, še mogel nadalje nositi to neprimerno ime In to kljub temu, da pošta, šola, župnija, posojilnica, stalna žandarmerijska patrola, društva itd. nosi vse ime: Sv. Anton v Slov. goricah, tako je tudi gotovo najbolj umestno, da nosi isto ime tudi občina. Zato imamo največjo zahvalo v tem oziru dati našemu velikemu voditelju g. dr. Korošcu. — SI. aprilom se je tukaj tudi nastanila stalna orožniška patrolaj katera je že res bila potrebna, da bo našim ljubiteljem tuje lastnine malo prikrajšala njihove dolge prste. Gospodom orožnikom, ki so tukaj nastanjeni, želimo mnogo uspeha pri zasledovanju onih^ ki delajo sramoto -fari in pred svetom ne-čast.
sirigova. Narava, ki je čez zimo počivala, se tudi pri nas vzbuja k novemu življenju. Tudi naš štrigovski okoliš, ki je par mesecev mirno počival in koval načrte za bodočnost, se je dokončno vzdramil iz spanja ter javnosti naznanja, da še živi in tudi hoče živeti. Za časa našega dremanja se je pri nas marsikaj zgodilo novega, kar pa ni bilo javnosti dano na znanje. Vse občane je pretresla -lovica, da je premeščen iz štrigove v Ljutomer vsem znani in priljubljeni žandarmerijski narednik g. Ivan Drab. V dobi službenih let, ki jih je prebil v štrigovi, ei je pridobil med občinstvom splošno spoštovanje irf zaupanje. 2elimo mu na novem službenem mestu, kakor tudi njegovi dobri družini, eadovoljnosti in uspeha. Želimo, da bi se zopet vrnil k nam nazaj. — Nesporazum, ki je vladal med župljani štrigove in Kazkrižjem, je končno ln kakor upamo, za vselej odstranjen, če so tudi postali samostojni župljani, bomo vse eno dalje obdržali med teboj najtesnejše medsebojne vezi in bratsko ljubezen. Dokaz temu je to, da so nas verni bratje in sestre (člani Katoliškega prosvetnega društva) iz Razkrižja v nedeljo 11. aprila obiskali ter nam v župnišču v štrigovi vprizorili pretresljivo igro »Za križ in Bvobodo«. Obisk je bil čez vse pričakovanje kljub slabemu vremenu obilen; igra je med gledalci vzbudila splošno pozornost. Pred igro -je p. gvardijan iz Razkrižja v naši župni cerkvi opravil večernice, med katerimi so naši bratje igralci pod vodstvom njih pevovodje odpeli lav retanske litanije tako, da je kar zagrmelo po cerkvi. Resnici na ljubo bodi rečeno, da še do sedaj v štrigovski cerkvi nismo slišali takega petja.
Lešnica pri Ormožu. Na Lešnici so nekemu posestniku pobrali tatovi vso kuretino. Skrbna gospodinja se v jutro ni dolgo obotavljala, šla je po sledi in kmalu je bila na jasnem, kam da je romala njena perutnina. Podala se je na bližnjo orcžniško stanico v Ormož. Povedala je vse, kaj se je ponoči pripetilo. Orožniki so bili takoj na delu in so zalotili tatove, ko so ravno čistili svoj zaželjeni plen. Veselje se je takoj obrnilo na žalost, ker so morali dati precej mastne pečenke lastniku nazaj in še se bodo morali zagovarjati na zatožni klopi za storjeno krivico.
Velenje. Pri nas se je naselil meseca januarja t. 1. banovinski zdravnik g. dr. Ivan Turin. Že dalje časa smo pogrešali Velenjčani, oziroma cela šaleška dolina, okrožnega zdravnika. Odkar je odšel dr. Vidmar, je bilo to mesto prazno. Končno po dolgem čakanju je nam vendar dala banska uprava spretnega moža strokovnjaka v svojem poklicu. Na žalost pa vsled preslabe plače nobeden ne more dolgo izhajati; kmetje nimajo denarja in brez hude sile seveda nikdo ne kliče zdravnika, ker se ogiblje stroškov. Delavstvo v rudniku in železnica ter okrožni urad za zavarovanje delavcev ima pa svojega. Tako pride na banovinskega zdravnika
oooooooooooooooo Za mesec mai
vam nudimo sledeče kipe: Srce Marijino
cm	17 20 25 30 35 37 42
Din 25.- 44,- 50,- 50.- 94,- 102.-		110.-
cm 50 60	60	
Din 172,- 155.-	300.-	
Marija Brezmadežna cm 12 15 21	25 28 30	
Din 8,- 12,- 30.-	56.- 45.- 62,- 70.-	80.-
cm 42 60	85	
Din 150.- 300,-	400.-	
Lurška Marija cm" 16 20 25	37 42 50 65	90
Din 12,- 40,- 50.- 102,- 125.- 160.- 155,-		350.-
Marija z Jezusom cm	25 65	
Din 55,- 160,-Pri naročilu napišite velikost in ceno.
Priporočamo se za naročila!
TISKARNA SV, CIRILA V MARIBORU.
OOOOOOOOOOOOOOOO
malenkostna banovinska plača. Slišijo se glasovi, da misli tudi sedanji g. zdravnik nas zapustiti. Apeliramo na merodajne oblasti, naj se dado zdravnikom primerne plače. Ni pa tudi na mestu, da v nekaterih krajih ima eden zdravnik vse ustanove raznih zavarovanj in še privatno prakso, drugi pa samo tisto majhno ba-novinsko plačo.
