Iskra
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ # ŠT. 7. # LETO XII. O 24. FEB. 1973
SKRB ZA VIŠJI NIVO KVALITETE
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja svetnik gen. direktorja za kvaliteto v ZP Iskra, Milan ŽELEZNIK
0 Kakšna aktivnost je za-pažena v okviru prizadevanja za napredek kakovosti?
Aktivnost se predvsem kaže v prizadevanjih za dvig kvalitete, ki naj bi bila enakomerna v okviru celotnega podjetja. Doseči moramo nivo, ki bi povsod dostojno predstavljal Iskro. Tiste nivoje, ki so trenutno morda naj nižji, moramo dvigniti. Pri clelu nas je predvsem vodila misel, da je potrebno določiti vsem, ki so soudeleženi v procesu nastajanja izdelka in teh ni malo, mnogo več odgovornosti in dolžnosti
Prva
konferenca sindikalne organizacije ZP Iskra
V dvorani Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani bo 26. februarja dopoldne prva konferenca sindikalne organizacije združenega podjetja Iskra, na kateri bodo poleg predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah ZP, ki so avtomatično člani konference, sodelovati še drugi vabljeni člani sindikata.
Na tej prvi konferenci bodo predvsem razpravljali o dosedanji sindikalni dejavnosti v organizacijah ZP, kakor tudi o njeni usmerjenosti in nalogah v prihodnjem obdobju. Glede na pričakovano polnoštevilno udeležbo in skrbne priprave na prvo konferenco, je upati, da bo le-ta dobro uspela in vzpodbudila še večjo aktivnost naše sindikalne organizacije, kar bo spričo velikih nalog, ki jih v našem gospodarstvu in družbi rešujemo prav v tem obdobju, vsekakor glavni smoter te konference.
kot doslej. To niso samo skupine, ki delajo pri takoi meno vani klasični kontroli, temveč vsi tisti, ki kjerkoli in kakorkoli zadevajo pri svojem poslu na kakovost izdelka: od osnutka, prek tehnologije, pripravljanja, prek proizvodnih operacij do končnega izdelka in prodaje, pa tudi na trgu (spremljanje izdelka in njegove kvalitete v eksploataciji).
(P Kako bo to realizirano?
Rešitev je v tem, da se postavijo določene norme oz. enotni sistem urejanja vprašanj kvalitete. Vse to vsebuje Temeljni pravilnik za kvai-liitcto in zanesljivost, ki je trenutno v obravnavi oz. ga je poslovni odbor že odobril, kmalu pa ga bo obravnaval delavski svet ZP. Le-ta omogoča s svojimi osnovnimi princip- pot do enotnega in pričakovanega nivoja. V toku je še precej drugih akcij. Tako se npr. pripravlja sistem zbiranja podaitkov, ki nastajajo pri izdelavi izdelkov, ter podatkov, ki nastajajo pri eksploataciji izdelkov. Tako bi bili zbrani vsi. podatki o kvaliteti izdelkov in našega dela, ki naj bi dali pravo sliko o kakovosti dela, o stroških in naših rezultatih na trgu. Nadaljnja akcija je popularizacija uspehov nekaterih organizacij na trgu, ki jih je omogočila odgovarjajoča kvaliteta njihovih izdelkov, ki naj bi vzpodbudila razmišljanje o kvaliteti pri vsakem od naših delavcev itd.
© Temeljni pravilnik je bil v obravnavi v kolektivih. Kakšen je bil odziv in kakšna mnenja so izražena v pripombah?
Pripombe, k; smo jih dobili, so bile razmeroma skromne. Oglasilo se je samo 7 organizacij; od tega 4 organizacije niso imele nobenih pripomb in so se strinjale, d očim so 3 organizacije poslale pripombe, ki pa bistveno niso spreminjale vsebine.
