Zaščita zemljišča pred škodljivim
učinkovanjem voda
Pnablcsn aaši-iie zemljiišia pred eroMjiO (iepiiranjem >in kvarje-coem slrukture zemljišča) ter obvarovanja zemlj.iSkega s!da<ia po&taja v naši državi čedztlje bolj oster v zvezi s povečanjem . števila prebivalslva in z duo-bitvijo* km«tijs>kih posestev. La-kofta po zainljii in težnja, da bi se zagoijovila potrebna prelrana gospodarstva z lastnifa površin, vodi ik Q«racion.alne/mjU iakori-šoanju zamljišča in k abdeilavi površin na pobočjih. To povzro-6a po svcjii strani pod vplivom atmosSctiifeih padavin degra.da-cijo zemljiiiiča. Takomu rieracio-naln&mu isikoriiš&aiiiju zecnlj'iš6a je pogodu tudi pnetear.o natu-ralaa kmetijsfea pvotzvodjnjia, ne-piov&zBinost s trgom din ne-zadostna kmctijaka proiavodnj a v celoti.
Kaiko velika je fcjtota po zemlji pri aas, najibolj« toažejo FOdatiki o velilkosU ifcmetijskega posestva io o površini zemlje, ki cdpade aa enega prebivalca. Na enega prebivalca Jug^cslav.ije odpade 0,59 ha, na enega kme-tijske-ga prebivalca pa 0,9 ha cbdielovalne zemlje. Površina zemlje na enega kmeitijskega prebivailca je v raznih krajih Jugoslavij« rarfična. V Vojvo-dind pride na enega prebivalca 0,91 ha. Na enega kmstijskega pnfbivalca pa odpade 1,6 ha ob-deilovalne zsesmli«. V vramjskem ckraju odpade na enega preb--valoa 0,40, na enega itmiettj-ake-ga prebivaica pa 0,66 ha. V ftlefcedonaji pride na ea^ga pre-bvvalča 0,51, na eruega kmet-ij-segB prebivsAca pa 0,84 ha ofo-de.lovalinie. povržine.
Zoano je, da so površiine vnanjskiega okra-jB in Matkedo-nije najbolj ogrožane po ero-z.',ji v vsej FLRJ. Ne^godna L«o-loška sestava zemlja katar budi agranua pranaselje-nost povzro-čata, da v teh tkrajih obdelujtjo t\Kli tiste površlne, ki jih ne bi smeii abdelovati, dn se ziato probieim erozije zelo z.s'ostrnje in zahteva naglo rešitev. Podob-
ni kraji so taiko v Srbija 'k-jiioi v drugiEh ljodslciiii repuibliksih. I-Oako poimemben je ta pcoblenn, itaže tiKli podatcik, da je po wo-Liji od akupno 24 miUjomov 600.000 h,a kmetiji-bega in gozd-n€ga aeini!jiaš6a ogrožen^ii otkrag 3 mi-lijonov h,a, toi-ej d!yog tre-tjtaa vsega kmetiijsk&ga in gozti-nega zemljiškega sklada.
Velika škoda zaradi vode
Odniašanje in i-zr>irainj« gor-ujita siojev zeimt,je, zasiipava.nje zaradi poplav pLodaiih zemljiši ob rečaiih tokovifh, pagoste p<j-plave, ki jiih povzroLa nagdo odtsik.anj€ vode z gornjih terenov — vss to so procesi, ki se jz lela v teto Ikir^pajo in ki ra-zen škode. k: jo povzročajo kmetijstvu in drugiim gosp«>darutei,nn področjom vcKlijo k nepretrgiatnemu siroma-šenju im zmanjiš'ivianju zi&m!jiia-keiga s&Jiad.a pri raas. Po nek .te-riih ra:5uniih izgubimo samo pr'-dušteu, 8ti se iizpiira, toliiko hran-Ij-ivih snovi iz zemLjišča na leto, kol»kor je teh hranljii-vih snovi v vseh JccJičimaih umetnih gnojil upoP2'bljeni'h U»ta 1955 v FLRJ. Po istih rafunih izpirajo in od-n&šajo veliike vode zemljo po-vprečno z akrog 20.000 ha na le-to v debelini ornegia sloja 20 cm.