Sv. Jakob pod Kalobjem zasluži, da bi si ga ogledal »naš« narodni poslanec g. Prekoršek, namreč cesto, ki vodi iz Rifeneka mimo cerkvice sv. Jakoba proti Sečji vasi, ter je gotovo svoje vrste cesta, široka do 10 m! To se pravi bolj natančno: sredi blatnega močvirja je sicer navadna cesta, na vsaki strani pa 3—4 m široki pas nepopisne luže, v katero se je spremenil travnik; nesrečni ljudje in živina, ki morajo tu prek in naprej, si pomagajo tako, da pač stopajo in pomandrajo travnik. In vendar je ta cesta v načrtu banovinske, oziroma državne ceste, ki se že gradi od Sv. Jurija ob južni žel. v smeri pod Kalobjem na Dobje in Sevnico, pa se radi pomanjkanja sredstev pomakne v enem letu le za nekaj metrov naprej. Dobro bi bilo, g. poslanca Prekoršeka povabiti na ogled na licu mesta!
Sv. Vid pri Grobelnem. Pri nas hvala Bogu nimamo bratovščine jer. osla. Večina mož in mladeničev so v apostolstvu ter se zavedajo in tudi vestno vrše svoje verske dolžnosti. Res nekaj mož je včasih že zunaj cerkve med službo božjo, pa so iz drugega tabora.
Buče. Buče so lep in prijazen kraj, toda priznati moramo, da je tudi pri nas satan zasejal nekoliko ljuljke. Ta ljuljka se predstavlja kot »bratovščina jeruzalemskega osla«. Čudno nam se zdi, kedaj in kako se je to društvo ustanovilo ter da sploh lahko obstoja. Člani tega društva se menda hočejo pred svetom postaviti, toda ne žanjejo nobene časti. Sicer se je že skušalo tej nelepi organizaciji napraviti konec. Doslej se še to ni posrečilo, upamo pa, da se bo v bodočnosti.
Sv. Rupert nad Laškim. V listih beremo, da je v naši banovini veliko brezposelnih učiteljev, ki nevoljni in težko čakajo na delo in na kruh; pri nas pa imamo štirirazredno šolo in sedaj samo eno učiteljico!
Včasi smo imeli drž. zbor in v njem naše ljudi kot poslance, ki so zastopali tudi naše koristi; ako je kak prosvetni ali naučni minister hotel biti gluh, pa so naši možje tako glasno govorili, da jih je končno moral slišati.
PoreCila iz boiiševtšftega raja.
Član francoske akademije Roland Don-gelece (Donželes) je bi! preteklo leto v Rusiji in letos svoje utise priobčil v listu »Le Intransigeant«. Ruski list »Golos Rossii« v Sofiji je v štev. 32 prinesel nekaj teh prav zanimivih podatkov. Da bodo čitatelji »Slovenskega gospodarja« dobro informirani, jih tudi mi nekaj priob-čujemo.
Tako-le piše: »Moskva, prvi utis: bera-čija. Umazana in mračna beračija. Prva barva vsega je siva. Nebo, obleka, ulice, poslopja — vse je ene barve. Pred vsem opazimo pomanjkanje obutve. Tudi klobukov ni videti, le kapice. Delavske kapice, uradniške kapiee. Razlika je samo v tem, da imajo eni nove, drugi pa stare, jednako je tudi s čevlji. Jednakost !
Nisem pričakoval, da bi našel v Rusiji kako razkošje, a kar sem videl, to me je porazilo. Videti ni niti jedne snažne obleke, ne ljubkega nasmehljaja. Čistota je izključena, eleganca bi tu izzivala. Čuditi se pa moramo gnječi: ulice so polne ljudstva. Vozijo avtomobili, polni vojaštva, in vozovi z vrečami, na katerih sede umazane ženske.
Zakaj trdijo, da Stalin živi v sredi svojega ljudstva? To ni resnica. Njega stra-žijo kot carja v Kremlu. Če potuje, ga pa spremlja cel polk vojakov. Zakaj je strogo prepovedano citati evropejske liste in časnike? Zakaj je pod grožnjo z ječo prepovedano kupiti več kot pet metrov suk-na? Taka vprašanja je možno staviti v Rusiji brez konca.
Strašen je strah pred resnico. Če delavec in kmet sebe smatrata za srečna, je to le vsled tega, ker pred njimi skrivajo resnico o tem, kar se godi v drugih državah. Ko sem bil enkrat v bližini kazanske-ga kolodvora, sem se razgovarjal z delavcem tovarne za obutev, ki je dokazoval, da Bulonski les pri Parizu smejo obiskovati le bogati Parižani, ne pa delavci. Ko sem prisegal, da to ni resnica, je pozval tovariše, ki so isto trdili, češ, da so to čitali in so jim tako pripovedovali. To -o navadni ljudje. A kaj naj rečem o bančnem uradniku, ki ni hotel verjeti, da v Parizu med poslanci in senatorji ni — zamorcev ?
Pravosodje je žalostno, žalostno posebno za delavca in kmeta. V vsej ostali Evropi delavec v trenutku jeze more vreči svoje orodje v lice mojstru. Ali prekriža roke in zapusti delo. V Rusiji takega delavca takoj aretirajo. Ni tedna, da bi pod pretvezo »sabotaže« ali »protistahanov-stva« ne pošiljali cele trope delavcev na delo v tundre, v Sibirijo ali na prekop »Moskva-Volga«. Če bi v Franciji kaj takega upeljali, bi isti dan nastala splošna stavka.
Sovjetski kazennki zakonik je strašen dokument. Pri vsakem koraku srečaš besedo: streljati, streljati, streljati! Za male prestopke, kateri se v Franciji kaznu-
/
jejo z dvema tednoma ječe, se v Rusiji dobi dve leti ječe ali izgnanstvo. Če kdo ukrade kako malenkost eni osebi, dobi 2 leti ječe, če ukrade državi, pa dobi deset let.
