Dopisi. Iz Slovenjgradca 16. auaca. (Kat. pol. druatvo.) Zavoljo silno slabih potov se je bilo k včerajšnji obletnici našega kat. pol. društva zbralo scer menj udov kakor druge krati, vendar je bil ta zbor v oziru na storjene sklepe zelo važen in pomenljiv. — Po končanem govoru prvomestnika, ki je ob kratkein poročal o delovanji društva v pretečenem letu, popisal je g. dr. Š. razun drugih novejšib dogodeb zlasti razprave o ,,verskih" postavab v državnem zboru, in povedal, da so sv. Oče povzdignili v posebni okrožnici svoj glas zoper take postave, ter da so se tudi škofi sešli na posvetovanje, kaj bi jim bilo zdaj storiti. Na to so kmetje sami predložili (posebno ^gorko je ta predlog priporočal Fr. Hergolt iz Smartinske fare), da bi se društvo obrnilo z adreso do Nj. Veličanstva, presvetlega cesarja, naj bi ne potrdili takih postav, ki so očitno na kvar katoliški cerkvi, ob ecem naj bi se tudi v adresi do milostljivega kneza in akofa izreklo, da jih s zvesto udanostjo in z vso gorečnostjo podpirati ho- Semo pri vsem, karkoli bodo v obrambo naše sv. cerkve storili. Odboru je bilo naročeno, adresi seataviti in podpi8ati. Slednjič naj se omenim, da se je prejanji odbor vnovič izvolil, namesto g. Al. Koaa, bivšega tajnika, bil je pa izvoljen g. J. Sattler, kaplan v Staremtrgu. — G. K o s u, ki se je od nas preselil, je zbor za njegovo neutrudljivo 41etno delovanje v našem društvu, kterega ustanoviti je pripomagal, pismeno zahvalnico poslati sklenil. Iz Savinske doline 9. sušca. (Šolstvo po liberalnem kopitu ne napreduje — hira.*) Odkar nam je zaslepljeni liberalizem nove solske postave vsilil, šole po deželi nameato napredovati — večidel le zmerom bolj hirajo. Znano je, da se je vsled tega mnogo dobrih in poštenih učiteljev svojim službam odpovedalo dobro vedoči: nda s e dvema gospodama," ki si nasprotujeta, — še manj pa v&čim — ,,vestno služit ne da;" — znano je, koliko vrzel delajo med učitelji nove vojaške posta-ve; dejanska reanica je, da ošabni brezverski liberalizem, ki ubogim kmetom toliko žuljevib denarjev iz žepa zvabi, razumnim vedno bolj oči odpira, da spoznavajo, kam da pes taco moli; da svojih sinov, ki ao jih dosihmal z veseljem učiteljškim stanom žrtvovali, več v šole ne pošiljajo, kjer sejim po liberalnem kopitu le spridijo in ob vero spravijo. Tudi naši mladenči sami, 5e so količkaj previdni, viditi nenždno, dostikrat ostudno obnašanje svojih lastnih učiteljev, — in kolika je nravna čut nepopačene mladine! — ki so množini v posmeb in zasramovanje — pauietnim pa v pomilovanje, si v takem položaju nikakor na njih mesto ne želijo kljubu vsemu povišauju plače. Zato se sedeži po šolab in učiteljskih službah zmerom bolj izpraznujejo — šolstvu na velik kvar! —-^ V Št. Jurji pod Tabrom se je vrli, posteni in dobri učitelj J. K. iz omenjenih vzrokov, nekaj pa tudi zato svoji službi odpovedal, ker so ga sedanji liberalni uradi kot ,,klevikalca" sumničili, — bil je namreč večidel od cikvenih organov postavljen, on se pa tudi m botel novi liberalni preskušnji podvreči. In zakaj tudi ? — v novo sužnost ? Tako je ostala šola skoro leto in dan zaprta, preden so učitelja iz sosedne Kranjske dobili. Ta jim je pa ravno zdaj po ne dolgem službovanji v svoji boljši starosti za kozami odmrl. — Danes 9. t. m. je bil pogreb. Sosednim učiteljem — bilo je vsih 8 skupaj — pa ni bilo dano spremiti tovariša, ker je bil že ob 9. uri zagrebljen. Tudi v G... fari, odkar je umrl stari učitelj L. P ..., ki je ondi pol stoletja dobro in skrbno šolaril, ni bilo nobenega novošegnega učitelja dobiti, ki bi bil rajncega le od daleč nadomeatil. Bil je Br ..., kojega so farani sploh le ,,Horvata" imenovali, oaaben liberalec, ki pa ni ne slovenske, *) Pa že zopct skrčeno! boste rekli. Al poinislite, da list le enkrat na