Šaljivi kljukci
Veseli živžav otrok iz Centra na počitnikovanju na Gorenjskem
Ob našem obisku je lilo kot iz škafa, otroci pa sploh niso bili žalostni, kl jub temu da v počitniškem domu v Zgornjih Gorjah ni pravega prostora za igre. N_o, pa so kljub temu imeli nadvse živahen program: šaljiva tekmovanja, človek ne jezi se in šah, peli so in risali, gledali televizijski program in tudi pisma pisali. Zmagovalci šaljivih tekmovanj (prenašenje žogice namiznega tenisa v žlički in podobni heci) pa se za nameček še posladkajo, slaščica pride kot nagrada. Ti otroci so sploh eni šaljivi kljukci, so nam rekli vzgojitelji Marina Hočevar, Martina Fortunat, Branka Sever in Silvo Pust. V oklepaju so dodali, da Minca, Pepca in Francka tako odlično kuhajo, da so se v dveh tednih vsi zredili. Nekateri otroci se sicer niso, ampak ti so izjeme, so izbirčni — smo tudi izvlekli iz njih.
• Delovni, pardon, počitniški dan pa je pester, da smo komajda zmogli sproti zapi-sovati: vstajanje na cingljanje kravjega zvonca, zbor, analiza dobrih in slabih plati prejšnjega dne, telovadba, zajtrk, ocenje-vanje urejenosti sob, daljši sprehod (manj kot dve uri niti govora) ob lepem vremenu in že v začetku opisani program ob dežev-nem, pa kosilo, počitek in spet kaj popol-dne, pa večerja, nato ali na igrišče ali na štirikilometrsko tekanje s tovarišico Mari-no na čelu kolone, nato ples, za konec pa še v posteljo in da nihče ne pisne! No, dan ni dnevu enak. Otroci so bili v Vintgarju in na Pokljuških luknjah, pa tudi na Bledu peš, z avtobusom so se podali na ogled Radov-ljice in Vrbe, na lojtrskih vozovih pa so jo mahnili v Radovno. Kopali so se tudi v bazenu pred domom in počenjali prave vragolije na otroškem igrišču, tisti fantje, ki so že lezli proti štirinajstemu letu (sta-rejših ni bilo) pa so se s tovarišem Silvom podali na plezanje po bližnjih skalah.
Nadvse radi so priskočili Gorjanom na pomoč pri delu (za to so jim vpisovali točke). Tako se je zgodilo, da so deklice neki ženici skoraj izpulile cekar, samo da
bi pomagale. Najraje pa so pomagalipelja-ti voziček po klancu navzdol (iznajdljivi so, ni kaj)! Pravo veselje je bilo peči krom-pir na žeijavici, pozanimali pa so se tudi, če je res, da krava daje mleko. Največji
firbec pa je vprašal, če je res, da sivodlake krave dajejo alpsko, rjavodlake krave pa čokoladno mleko. Kako so strmeli ob ste-rem mlinu in žagi, pa je kar težko opisati.
Najpornembnejši pa so bili tisti, ki so imeli rojstni dan, saj so jim za ta sila po-memben dogodek in zasluge pri njem če-stitali kar pred zborom.
Za ugodno počutje so poleg že omenje-nih zaslužni tudi upravnica Inka Tejkal, defektologinja in pedopsihologinja Mara Repovž in ekonom Leopold Serjak, nad zdravjem pa je bdela medicinska sestra Marija Cop.
Za pozitivno izstopajoč lik (uh, kako učeni so odrasli) so bili ob koncu počitnic iz te izmene nagrajeni: Matjaž Šif tar, Nata-ša Zajc, Natalija Žlajpah, Aleš Romšak, Helena Romšak (Aleševa sestra) in Katari-na Dobrovoljc.
»Na planincah luštno biti, tam je dosti Tnleka piti...« so nam zažvrgoleli ob od-hodu, ti šaljivi kljukci!
Vladimir Jerman