Nova konstitucija je obljubila versko svobodo. To je navadna laž. Da bi pa sov-jeti varali Evropo, je duhovnikom dovoljeno otrokom deliti sv. obhajilo, prepovedano pa je učiti jih katekizem. Da varajo turiste, obešajo v kolhoznih sobah svete podobe, a duhovniki morajo javiti vse, ki se hočejo cerkveno poročiti, ali ki dajo krstiti svoje otroke.
V letu 1935 so iz Leningrada poslali 80 tisoč prebivalcev, ne da bi Evropa kaj vedela. Udarili so ponoči s pestjo po vratih in so zapovedali, da dotičnik mora v 48 urah zapustiti mesto. Niso mogli prodati svojih reči, niti seboj vzeti tega, kar je bilo potrebno. Iti so morali na Ural v ru-dokop, ali v Azijo. Kadar so prebivalci slišali kak korak pri vratih, že jim je zamiralo srce. Ko je mlad zdravnik prejel obvestilo, da mora iti v izgnanstvo, je — ubil ženo, dete in na zadnje še sebe.«
Take in podobne reči popisuje član akademije g. Roland Dongelece. Mi nimamo tem besedam ničesar dodati. Seveda komunisti bodo pa po svoji navadi trdili, da je to laž. ; . .	A. K.
Pefer Pešcfar rešefari.
Popravek. Pri nas se nekaj zgodi. Tebi ni prav, da je res, pa napišeš, da ni res. In čeprav je res, moraš objaviti, da ni res. Čudim jja se, čemu se nekateri bojijo reči, da je res, kar je res. Pa če tak tudi stokrat reče, da ni res, je vendar res.
čenče. V mali vasi je tudi mal dogodek velika stvar. In potem pridejo besede, ali po domače čenče. JNS stranka je sedaj že tako majhna) da živi samo še od čenč. Če pa jo primeš) se pa izgovarja kakor neka klepetulja na sodniji: Jaz nisem rekla, da je ta rekla, da je ona rekla. Ampak jaz sem rekla, da je ona rekla, da je ta rekla.
Univerza je padla! Na univerzah imamo sedaj čudne razmere. Včasih je bilo tako, da je o študentu veljalo, da je padel. Sedaj pa študentje vpijejo: Univerza je padla v naše roke. Bi bilo res dobro, da bi spet študentje padli v roke — univerze!
Cene rastejo. Stopil sem v gostilno in si na-čil pol litra vina in eno celo klobaso. Dobil pa sem dva četrt vina in dvakrat po pol klobase. Ko sem vprašal, zakaj, mi je rekel gostilničar, da sedaj pač cene rastejo in da mi četrt vina in pol klobase zaračuna še po starem, za drugi četrt in druge pol klobase pa mora še počakati, če med tem ne bodo cene zrastle.
Mädchen für alles. V Beogradu Srb, v senatu Jugoslovan, v Sloveniji Slovenec, v Ameriki Amerikaner med vojsko dobrovoljec) doma gospod in kmet, doktor in mesar, odvisnež in sa-mostojnež, za JNS in proti JNS, če uganete, kdo je to, pa mu pišite v Velike Lašče.
Kramer bi rad v vlado! Med novicami nekega lista sem čital, da bi rad dr. Kramer v vlado. To pač ni nobena novica, to je stara stvar. Samo če bo še kdaj resnica, da se bo njemu ta želja izpolnila!
Kako se rešuje hrvaško vprašanje? Ta teden so ga reševali na univerzi v Zagrebu, pa ga še niso rešili. Na tak način bo postalo hrvaško vprašanje kmalu hrvaški pomišljaj!
Dr. Kukovčeva pomlad. Dr. Kukovec je kot vodja slovenskih hrvatarjev peljal vso svojo
Proti trdi stoUcl in hemoroidom, spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavo-boru, je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava
FRANZ - JOSEFOVA
voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
stranko na pomladanski izlet. Srečali so neko pastirico, ki je lepo popevala: Dekle paslo je ovce, začelo zvezde štet, rado bi zvedelo, kedaj bo treba umret. Dr. Kukovec pa je vzdihnil: Celo tukaj se norčujejo Iz naše stranke! Zastonj smo se trudili, zobe si polomili, po grbi jih dobili! Na Hrvaško ne smem več) doma me ne_ marajo več! Naša stranka je umrla, predno je učakala pomlad!
Starostno zavarovanje. Sedanja vlada je poskrbela za starostno zavarovanje delavstva. Prejšnja vlada je tudi skrbela za starostno zavarovanje s tem, ko je spravila v senat Marušiča, Pu-clja in Kramerja.
Fašisti na Slovenskem izdajajo list »Pohod«, čisto pravo ime, ker narod jih bo pohodil!
Najtežja uganka. Društvo narodov ne more še imeti seje, ker njegovi člani še niso rešili najtežje uganke: kdo je v španski vojni s Frankom in kdo proti.
Bdeča Jagoda, čeprav je v Rusiji pozna pomlad, je vendar vsaj ena rdeča Jagoda dozorela. Rdeča vojska jo je odtrgala^ Stalin jo je pozo-bal in pravijo ,da mu je obležala v želodcu. Nevaren sad iz čifutskega vrta!
Svetovna razstava v Parizu se je zakasnela, ker morajo postaviti še en paviljon za plemena iz vrst JNS v Jugoslaviji.
Največji uspeh je dosegel japonski zraRo-plov, ki je priletel od tam v Pariz v dveh dneh. Toda to ni nič. Napij se štajerskega vinčka, pa se doli vsedi; pa se bo svet trikrat okrog tebe zasukal!
Politične novice iz naše države.
Dr. Stojadinovič v Rim. Predsednik naše vlade dr. Stojadinovič bo vrnil obisk italijanskemu zunanjemu ministru grofu Cianu 30. aprila. Dr. Stojadinovič bo ostal v Rimu dva dni.