Rastoča potreUa po zeralji in stalno zmaitijševa-nje zemlji^ke-ga šfvlada postavljajo n,a dnev-ni ied tudi protolem boja proi-i eio?jiji. Ta problem je v osno-vi dogr.ian in podvzemajo ae ufcrapi , da W &a reSib. Kon-kretm-e ukrape izvajajo daoes v največjem obsogu na ozemlja Srt>ije iti Mafeedonije. I-JkuSnje is dosedanjega dei',a kažejo, da je problem erozšje, me samo bfhiaiič-nie, temveč tud.1 še bolj ekonomsfce iin  soc!«iln«   narave.
Izikužnj« iz GrdeTi{(ke KHsure, kjer &o zadnijia leta najv-eč de-iall r>ri t«m problemu, so poika-zale, da so telintatiie rešitve popoiinoma dognane, da so zelo ufriinlkovite in da se z njimi ne saimo zaustavlja nadaljnji proces erozije zemljišča, te-mveč da se z nj.imi v zem.lj^išča vna-šajo b'stveae iaboljšave, kar omogoija na njih razvKo kmetij-sko proizvodnjo. Z organiziiira-njem sekcij za boj protii ero<5ij:i je ta prob.lem tako strokovno kailtor Drgisniaaeajsiko 'mioigal« režili. To pMTAii, da g,lede osL"nja, organi-zacij« in t&hni*nih sredstev ni večjiclh te?iav. Težave so predvsem v eikonomskii in sooiialni stran: problema.
, Kje tičijo prob!emi
Postavljia se vpnašaiaje, kdo bo noeil stroske teh del, ki so po-g.osto na daločeaih odsoR'-<h lah-ko zclo viaoSti (gradinia pletenih zidov, gradnja sufciih iidw, ko-panjie kanturnšh rovov, terasi-rsn.ie i'td.). Tah strošikov v večtai primsrov ne morejo ncsitd sami kmetijski pnoizvajaJau,
Drugi proMem t.:-6i v dejstvu, da v določeni dobi ni mo,i5(>čo prd-eiakiovati učijnka loh naln.žb. Z izvajaniie-m del na teh zcmljištih odpadiejo dohcdSci za eno leto, ee gre zato, da z.rase traiva. za 3, 5, 10 iin več lrt pa odpadejo, 6e gpe za vzgojo najiadov in o-gozdovan-.ie- Razen toga bodo potrebne Se nadaljnje dopolnilne naložbe, tafeo dia se aa veiiilko š*«vilo gospodaratev po^tavlja vpnaSanje dksisteince. Naj bodo donosi    z   ogpoženJih   pašn.ijkov(
lravruikov in njiv še tsadso slabi— j'i*n veodarle <Mnogo6ajo določe-no eiksasteneo.
Tudi tretje vpražajije, ki se l>O3tavl!ja, je problera pravilne-Ba uparaibljanja nsposobljenega zemljišia,
Kaj bi bilo treba ukreniti
To j-e ko-mipteiks vprašanj, ki se od,pinajo v boju proti eroziji ki za Itatere j« troba i\ajti i-e-šHve. K terau kompleksu j« treba dodati. tudi vpraJajije; vključitve Jometov v izvajanje ciel. ZafMjaUtev kmo.tov pri delih za propirečevamje ei-oziije aa vseh parcelaih bi poniemila hitrejše reševainje teiga problema, hkrati pa tudi oer.ejše reševanje. Iz-fcuanje iz Grdeli^ke Kfcisure so pokaiale, da se lahko pod nad-zorstvom ra kontrolo stroikov-njaikov kmelje množično vklju-t;jo v ta d^eila. Za vključevanje kimctov v to delo bi bil-o nujno r-aHi ludi določeue stimulaci;ie.
