Plemenito srce. rgovec Ladan je itnel troje otrok, ki so bili v neinej otročjej mladoati največje veselje in radost skrbnemu očetn in dobrej materL In kako "4 bi jima ne bili, saj so bili otroci krepki id zdravi in vuselje jih je "bilo gledati, kadar so t nedolžnjh otročjih igrah razgrajali po hiši. Bil je Ladan Dajimovitejai trgovec v Mirodolu. Zna se, da vsacemu sosedu ni bilo ravno po godu, kadar je Milan privlekel svojega velicega lesenega konja, vsedel se nanj in pouosno mahal z leaeuo sabljo na vse štiri strani sret& t«r vriskal in razsajal, da ae je pri odprtih oknih slišalo tudi v sosednje hiSa. Še večji vrisk in snifii je pa bil, kadar je Hadovanček s svojim vozičkom prisopihal v sobo, ter ž njim dirjal po sobi iz kota v kot. Zna se, da vo-ziček ni hil uikoli prazen, nego vselej tožko obložen z okroglimi kamenji, ki si jih je uabral na dvoriši!i iu po vrtu ; doatikrat so bili na TOzičira tndi očetovi stari klobuki, škdrnji in draga taka šara, ki jo je izvlekel iz vseh hižnih kotov in naložU na toziCek, da jo vozi na soinenj ali fcata drugam na prodaj. Največ truaa ia vriša pa je bilo v Ladauovej biši, kadar je Rado-vanček skakal po sobi s svojim kavčukovim cvilimožem, ter ga stiskal za napčtj trebušek, da je ubogi možiček glasno cvilil in tenko piskal skozi nst» in HO3. Ni Cuda, (la se je o tacej priložnosti marsikateri Cmerikavi sose(t, gledajoč pri odprtom okntt svoje hiSe, jezfl nad živo krvjo Laiiauovih otrok, jczno zaprl okno ter v svojej svetej jezi zagodmjal: nNa vsem svetu ni tako živih otrok, kakor so ti otroci mojega soseda Ladaua!" Pa ttidi njiju sestrica Milka, Ijubeznjiva, modrooka iu plavok6sa deklica, bi]a je enacega mnenja; in kaj bi jie bila, saj je imela dosti sitnosfci s syo-jima bvatftema, poaebuo z h\iiiomusnim ib nagajivim Radovanekora, ki jej je vedno nagajal s tem, da jej je trgal pilnico iz rok iu jo vozaril kakor drugo tovorno biag<5 po sobi. A 3e Iiujži je hil glav&Sek Alilan, ki je pridri s svojo leseno sabljo ter mahnil po ubogej piiaici s tako mofjo, da se je porcelanasta puniena glava razletela v dveh kosih po tliih. Pa5 js imnla Milka velik križ z glavačkom MUanom. Takd je bilo v Ladanovej hiši dan na dau. A kdo bi se temu Cudil; dečka sta bila živa, kakor so sploh vsi zdrari otroci v nežni>j mladosti, dokler živž doraa v hiSi svojib starSev bvez najmanjše skrbi in dela. A čudili se bodete že Le zdaj, ako vam povem, da je Ijilo necega due predpdludiie v Ladanovoj hiši yse tak6 mirno in tiho, kakor bi ne bilo žive duše doma. Sosedje so stikovali glav^ in 6udeo se vprašali drug druzega: nKak6 to, da so danea Ladauovi otroci taW tihi in pohlevni ?" Dečka sta bila zdrava in krepka, kakor poprej, a vender nista ttiti vpila niti ropotala po sobi kakor drngekrati. Odkod ta izprememba ? To je biia sosedora uganka, ki si je aiso mogli tazložiti. In vendci- je bilo Uk6. Milauov leseni konj je ležal s povešeno glavo ? kotu za pečjo in Milan ,je stal poleg njega 1 reSRobaita liaem. Tudi uagajivi Radoraoček je bil daaes ves drugačen deeek; slonel je pri mizi iu sim ter tjii pogledaval v rrtsnobai obfazek sestre Milke. ki j*1 stala njemu uasproti ue meneč se za punico, katero je drugekrati po vus dau negovaEa ia nosiia po hiši. Badovan^kov voziček je ležai pod Dii20 1. navzgor dbrnenimi kolesi. — Kaj ne, da se ta niigla izpreiuemba tudi vam fiudaa zdi, Ijubi tuoji otroei! nDanes tedaj pride!" izpregofori Milan prvi, ki je stal ?es 8as tiho pri pefii, potem globoko