Politične novice v drugih državah.
Predsednik Avstrije Miklas se pripelje 3. V. v Budimpešto in bo ostal na Madžarskem tri dni.
Obiski v Berlinu. Nemški vojni minister maršal Blomberg je povabil na obisk v Nemčijo madžarskega vojnega ministra Roderja, ki se je odzval vabilu 20. aprila. Hitler je sprejel 19. t. m. avstrijskega notranjega ministra Horste-naua.
Mednarodno nadzorstvo nad uvozom orožja v Španijo na suhem in morju je stopilo v veljavo 19. t. m. ob polnoči. Na španskem vojskujoči se stranki sta sedaj navezani na lastno moč.
Zaupnica stranke francoskemu presedniku stranke. V Parizu je dva dni zboroval narodni svet socijalistične stranke. Zaključek strankinih posvetovanj tvorita dve resoluciji. Prva resolucija izraža zaupnico predsedniku vlade Leonu Blumu in notrajnemu ministru Marksu-Darmoy, ker sta se držala discipline stranke in sta si lanko svesta posebnega prijateljstva in spoštovanja socijalistov. Druga resolucija pa pravi, da je komisija za združitev socijalistične in ko-
munistične stranke oni faktor, kateri se lahko pogaja o spojitvi obeh strank.
Obtožnica proti Jagodi. Najvišji sovjetski državni pravdnik Žid Višinski je že dogotovil obtožnico proti bivšemu poštnemu ministru in organizatorju čeke židu Jagodi. Obtožnica obsega štiri glavne točke: 1. Jagoda je snoval atentat na Stalina in je bil v najožjih stikih z že ustreljenima Sokolnikovim in Pjatakovim. 2. Jagoda je obdolžen, da je hotel z osmimi generali rdeče armade umoriti vojnega ministra Vorošilova. 3. Jagoda je pripravil leta 1934 umor Kirova, prvega Stalinovega sodelavca. 4. Jagoda se je pripravljal na pobeg iz Rusije. Za beg je oropal državno blagajno ter si je osigural visoke svote. Pretežni del oropanega defiarja je imel naloženega v amerikanski banki v Filadelfiji. Moskovsko časopisje dolži Jagodo, da je tihotapil z valutami ter vrednostnimi papirji in je ogoljufal države za več milijonov rubljev.
Domače novice.
Požarne nesreče. Pod Kalvarijo v Pekrah pri Mariboru je zadnjo nedeljo popoldne podtaknjen ogenj uničil gospodarsko poslopje Čeligijeve vi-ničarije. Zgorelo je tudi 20 kubikov stavbenega lesa in 6 klafter drv. — V črešnjevcih pri Gor. Radgoni je v noči na zadnjo nedeljo zgorelo stanovanjsko in gospodarsko poslopje poštnega na-stavljenca Ivana Fekonje. Ogenj se je tako hitro razmahnil, da so se rešili domači v zadnjem trenutku. Fekonjevega očeta je zrušeni strop tako poškodoval, da so ga prepeljali v bolnico v Mursko Soboto. S poslopji vred je zgorela živina. — Zadnjo soboto predpoldne se je igral triletni posestnikov sinček Nacek Kolarič v Ge-rečji vasi pri Ptuju z vžigalicami. Zanetil je najprej mejo. Od tam je preskočil ogenj na gospodarsko poslopje, katerega je čisto upepelil.
Deset let za uboj. Pred sodniki okrožnega sodišča v Mariboru se je zagovarjal radi uboja Bernhard šmigoc, 361etni viničar iz Kukave, ki je znan kot nasilnež. Dne 9. februarja je ubil posestnika Ivana Gorenjca in je bil obsojen na 10 let ječe.
V zadnjem trenutku rešen. V jamo za apno je padel dne 19. t. m. opoldne s kolesom 201etni trgovski pomočnik Štefan Frank v Studencih. V zadnjem trenutku ga je rešil smrti g. Valter Bobanec, stavec v Cirilovi tiskarni.
Utonil v Savinji. Anton Filač, 571etni sluga podružnice Praštedione v Celju, je šel mimo Savinje in si je hotel namočiti robec. Vsled slabosti je zdrknil v vodo in utonil.
štirje nad enega. V neki gostilni na Ljubeč-nem pri Celju so napadli zadnjo nedeljo zvečer štirje Rudolfa Slokan, 251etnega delavca iz Tr-novelj in so mu zadali tri zabodljaje v hrbet Slokana so odali v celjsko bolnico.
Cirilova knjigarna v Mariboru, priporoča novosti: Grivec: Kristus v cerkvi, broš. 52 Din, vez. 60 Din — Opeka dr. Mihael: Rimske šmar-nice, Marija v rimskih svetiščih, broš. 15 Din, vez. 22 Din —Skuhala Vekoslav: Lepa si, lepa si, Roža Marija, šmarnice za leto 1937, broš. 18 Din, vez. 26 Din — Lavtižar Josip: šmarnice: Marijina božja pota v Evropi, četrta knjiga, vez. 35 Din — Žagar dr. Jakob: Marija je moja mati, razširjanje čudodelne svetinje, svetniška pot BI. Katarine Laboure, broš. 16 Din, vez 28 Din — Kovačič: BI. Gemma Galgani, biser Srca Jezusovega, broš. 20 Din — Luskar Anton: Obredni priročnik, broš. 40 Din, vez. 52 Din — M. Elizabeta: Srčni rubini Svete Male Terezije deteta Jezusa odmevi njenih pesmi, nova izdaja, 30 Din -— Hafner Jernej: Z Bogom za kralja in domovino! Vojaški molitvenik, slovenskim fantom za slovo z doma na pot v službo v kraljevi jugoslovanski vojski, vez. z rdečo obrezo 12 Din — šegula F. S.: Moj tovariš, vojaški molitvenik, vez. z rdečo obrezo 16 Din, vez. z zlato obrezo 20 Din — Misijonska molitvena ura, za misijonsko nedeljo primerna tudi za molitveno uro ob kvatrnih nedeljah, broš. 2 Din.