Za boj proti erozijj je nujno po1ire.bao zagotoviti tako sred-njepočne kakor dolgoročne ;.re-d;te za izvajaoje del. Kot stirau-lacijo kimetom za nBjemanjo krcd-iitov b' bilo treba vSokakor Tivest« budi dolofene subvencije s s-trani d.ružbe. V'šina subven-cije nai bi b-ila odvisna od vred-nost^ v.loženih del. To vpražanje bi rnoralo biiti podrobr. eje obde-Idtio. Kredjte bi morali dajati tudi za pfačido dil kmeitom na nji-hov.ih njivah. Taiko bi dein« re-Levaii tudi sociojtii problem eksistenoe te'n ljudi, čeprav v vrsbi težjah pniimerov ta prob-lem poipolnoma ne bi bil rešen. Za taKo primsre bi se morali lotiti tudi podvzemanja javnih del, prt ka-teriih hi zaposlovali ljiidii, kfaterih živl!j'e.njaki pogoji bi se ta/c-o iz.boiljšalii. Pravtgrko-bi se morali lotiti odikuporanja zemije z nadicmest.Uom v ds-niaa--ju, lci bd ga dofaiM taikoj, kar bi j'm oimogočilo 'iizseLitev in za-pustiitev te>h teranoiv.
Izselitev odv«čn»ga prebival-stvas področja Grdoliake Klisu-re se je izikiazala kot neracional-na in tažavna. Predvs&m je rve-mogiCtia dajatd 'drugo zemljo v zaraemo pri toko nezadostncra družbenem zem^ljskjm skladu, toliiko bolj. ker se mora hkrati z zemjjo i-cševati ttidi vpražanja hmš in di-ugih sredstev aa kme-tijsko pnj.izvodnjo. To p*rneini, da tu bii!o treba te probteme re-ševatii s krediti, javniimi dsll, z O'Jl'.™pom zemljišč in z dolože-nim prostovoliin,:im izseljevanjem v druge ikraje, razan tega z iiKJiustrtaliTiacijo v kvajih, kjer se izvaja.io Q'b3ežrie,iša de'ia za pre-preoevanje eroziije. Z Uvajanjem aeil na teranu Grdelit-ke Klisure so bili ustvai-jeni pogoji za zgnaditev predelovatae. indust-rije piradvsem hladilmic in d«-lavnic za predelavo sadja. Kre-dilii za te namene kmebijskim o<rgan.izaci;jam bi moraiH bi-ti k alioiiranii vzporedno z deli z>a zaščito  zemlie  pred  erozUo.
K&ntrala ebdeiave zemije
Obdelovanje zemlje, na.kateri so bila apravljena de!a, bi mo-ralo bili pod popolno kontrolo strokovnjakov, ker je težavno popravljatt napake zaradi ne-strokovne obde-lave in lahko ta-ke napoke .pavzrotile. da bi bilo vse delo ifarnan. Postavlja se vprašanje  or-ganizacljske ofolike
(morda tudi obvezne) združeva-nja kmetov za obdelavo in izko-riščanje teh zemljišč. Tudi to je profolem, o ka.terem bi bUotroba podrobneje razpravljati in k,i ga je treba rešiti zakonito.
Ceprav je boj proti eroziji še tako zapleten in drag za posa-meznike in skupnost — je nu-jen in ga je treba voditi organi-zirano. Čeprav je zemlja v za-sebni lastnini, predstavlja sploš-no ljudsko dobrino in ni mogoče dopustiti njenega upropaščanja, posebno v naših razmerah kmo-tijske prenaseljenosti in lakote po zemlji. Tega boja se moramo lotiti člmprej, ker se proces po-spešeno razvija. Za dinar, ki ga ne vložijno danes, bomo morali kasneje viožiti dva, pet in celo' več dinarjev.
Zaustavitev procesa erozjje se pogosio  oraejuje  samo  na  dru-
ga^ni način obdelavc zemlje (oranje po izohipjah, neobdeiava vse povrsifie, doloiHtev vočjih povrain za pažnike in podobno) ter jo je moino široko uporab-ljati na vsem ozemlju FLRJ. Potrebno je le, da se ta način obdelave popuiarizira in pokaže na njegov pomon. Na teže ogiio-ženih zemljišč in na zemljiščih, kjer je proces erozdje že napi*e-doval je potrebno angažuanje strokovnjakov, da bi prežtudi-rali, napravili načr.te Ln izvajall dela. Sekcije za zaščito zemlje pred erraijo so se izkazale kot zelo do-bre organizacije, ki so sposobne organizirati in izvajatl dela večjega obsega. Razen tega zahteva rešitev problema erozi-J3 tudi določene adminLstrativne ukrepe, ki »e v Srbiji in Make-donlji že izvajajo.
Dragoslav Mutapovič