vzdahne in reSe: nRad bi znal, ako ima tndi tako dolg HO3 kakor 6na gospodična tam pri žnpanovih, ki uči županovega FrancSta." — ,,Iii pa 5j jima je gospodiCna nčiteljica za hrbtom, gleda jima skozi ostra očala takii dolgo t oči, da morata obstati pregrešek. Milan, Milan, kako se bode z nama godilo. In Cujta, kaj mi je še pripovedoval žapanov Francek. Rekel mi je, da je bil pretečeni teden njegovega očeta god in on se je moral učiti iničoo ToSilee ua ianst. Ker se ni mogel TOšilca od besede do besede na-učiti, moral ga je f>0krat ponavljati, to je toliko časa, da ga je znal brez pogreška. Milan, le poraisli, titikrat! Midva, ki imava konjieka in voz, kaj tacega gototo ne strpiva." — rProsim te, m61si in ne izmišljuj se tacih stvari," refie sestra Milka. ,,Jaz se ne iziaiSIjujera !" zavpije Radovanček ter srdito skoči izza mize naravnost proti sestri, ali y tem hipu se odprd vrata, in v hišo stopita oče in mati, s katerima tudi mlada gospodifina stopi v sobo. nTukaj ja!" zavpijejo otroci kakor iz jednega grla, stopijo skupaj ter se nekako plaho spogledajo. ^Ali vidiš, ta už6 jiima kako dolzega nosa," zažeptata si Milan ia Milka na uho, ^in tudi očal nima." — rIn kako Iju-buznjivo nas gleda! ravno tak6 kakor naša dobra mati; le poglejta, kako pri-jazno se nam smehlja," pristari RadovanCek. nLjubi otroci!" rukii zdaj oče, ntukajje gospcdičua Miljutina, vaša nov« učiteljica. Dobro src<5 ima iu vas bode prav rada imela, ako bodete le vi dobri in poslušni. Pridite aem k njej in podajte jej rok6!" rDa, od srca vam hočem biti dobra, Ijnbi otroSči," reče go3podi(Sna Miljutina s tak6 prijaznimi in ljubeznjivimi besedami, kakor bi jim bila mati in ne učiteljica. Milka je bila prva, ki je pristopila k njej, podala jej roko in jej poljubila rudeči lici. Tudi Milan se je opogumil ter jej podal rok6, rekož: nAli tudi ti na očeli poznaš, kdo je priden in kdo ni, kakor nčiteljiea tam pri županovih?" To rekši poljubi jej rok6. — Zdaj pristopi hudomušni Radovauček, pogleda gospodittno od vrba do tal, prime jo za roko in pravi: rJaz te bočem prav rad iroeti, samo vošilca za oCetov god ne bodem G6krat ponarJjal, to ti povem, ker imam z vozičkom prered opraviti." Sladko se smijoS sta gledala oJe in niati Ijubeznjive otroke v njih priprostej otročjej uedolžnoati. ,To je doljer začetek, gospodiena Miljutina!" reče trgovec Ladan prijazno se jej priklonivši, nvi ste začeli, kakor še nihče pred vami. Vi ste si najinega razpoaajeuega Milana iu nagajivega Eadovaadka v trenotku pridobili. Bog naj blagoslori vaS začetek!" Minulo je Teč mesecev. Trgovec Ladan je sedel v svojej pisarnici ter ae je nestrpljivo oziral po vratib. Kaj neki je pričakoval? On, ki je imel najlepšo bišo v celem mestu in čegar posestvo zunaj meata je slovelo na daleč ia široko, trgovec Ladan, ki inu je csak fias bilo aa razpolagaaje ua tisoče denarja, pričakoval je danes s težkim srcem pisma, ki mu prinese bdrih 20 gld. Temu je bilo pa takd. Pred vcč rueseci dobi tr^ovec Ladan z drugimi pismi vred tudi pismo, katereniu je bilo priloženo 20 gld. z naslednjimi besedami: nTeh dvajset goldioarjev pošlje na tačun uži staroga U* dolgd, ki ga je napravil rajnki Viljem Trnovski, njegova jedioa hči." — Druzega podpisa iii bilo. Od tega časa prišlo je yaak tretji dan vsacega meseca pismo s priloženimi 20 gld. in z zgoraj omenjenimi besedami. Pismo je imelo znamenje mestne pošte. Viljem Trnovski! Koliko spominor iz pretečenih let je vzbudilo to imč v Ladanovej