Mitja Ribičič in Leopold Krese v tovarni kondenzatorjev
Ob letošnjem občinskem prazniku občine Črnomelj, sta 19, t. m. ohisikala našo tovarno kondenzatorjev v Semiču član predsedstva SFRJ Mitja Ribičič in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije ter ljudski poslanec Leopold Krese, razen njiju pa še družbeni ddlarvci iz vodstev krajevnih družbeno političnih organizacij na področju ObS Črnomelj,
Goste so sprejeli direktor tovarne Franc Košir in predstavniki samoupravnih orgah nov in družbenopolitičnih organizacij in jim razkazali svojo proizvodnjo, za katero so pokazali veliko zanimanje. Posebno je goste zanimalo.
kako delovni kolektvi tovarne Kondenzatorji gospodari v sedanjem, zanjo dokaj težavnem položaju din kako žive člani delovnega kod aktiva.
Po dopoldanskem obisku naše tovarne v Semiču, se je Mitja Ribičič popoldne v Črnomlju sešel z občinskim političnim aktivom, pri čemer se je po pozdravni besedi predsednika občinske skupščine Martina Janžekoviča razvila debata o stabilizaciji našega gospodarstva, odpravi nelikvidnosti, o ustavni reformi, pripravah na X. kongres ZKJ, medobčinskem sodelovanju, izobraževanju in še hitrejšemu gospodarskemu napredku Bele Krajine,
Posvetovanje o delavskih ustavnih dopolnilih
Tako smo npr, iz ZZA dobili obširno pismo, ki je v glavnem predvidevalo oblikovne spremembe in nekaj vsebinskih dodatkov, iz IC smo prejeli nekaj vsebinskih pripomb, prav tako iz Elektro-mehanike. Komisija za kvaliteto, ki je to obravnavala, je vsebinske pripombe sprejela, oblikovnih pripomb pa malo, saj vsebina ni bila v ničemer spremenjena. Zadevna razprava na poslovnem odboru je dala popolno soglasnost naših tovarn, zato računamo, da bo imel pravilnik vso podporo. Na osnovi tega pravilnika bodo tudi poslovniki v tovarnah kmalu zaživeli.
(Dalje na 2. strani)
BEOGRAD, 20. — V veliki dvorani Doma sindikatov Jugoslavije se je včeraj začelo tridnevno posvetovanje o dosedanji praksi in izkušnjah pri izvajanju ustavnih dopolnil št. 21, 22 in 23, ki ga je pripravil center za delavsko samoupravljanje Beograda. Zborovanje v veliki dvorani Doma sindikatov se je udeležilo okoli 500 predstavnikov delovnih organizacij iz vse države. Na njem bodo pretresli izkušnje ter določili naloge pri izvajanju omenjenih ustavnih dopolnil.
Uvodne besede je spregovoril predsednik komisije zvezne skupščine za spremljanje izvajanja ustavnih dopolnil Roman Albreht.
V zmoti so tisti, ki so prepričani ter pričakujejo, da jim bo kdo »od strani« določal pravila za organizacijo, ki jo zahtevajo amandmaji, je dajal Roman Albreht. Samoupravna ofenziva nekatere zdaj moti, saj so progresivne
sile začele z vseh strani irt-dentificirati tiste, ki se upirajo 'izvajanju ustavnih dopolnil.. Po Albrehtovih besedah so to predstavniki tch-no-managerske vladavine v v delovnih organizacijah. Njim, je rekčl Albreht, izvajanje delavskih dopolnil ne ustreza.
Najpomembnejši člen v delavskih dopolnilih mora po Albrehtovih besedah biti odločitev, da je treba preiti z »upravljanja v imenu delavcev« na »upravljanje delavcev samih«. Te rešitve, ki izhajajo iz ustavnih dopolnil, so ustvarile razmere in možnosti, v katerih delavci v združenem delu lahko stopijo čez tisto »rdečo črto«, ki še loči delavce od neposrednega samoupravljanja, vendar čeznjo doslej ni še nobena socialistična revolucija pripeljala svojih delavcev, je dejal Roman Albreht.
O posvetovanju še drugič.
Seja komisije ZB
pri sindikalnem odboru ZP Iskra
V petek, 16. februarja je bila v Ljubljani seja komisije ZB ZP Iskra, na kateri so obraivnavali vrsto aktualnih vprašanj te naše družbenopolitične organizacije. Po oceni predsednika SO ZP Jožeta Čebele, je zveza borcev v Iskri v dosedanjih obdobjih, vselej prispevala svoj viden delež pri organizacijskih preobrazbah znotraj našega podjetja. Takšno aktivno sodelovanje naj bi zveza borcev gojila tudi v bodoče, še zlasti pa letos, ko uveljavljamo ustavna dopolnila in, ko je
pred nami reorganizacija celotnega združenega podjetja.