ax, april 1937,
SLOVENSKI GOSPODAR
Stran 11,
Dodi zdrav! o strnil zdrav!
Eden od najvažnejših razlogov se glasi: imej v redu svoje organe za prebavo, svojo kri, vse obisti ln jetra. Stari narodi so vedli, da mnog« bolezni počivajo na nedovoljni prebavi tvarin. Ker se nič ne dela, da se te škodljive tvarine In ostanki, ki se v telesu stalno gradijo in zadrža-vajo, odstranijo, to so neizbežni slučaji v zdravju celega telesa. Redna prebava hrane je ključ za Vaše dobro zdravje. Preprečite hitro in začnite z enim zdravljenjem »Krušen soli«. Krušen se dobi v apoteki. Ena originalna steklenica zadostuje za tri mesece, stane samo 45 Din, mala steklenica 27 Din. Oglas reg. S br. 29613/35.
dvema drugima po enega. Skupna škoda znaša 15.000 Din.
Vladarski jubilej na Danskem. Dne 15. maja bosta slavila danski kralj Kristian X. ln kraljica Aleksandrina 25 letnico, odkar sta na prestolu.
Novice iz drugih držav.
Izreden način samomora. Iz Pariza je prišla 19. t. m. vest, da jo Izvršil v srednji Franciji cirkuški Igralec samomor na Izreden način. Zno-sU si je na kup 40 kg dinamita, se nanj vlegel ln ga zažgal. Eksplozija Je bila tako strašna, da so popokale šipe na oknih in krajih 6 km naokrog. Zelo hudo je poškodovana farna cerkev v Mitchijelu. Ko so prišli na kraj dejanjaj niso seveda našli niti drobec telesa, v zemljo pa Je eksplozija Izkopala skoraj 10 metrov globoko žrelo.
Potapljač v avstralski prestolici v Sidneju si je napravil najbolj priprosto potapljaško opremo, s katero preiskuje dno pristanišča. Naprava je Iz čelade ln s cevjo za dovod zraka ter lz pasu Iz plutovine.
Amy Johnson, znana angleška pUotinja, ki se bo udeležila letos od Francije prirejene letalne tekme ob priliki desetletnice, ko je ameriški polkovnik Lindbergh prvič preletel Atlantski
Težka granata, ki nI eksplodirala, služi pri Bil-bao na severnem španskem bojišču kot kažipot.
Levo:
Romunski princ Nikolaj, brat kralja Karla, je bU izključen lz kraljeve rodbine, ker se je poročil z gospo Dumitrescu.
Desno:
O vstaji v Indiji pišemo med političnimi vestmi. Slika nam kaže od Angležev zavzeto poslopje, lz katerega je skraja vodil upor fakir iz Ipi.
lovškim klancem je zadel ob brzojavni drog, ga podrl in se je prednji del vozila močno poškodoval. Lastnik avtomobila je precej oškodovan, fantoma se ni zgodilo nič hudega.
Hlod je padel na 231etnega klobučarja Rud. Banovšeka z Vranskega in ga je smrtno nevarno nevarno poškodoval.
Štiri konje so ukradli cigani v Grčaricah na Kočevskem. Enemu kmetu so ukradli 2 konja;
£ avtomobilom ob brzojavni drog. Pred gostilno Cizej na Polzeli Je pripeljal v nedeljo na večer avto Franc 2. iz Podvina. Z njim je Ml neki fant, katerega Je ob 10. uri zmanjkalo. Ta je sedel v avtomobil ln se Je v družbi svojega znanca odpeljal proti Braslovčam. Pred braa-
Vse potrebščine
za šolo, dom in urade dobite najceneje v prodajalnah
Tiskarne sv. Cirila
Maribor — Ptuj.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
»Buči, buči. morje adrijansko . . .« Vsi bregovi so oživelii rožmarin je zadehtel in oljke so ozelenele, zvon na Trsatu pa zvoni in vabi na najlepše majniško romanje k Mariji na Trsat, združeno z izletom na prekrasni otok Rab (nad pet ur vožnje po morju v eno smer) o binkoštih. Kdo bo ostal doma, ko se vsa Slovenija pripravlja na to prelepo romanje? še danes sporočite po dopisnici svoj naslov upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17, da vam pošlje brezplačna pojasnila.	600
Prireditve.
Sv. Jurij ob ščavnici. Bralno društvo priredi za 501etnico svojega obstoja na Jurjevo nedeljo 25. aprila popoldne pri Pergerju veliko tombolo z mnogimi krasnimi dobitku Kdor sreče si želi la tombolo k nam naj prihiti!