duši. Vsa preteklost z vsemi svojimi veselimi in žalostnimi urami stala je v tein hipu pred njim in Ladaou se je zdelo, kakor bi jo bU še jedenkrat preživel v sladkih spominih. Oo in Trnovski sta si bila najboljša in najzvestejša prijatelja, ki sta uže kot ubožna dečka zapustila hišo svojih stariSev, da bi gla na ptuje iskat greče sebi io svojim ljubim. Oba sta si izvolila trgovski stan in po večletnem trudu in delovanju sta si tudi toliko pridobUa, da sta lehko pošteno in zadovoljno živela. Sreča je bila oMma ugodna. TrnOTski, ki je bil mnogo pogtimnejši od Ladana, spuščal se je vedno v nova podjetja, in vse mu jo šlo prav dobro izpod rok. Začel je kupčjjo na svojo roko, ustanovil si je domače ognjišče, vzel si za tovariiico ljubeznjivo in pobožno ženo, ki mu je življenje z ljubeznijo sladila in tak6 je živel srečao in zadovoljno. Ladan je bil §e vedno v službi necega bogatega trgovca v mestu. Opravljal je službo popotoega trgovskega pomočnika ter je moral necega dn^ daleč preko morja potovati. Vzel je slovi5 od svojega prijatelja ter mu izročil vse svoje pribranjeae denarje, ki si jih je s trudom tn veliko variSaostjo pridobil; v teh denarjih je stala njegova ia njegovih staršev pri-hodnost. Trnovski mu je obljubil, da hoče shranjene denarje t svojej trgo-vini koristno naloiSiti. In ko se je Ladao Sez leto in dan povrnil t svojo doraovino. kakšno poročilo je dobil o svojem prijatelju ? Truovski je bil za-pleten v velike knpčije, pri katerih je izgubil vse svoje premoženje. Bil je berač in tudi Ladan ž njim. Ko je Ladan po dolgej in zel6 nevarnej bolezui zopet okreval, začel je z nova priduo dolati ia Bog je blagoslovil njegovo pridnost ia njegov trud. Ce je okrog sebe pogledal, povsod mu je cvettda sreža v najlepšem cvetji, in če je svoje nadepolne otroke pritianil ua svoje srce, pokalo mu je src^ od veselja; v tacih treaotkih spomnil se je vselej preteklosti iu avojega nekda-njega prijatelja, o iaterem užiS več [et ni slišal niti najmanjSe besedico, itt kateri zdaj uže davno t hladnem grobu počiva. Ali ta njegov prijatelj ima hčerko, plemenfto hčerko, ki žiy[ tukaj v mestu, in ako žiri v mestu, mora tudi vedeti, da je 81imk, kateremn poSilja vsak mesec po 20 gld., da bi po-plačala staii dolg svojega umrlega očeta, bogat, zel6 bogat čloirek; a nbogo dekle živi znabiti v zel6 slahib. in neugodnih okolnostih. MogoSe je, da si pri 87ojih ustih odtrguje, da strada, trpi pomanjkanje, da nod in dan Siva v najveoej bSdi, samo da bi njemu, bogatemu trgovcu, plaoala vaoto, katera b« pri obilosti njegovcga bogastva niti pozn4 ne, io katero bi on lehko in prav rad podaril ubozemu dekletu. In vedno bolj in bolj ee jo vzbujala v njem želja, da bi prišel na slod plemenitej hferii, ki poplačuje dolg svojega rajncega o&ta ter bi tudi njaj pokazal <5qo ljubezen, katera ga je tako tesno vezala z njenim nesrečuim očetom. Nekoliko mu je bilo nU jasno, in ravno danes se mora pokazati, ali se moti v svojib mislili ali ne. Zadnjih 20 gld. je bilo poslanih v ban-kovcih, na katere je on po svojej navadi napisal neke trgovske raCune, ter je potem ravno te bankovce dal n&teljici svojih otrok za mesefno plačilo. Pa ne da bi bila učiteljica njegovih otrok, ta dobri in zvesti angel v nje-govej hiši, ki z največjo Ijnbeznijo in požrtOTanjem vzrtija in podnčuje nje-go?e otroke, — nis, n&, to ni mogoče, da bi bila ta dobra in pleinenlta duSa hsi njegovega rajncega prijatelja Trnovskega! V take misli zatopljen, sedi