tjeden izhaja in mora skrbeti za prostor tudi drugim dopisom. Vredn. ne nemške sloge praTilno začrkati znal, — ki je v šoli Bog zna kako slovenaril, mladino trpinčil in tepel, da si se pritožeb poslušati naveliČal, — po oštarijab pa nemakutaril, da se je vse krhalo, posebno kadar je med liberalci nad župnika šlo. Pa ošabnež je s tem le sam sebi obsodbo izrekal. Vsi pametni so spoznali, da to ne sme nikakor dalje tako ostati. Ko bi bil sironiak še količkaj podučljiv, bi si bil vzel nauk iz svojih pohujšljivih ner6dov, ki so ga bili dosti omehčali, in bi bil potem, ko je službo zgubil in novo v M ... dobil, bolj poateno izbajal, kakor je bilo brati in slišati. Pa liberalec — s kostmi in kožo — ostane nepoboljšan trdovratnež tudi v svojo nesrečo! Drugi Z . .., od nekojib veljakov, ki bi se tudi radi libeialne skazovali, pa malo veljajo, čeravno veliki zvonec nosijo, privabljen, ni bil nič kaj boljši od prvega tako, da je tudi po mnogem mladini danem pohujšanji moral za Br. .. pobrati svoje kopita; ali tudi v svoji uovi službi pri sv. St. ne sluje dobro. Taki in njim enaki vetrnjaki navzcMi so se skoz in skoz liberalizma na svojih učiteljskih zborib, kjer se je toliko brez vse milosti in graje od zgoraj po duhovenstvu, cerkvi in veri udrihalo, da sedaj vsi omamljeni z odprtimi očmi in ušesi ne vidijo, ne slišijo in ne spoznajo, kaj in kako ravnajo! G. J. St. .. ki je zdaj za učitelja nameščen, še najbolj obeta ustrezati šolskim zahtevam; ali že tudi on je moral slišati o jami, kojo so mu zvonec noseci kopali, pa nevedai sami sebe s sramoto zagrnili. Kako dobro pač je resno poprijeti in zvesto držati se gesla značajnib poštenjakov: nS t o r i prav in ne boj se nikjogar!" Od sv. Lenarta v slov. Goricah. Šent-Lenarska sodnija je obsodila Lormanjske srenjčane na platež 115 gld., ker jib je šent-Lenarški purgar J. Spici tožil, da so po njegovem travniku mrliča k pogrebu neali. — Čujte pa, kako in kedaj da se je to godilo! Godilo se je lani sred zime m. januarja, ko je vsa zemlja premrznjena bila in se torej trava pohoditi ni mogla. — Po tem potu med jetniško biao in Krampergerjevim vrtom hodijo Lormanjčani od pamtiveka, Spici je pa malo popred prelaz napravil in poleg leso, ktera je pa z vrtelom piitrjena bila, da niso mogli nosači skoz. Sin zamrlega očeta je bodil prosit Spico, da naj leso odpre, pa ni hotel. Ker tudi čez prelaz z mrličem niso mogli, strani je pa plot na travniku že popred na toliko vtrgan bil, da so mogli skoz, so po tej strani mrliča naprej spravili, s tem pa — kazni zapadli! Iz Monšberške fare. Gledč na dopis iz nDravinske doline" v 10. šter. ,,Gosp." si štejem v dolžnost, potegniti se za poštenega našega prejšnega predstojnika Turkuža, kteremu dopisnik očita vnemarnost pri njegovi službi. Ni res, da bi ga bili zavolj tega soglasno odbili, kajti dobil je 12 glasov pri volitvi, predstojnik pa sam ni hotel več biti, ker je že 6 let dovršil in ga k  temu nikdo več siliti ne more. — Po krivici se mu očita vnemarnost, ker je vsako spomlad ceste pregledal in tudi neke nepokorneže kaznoval. Tudi mostov ni toliko zanemaril, da bi se ne bilo dalo čez nje voziti. Morebiti dopisnik v mislib ima brv od Monšberga v Koritno ? Da je ta zanemarjena in se o pravem času ni popravila, ni kriv T., marveč prenapetost tamošnjih prebivalcev, ki so prebitro tožbo vložili, in je reč zastala. Da je T. pravično obračal tudi s srenjskimi denarji, kaže to, da je pri velikih stroškib za zvonik, za šolo, za farovž in za diuge občinske potrebe vendar še pri malih srenjskih prikladah prihranil nad 850 gld. in sedanjemu poštenemu predstojniku izročil. Za vse to mu javna hvala gre, ne pa graja! To sem bil dolžen hpovedati ne v imenu 6 odbornikov, temuč v imenu več ko 30 posestnikov v monšberski srenji. Jak. Sagadin.