Ljutomer. Naše Glasbeno društvo (mestna ¿odba) proslavlja v nedeljo 2. maja t. 1. svojo društveno 151etnico. Ob 8. uri sv. maša, pri kateri poje mladi pevski zbor društvene glasbeni. 5ole. Po maši promenadni koncert na Glavnem trgu. Po istem slavnostno zborovanje. Ob treh popoldne javni nastop društvene glasbene šole v spomin blagopokojnega skladatelja prof. E. Adamiča. Nastopijo vsi gojenci: goslači, klavi-raši, harmonikarji, posamezno in v skupinah. Mladinski pevski zbor bo proizvajal sedem mladinskih pesmi s klavirjem. Na prireditev, zlasti na produkcijo, vljudno vabi odbor.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Zadnja desetletja je župnijska občestvenost ustvarila z veliko požrtvovalnostjo celo vrsto prosvetnih domov, ki naj pomagajo širiti med ljudstvo pravo izobrazbo duha in srca in s tem služiti namenom k? toliške akcije. — Tudi naše katoliško prosvetno društvo; ki že nad 25 let plodonosno deluje :n zbira poleg odraslih vso dobro in katoliško mladino župnije ter jo vzgaja, si je stavilo nalogo) da uredi društvenim potrebam prostorno in okusno društveno dvorano. Letošnji odbor; v katerem so naši zavedni možje, je prijel pogumno za delo. Mogoče je spočetka kdo zmajal z glavo, češ, da so sedanji časi preveč težki in v znamenju gospodarske krize, da bi smeli misliti na tako delo. A večina župnije, razumni starši in mladina, razume veliki pomen in potrebo društvene dvorane v današnjih časih, ko se krivi in škodljivi nazori širijo med ljudstvo in ga zastrupljajo. Danes je treba poleg cerkve še tudi katoliškega društvenega doma, ki naj bo trdnjava katoliške zavesti in prave izobrazbe. Dne 6. majaj na Križevo, priredi Katoliško prosvetno društvo v ta namen veliko tombolo. Požrtvovalni odborniki in »člani so zbrali lepe in zelo koristne dobitke. Skoraj nobena hiša ni hoteia izostati z darom. Naši mizarji so iz darovanih desk izgotovili krasno pohištvo, kolar je izgoto-vil nov voz, sodar krasen sod, društvo je kupilo dve kolesi in razen tega še mnogo lepih dobitkov čaka na srečne kupce kart. Sezite po kartah, ker sreča vas čaka in podprete s tem naže delo.
Križevci pri Ljutomeru. V nedeljo 25. aprila^ takoj po rani sv. maši, ima tukajšnja krajevna Kmečka zveza svoj redni občni zbor v Slomše-kovi dvorani. Pridite vsi člani in tudi drugi, da slišite dva kmečka govornika, ki prideta iz Maribora in Ormoža. Na svidenje torej v nedeljo dne 25. t. m.!
Št. Ilj pri Velenju. V nedeljo 25. aprila ob 2. uri popoldne bo v Društvenem domu kmečko zborovanje. Predvideno je, da pride na zbor sam načelnik Kmečke zveze tov. Brodar.
Št. Ilj pri Velenju. Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani priredi 25. aprila ob 10. uri veliko sadjarsko zborovanje. Sadjarji, pohitite v obilnem številu v št. Ilj, da se pogovorimo o našem delu in napravimo načrte za bodočnost. Zborovanje je namenjeno za srez Slovenjgradec. Na svidenje, tovariši sadjarji!
št. Janž pri Velenju. Naša krajevna Kmečka zveza priredi v nedeljo 25. t. m., po rani sv. maši v Slomšekovi dvorani veliko kmečko zbo-rovanje_ ker je v našem kraju kmečki pokret v najživahnejšem razmahu. Razpravljalo se bo o prepotrebni stanovski kmečki organizaciji.
Smrtni slučaji.
Sv. Miklavž v Oadramu. Bogu vdano je tukaj zaspal 11. aprila Janez Landeker v starosti 76 let. Rajni je bil dober krščanski mož, po poklicu kovaški mojster. Dne 14. aprila je zapustila to solzno dolino Terezija Lipuš. prevžitkarica na Koritnem, v starosti 84 let. — Oberna naj sveti večna luč!
Stoprce. Tukaj je umrl Kužner Simon. Bil je deležen izrednih pozornost in resničnega ter iskrenega sožalja, kar nam je v dokaz, da je zapustil njegov večni odhod tudi v srcih njegovih in naših prijateljev prelep spomin!
Prevalje. V cvetu mladosti 23 let je umrla pretekli torek Ana Pauše, hčerka uglednega posestnika Matevža Pauše. Bolehala je že dolgo let na neozdravljivi bolezni, dokler je ni smrt rešila trpljenja. Pokopali so jo v četrtek ob obilni udelež ii. Naj ji bo žemljica lahka! žaluje čim preostalim pa naše sožalje!
Sv. Urban pri Ptuju. Pokopali smo čislano gospodinjo in ye'iko dobrotnico naše župne cerkve Ano Rajšp iz Svetine. Lepo prenovljen veliki al-tar in dragocena preproga v župni cerkvi bosta pričala o njeni darežljivosti. Nov župnijski društveni dom( za katerega je izročila hranilno knjižico v veliki svoti in s tem dala pobudo zanj, pa bo š-. poznim zanamcem govoril, kako tudi kmečke gospodinje znajo delati za katoliiTro-stvar in doprinašati žrtve. Velika udeležba žup-ljanov pri pogrebu je bila izraz hvaležnosti, upamo pa, da ji bo Bog povrnil vas. kar je storila domači cerkvi.
Dopisi.
Laporje. Za dobro letino bomo šli prosit v nedeljo 25. aprila v procesiji iz Laporja k po-družni cerkvi v Kočno( kjer bo ob desetih prošnja sv. maša. — Notranje delo v župniji pa je zajel načrt za zgraditev farnega doma.
Ponikva ob južni žel. Naša slovenska katoliška mladina, organizirana v prosvetnem društva je z velikim pogumom začela akcija za zidanje Slomšekovega doma v spomin 75Ietnice Slomšekove smrti. Skrbno zbira smreke in denarne prispevke pri domačih občanih, ki se po veliki večini "želo vesele agilnosti dobre mladine. Z velikim upanjem pa se ponikovska mladina obrača tudi na vso slovensko katoliško javnost, da ji z velikodušnimi darovi pomore postaviti prosvetni dom v Slomšekovi rojstni župniji. S takim domom se bo gotovo Slovenija primerno oddolžila za delo in žrtve velikega škofa in narodnega fcudijtelja. Darove sprejema župnijski urad in Katoliško prosvetno društvo na Ponikvi ob južni žel. (Poštni ček. raučunov).