Ladan v svojej pisarnici. Zdajei se odprč vrata iii pismonos stopi v sobo ter poda Ladanu težko pričakovano pismo. S tresočo rok6 razpečati Ladan pismo ter pregleda ban-kovce. V tem hipu skoči po konci ter zarpije s solzami v oččh: nOna je! ona je! 0 pleinenito sree dobre hSere! Nažel sem jo'." — To rekši plane s pismom v roci ii sobe. Gospodifina Miljutina ni bila v otročjej sobi; prijazno vzponiladno jutro zvabilo jo je z otroci na vrt, kjer je med njimi sedela kakor pridna vrtnariea sredi svojih najljubsih cretfe. Ko Ladan stopi na vrt, zadonč mu sladkoinili glasovi na uli6. Miljutiua, sedeč t sredi njegovih otrok, pela je z nežnomilim glasom prelepo pesen naSega slorenskega pesaika Jenka: Zapoj mi ptičica glaano, Zapoj mi pesen žalostno, Ki bo mi v srce aegala, OMutkom «c prilogala Po travnicih sprehajam se, Prelope trgam rožice; Oj rožice diše lepo, Al za-me duha nemajo! Ladan je ob strani stoj&č poslušal sladkomile glasove, potem pa pristopi bliže in Miljutiuo objemši, zavpije: nBodite mi prisržno pozdravijena, pa ne, kakor gospodična Miljutina, nego kakov hči mojega uepozabljivega prijatelja Trnovskega! Bogii bodi kvala, da vas najdem!" — Gospodiena Miljutina se je zel6 ustrašila teh besed, a naposled reče s povešenimi očmi: ,,In kak<5 ste prižli do tegaP" — rKak6?" odgovori Ladan smijoč se, rtukaj poglejte bankovcB, ki vam jih sem včeraj dal kot mesečno plačilo in danes so zopet v mojLh rokah; aJi vidite na vsacem je moj k6lek pritisnen. Vi, gospodična, ste se preveč žrtovali v ljubezni do svojega očeta; zakaj ste to storili, saj vidite, da me je Bog blagoslovil obilo ter vašega denarja ne potrebujem." pBeseda, ki jo otrok da umirajocemu ofetn, mora mu biti sveta," odgovori Miljutiua in debele solz6 se jej vdenS po rudečih liciix. nZavest mojega očeta, da vas je pripravil ob vse vaše premoženje, grenila mn je zadnje ure na njegovej smrtnej postelji. Takrat seni bila jaz komaj dranajst let stara, a intila Bem tudi jaz, kar je Sutil moj dobri oie v stojem srci. Podala sem umirajočemu nki ter mu cbljubila, da kakor hitro toliko odrastem, da si bom mogla kaj zaslužiti, storiti hočeui vse, da vsaj nekoliko 6nega dolga povroem, ki vam ga je storil moj rajnki oče. Moja dobra raati je bila nčiteljica v nekej vasici ter je vse žrtovala v to, da bi mene dostojno vzredila in izobrazila. In takd sem si izbrala tudi jaz učiteljski stan. Eo sem si tnkaj v mestu iskala primerne službe, bila je prva, ki mi jo je naklonila previdnost božja v vačej hiSi. Zahvalila sem se BogA za to veliko milost ter mu obljubila, da hočem z ljubeznijo do vaših otrok vsaj nekoliko poravnati one skrbi in bridkosti, ki vam jih je oapravil moj oče s srojo nesreSo.^^^ kar do sih dob Se nisem atoriti mogla, prosim, dajte mi priložnost, da izpolnim." 1 nDa, dil, vaša volja naj se izide! Tender kakor bii a ne kakor tujka 1 bodite v prihoduje v mojej hiži. In da se ta lepa zveza med nami, katero I je Bog z nova med nami napravil, še bolj oživi, poklicati bočem tadi vaSo I mater k sebi, da živi kot ud raoje družine v mojej liiši." I Trgovec Ladan stisne plememto hSer srojega nekdajaega prijatelja v I svojp narnSje in da-si Milan, Iiadovančok in Milka Diso znali. kaj vse to I pcmeoi, radovali so se tega reselega prizora in drug za drngim so poljubovali 1 svojo dobro nSiteljico Miljutiao. Radovaniek od Teselja svoj klobuk do stropa 1 lažene. To je bilo tselej znameaje njego-sega naJTečjega veselja. I fl'o Hdlsr-ji jml. I. T.) j