Poljčane. V nedeljo 18. aprila se je vršil ob treh popoldan v dvorani občni zbor krajevne organizacije JRZ. Udeležba je bila nad vse častna. Predsednik JRZ in župan g. Anton Detiček je v par besedah podal pregled dela v stranki ter uspehe nove občinske uprave. Stranka ima 334 članov. Organizacija (nabiranje članov, organizacija zaupnikov) še ni končana. Na pobudo ali intervencijo stranke se je storilo mnogo, kar koristi posamezniku in občestvu. Na volišče je šla stranka v prvi vrsti s programom varčevanja. Ta program je zaenkrat udejstven s tem, da prihrani občina z znižanjem plač občinskih funkcionarjev letno 12.000 Din in da je občinska do-klada v novem proračunu znižana od 80 na 54 odstotkov. Zborovale! so vzeli besede svojega predsednika z veseljem na znanje. Nato je g. Marko Kranjc iz Maribora v priprostih besedah
orisal našo notranjo ln zunanjo politiko, pokazal znake boljšanja našega gospodarstva. Poročilo je potrdilo zaupanje v stranko, kar se je
pokazalo z vzkliki dr. Korošcu. Pri volitvah je bil v glavnem izvoljen stari odbor z g. Detiče-kom na čelu. Zborovalci so se razšli z trdnim upanjem v boljše dni.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Gospodarski adjunkt, samski, pošten, trezen, s primerno prakso, ki obvlada tudi nemščino, se sprejme kot pomoč upravitelju, za vele-posestvo pri Mariboru z živnorejo, poljedelstvom, hmeljarstvom in travniki. Ponudbe s predpisi spričeval poslati na: Oglasni zavod Hinko Sax, Maribor, pod »Gospodarski adjunkt«.	594
Služkinjo, pošteno, ki ima rada otroke, sprejme 1. maja Stabej, Maribor, Koroška 40. 595
Vajenec se sprejme. Lorber, slikar, Maribor, Ve-trinjska 5.	591
Pekovskega pomočnika mladega sprejmem takoj. Alojz Božič, pekarna, Marija Snežna. 602
Majerja in hlapca, ki zna molziti, dobra plača,
rabi takoj: Murko, Gočova, p. Sv. Lenart v Slov. goricah.	604
Veleposestvo išče zaneslijvo in vestno deklo, ki bi imela tudi veselje do živine. Naslov poslati na upravo lista pod »Veleposestvo««. Nastop službe lahko takoj.	601.
Iščeta se starejša dekla in hlapec za na deželo. Dopisi na: K. Dvoršak, Maribor, Aleksandrova cesta 43 I.	504
Sprejmem učenko za strojno pletenje in eno pomožno moč v kuhinjo. Ponudbe z navedbo izobrazbe na B. Pušnik, Vojnik pri Celju. 523
Sprejmem viničarja s 4 delavnimi močmi. S svojimi kravami ima prednost. Vprašati: M. Li-pušek, Koroška cesta 18, Maribor.	616
Večje posestvo išče mlajšega hlapca k živini. Nekadilci imajo prednost. Naslov na upravo lista.	610
POSESTVA:
Vinogradno posestvo na prodaj, 9 oralov, lepa stanovanjska hiša, v Ivanjševcih pri Gornji Radgoni. Pojasnila daje Franc Kirbiš, Murska Sobota.	613
Eenonadstropna hiša v Mariboru se proda ali se zamenja za posestvo. Hiša donaša letno 28 tisoč Din. So trije lokali za gostilno in sedem stanovanj. Proda se poceni in pod ugodnim pogojem. Naslov v upravi lista.	609
Prodam travnik v k. o. Podlež in njivo v k. o. 2upečja vas. Drevenšek .Maribor, Frankopa-nova 15.	608
RAZNO:
Moške obleke, letne suknje, hlače vseh vrst, vsakovrstno perilo, vse domače izdelave, nudi v veliki izbiri po nizkih cenah trgovina Jurij Kokol, Maribor, Glavni trg 24.	612
Zakaj pa ne ubogaš? Saj sem ti rekla, da pojdi le v manufakturo Grajske starinarne, Vetrinj-ska ulica 10. Tam boš pa vedno zadovoljna.
614
Kolesa nemškega in francoskega fabrikata kljub povišanju cen dobite pri A. Cvetko, Polskava-Pragersko še po starih nizkih cenah. Ceniki franko.	607
Ugodno prodam dva nova motorja s 4 k. s. z
mlatiinico Din. Š. Skrbinšek, Hajdina pri Ptuju.	615
Obleke za birmo v veliki izbiri v trgovini Jurij Kokol, Maribor, Glavni Jtrg 24._611
Preklic! Podpisana izjavljam, da sem po nedol-žnem osumila Avgusta Erber ter prekličem vse kot neresnično. Prosim njega m njegovo mater odpuščanja, da ml ne delata sodnij-
skih poti. Neža Dobaj.	608
Reg. br. 2007/32.
OGLASI
ll!lll!llllllll!llll!!lllllllll!lll!llll!l!llllllll!IIIIIIIIUI v „Slov. gospodarju"
imajo naiboliši uspeh!
Lepa izbiral
SLUŽBE:
Se išče za posestvo v Dravski dolini služkinjo za vse. Predstaviti: Maribor, Badlova ulica, Villa Elsa._596
Vpokojenec vzame osebo v dosmrtno oskrbo za knjižico Ljutomerske posojilnice od 25 do 30 tisoč Din, ali na odplačilo mesečno. Ponudbe na: Fišer Drago, poštnoležeče Ptuj.	589
POSESTVA:
Proda se dva orala zemlje, primerno za stavbo, tik velike ceste. Spodnji Duplek 31, pošta Vur-berg.	000
Posestvo v Veličanah št. 7 pod ugodnimi pogoji na prodaj. Informacije daje mestna hranilnica v Ngvem mestu.	603
RAZNO:
Trboveljski cement in apno kupite najcenejše in brezplačno na dom postavljeno vedno sveže v lesni trgovini Albin Ceh, Maribor, Betnavska cesta štev. 4.	586
Krompirja 2000 kg, zanesljivo zdravega za seme, na prodaj pri Konradu Muršec, Svt Bol-fenk v Slov. goricah.	592
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15.	536
Apno, posebno fino za špricanje, Trboveljski portlandcement, se dobi zmiraj frišno pri firmi Andrašič, Maribor. *	581
Kupujemo staro železo, litine, kovine, vsakovrstne stroje in kovinske predmete ter plačamo v resnici najvišje cene. Justin Gustinčič v Mariboru, Tattenbachova ulica 14.	545
Ovojni papir vseh vrst na malo in veliko v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
»MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po Din 20. Drogerija J. Thiir, Maribor, Gosposka ulica 19.	462
Spalnice, trde, gladke, politirane, zajamčena izdelava, od 4500 Din naprej samo pri Novaku, Maribor, Vetrinjska 7, Koroška 8.	532
Cement, glasovito Bohnovo strešno opeko, ko-, ruzo, banatsko pšenično moko, manufakturno in špecerijsko blago na veliko in malo, nudi po izredno ugodnih cenah E. Zdolšek, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jurij ob južn železnici.	428
Mostna esenca, izvrstni izdelek za izdelovanje jako dobre in zdrave pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpo-šiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gospo;, i. ulica 11.	533
Zaboje v raznih velikostih odprodajamo stalno v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5.
OBLEKE
klobuke, perilo, pomladanske novosti.
Nogavice ln perilo v veliki Izbiri priporoča p tovarniških cenah — tovarniška zaloga
= H I F _
Maribor, Aleksandrova cesta 24. 593
IV I 4035/36-10.
Drožbeni oklic.
Dne 18. junija 1937 ob M 9. uri bo pn podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: Spodnje Radvanje II.
del Tezno, vi. št. 317 cenilna vrednost: Din 24.070.— vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: Din 16.047.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 12. aprila 1937.	599
URE
od Din 35.—
naprej Budilke
Din 39 -. Urarska in zlatarska popravila za 50% cenejša. — Steklo Din 2 -, pero Din 12'-Geiieralna popravila od Din 20'— do 25'— samo pri
Kari Ackermann-u
Ptuj, Krekova ulica 1. Kupici staro zlato in srebro.
Sanaforif v Mariboru, Gosposka al. 49
telefon 23—58.
Najmodernejše urejen za operacije. Oskrba 1. razreda 120 Din, II. razreda 80 Din dnevno. Enotna cena za operacijo (slepiča, golše, kile) in oskrbo 10 dni 2500 Din, uradniki 2200 Din. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. — Vodja specialist za kirurgijo dr. C e r n i č. 51
Krajevne razglednice po ugodni ceni izgotavlja
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Gospodarsko orodje za vinograde, polja, patent-pluge in vso drugo železnino ne kupite nikjer ceneje kakor v železnini firme Andrašič, Maribor.	580
Lepenko raznih debelosti, belo in rjavo, naročite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju.
Vabilo na izredni občni zbor Gospodarske zadruge v Mozirju, kateri se bo vršil v četrtek dne 6. maja 1937, ob 8. uri dopoldne, v prostorih Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju. Dnevni red: 1. Sprememba pravil. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Ako bi ne bilo ob določeni uri zadostno število navzočih članov, se vrši čez pol ure na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal veljavno ob vsakem številu navzočih članov.	590
Kupim in prevzamem od sedaj zopet do honca maja vsako količino polžev 597
prvovrstne od 3 cm hišnega premera na prej proti takojšnjemu plačilu. Fridolin Bischof — Maribor - Melje,
Kacijanerjeva ulica 22
CENIK IN VZORCI ZASTONJ
Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn,
pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 3 m in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 17—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. — Paket »Serija M« z vsebino 17—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, crepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi ter Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.25 m dobrega sukna za moško obleko ali ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo Din 136.—. Serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej psakega pol. — Stalna zaloga ostankov finega sukna in kamgarna od Din 62,-naprej. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Vzorci stalno na razpolago. Pišite še danes na razpošiljalnico »KOSMOS« Maribor, Kralja Petra trg.
Kupujte pri uaših inserentih!
Za mesec junij
vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo
cm	20	30	32 35 40
Din 20.- 65,- 30.- 35.- 37.- 40.- 48.- 55.-cm 40 45 50 55 65 90	100
Din 65,- 75.- 70.- 100.- 155.- 310.- 1720,- 2150.-Srce Jezusovo z razpetimi rokami cm	22 25	30	40
Din	55,- 80.- 100.- 90.- 130.- 120.- 280.-
Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila!
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
M- ZA BIRMO
najde vsak kar rabi v največji izbiri in nizkih cenah v znani veletrgovini 451
ANTON MACUN
Maribor, Gosposka ul. S-IO
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Zet birmanke
Mongol svila po 18 Din pri 517
Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15.
Hranilnica Dravske banovine Maribor
Centrala: llaribor	Podružnico: Celi«
v lastni novi palatt na oglu	nasprofl pošle, pref JuZnošfa-
Gosposhe-Slovenske ulice.	27	iersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
□□□mamnnnnnaamoamnmamnnnnaanaann^
V S A K PRGVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE Ij E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
¿5^ KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
najbolje in najvarneje pri
SpodnicSlajersM ljudski posojilnici
dosposha ulica 23 |f PlOnbOIli «lita io. omoftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj;
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.