Na tej seji je bilo govora o predračunu komisije ZB za svoje ustaljene dejavnosti, kot je letovanje članov ZB, izleti borcev, praznovanja dneva borcev in dneva Iskre, itd. Beseda je tekla tudi o letošnjih konferencah ZB po delovnih organizacijah, ki naj bodo še bolj temeljito pripravljene in naj razprava na njih seže na vsa področja aktivnosti članov ZB, pa tudi na področje gospodarjenja in reševanja vseh proble-
mov naših delovnih organizacij.
Posebej je bilo v razpravi govora tudi o uveljavljanju ustavnih dopolnil znotraj ZP, o uvedbi delavske kontrofej končno pa tudi o poteku akcije za zgraditev počitniškega centra v Novigradu, o poslovni stavbi Iskre in drugih aktualnih vprašanjih. Dobršen del razprave je zajel program dela komisije ZB ZP, katerega v celoti objavljamo na tretji strani današnje številke Iskre.
Skrb za
vis|a nivo kvalitete
Delo oddelka za študij dela
v Zavodu za avtomatizacijo
(Nadaljevanje s 1, strani)
© Kaj menite o tistih organizacijah, ki priporni) niso poslale? Ali obstaja možnost, da se s tem strinjajo, oz. menite, da so pozabile na odgovor? Kdaj bo ZP ISKRA ta pravilnik sprejel?
Komisija je bila mnenja, da se organizacije, ki so molčale, s pravilnikom strinjajo. Zdaj je na potezi DS ZP. Kdaj bo pravilnik sprejel ne vem točno, računam pa, da v pni poloviti marca, ko bo na dnevnem redu tudi sprejemanje tega pravilnika.
@ Kakšno je trenutno stanje v tovarnah glede nivoja kvalitete deia?
Nivo kvalitete dela in sploh kvalitete izdelkov v naših tovarnah je zelo različen. Imamo tovarne, ki so s svojo tradicijo ustalile kvaliteto do take mere, da pravzaprav manjkajo le neke finese, pogosto take, ki jih zahteva poseben kupec. Sb pa tudi tovarne, ki še še borijo s konsolidacijo svojega programa, pri čemer še ne morejo posvečati posebne skrbi kakovosti izdelkov, ker so morda druga vprašanja življenjsko važnejša. Ugotavljamo še drugo karakteristiko: velike tovarne imajo namreč možnost vzdrževati močne skupine, ki skrbijo za kvaliteto, dočim male tovarne tega nimajo. V bodoči organizaciji ZP bo možna rešitev v tem, da bo na voljo strokovni kader, ki bi skrbel za kakovost v več tovarnah. Klasična organiza>-cija sedanje kontrole, ki jo poznamo po vseh tovarnah bi sicer ostala, v panogi pa bi bila tista, ki doprinese še manjkajoči strokovni dodatek, to $e pravi skrb za višji nivo, ki- jo manjša organizar cija sama ne zmore.
© Je hišni oz. Iskrin stil dovolj upoštevan pri izdelkih?
Če opazujemo izdelke naših proizvodnih organizacij lahko rečemo, da je našega hišnega stila kaj malo videti. Nekatere tovarne so se zelo orientirale na sodelovanje z oblikovalci izdelkov, nekatere pa skoraj ne vedo zanje.
© Kakšne praktične novosti še lahko pričakujemo v naših organizacijah na podlagi tega pravilnika, ki bi lahko vplival na napredek kakovosti?
Te novitete doprinašajo k naši dosedaj poznani klasični obliki kontrole še koordinacijsko skrb, ki obstaja v tem, da služba Ta kvaliteto stalno bdi nad delom vseh dejavnikov, od marketinga, razvoja, tehnologije prek proizvodnih operacij do prodaje, in gleda, če je dotična dejavnost izvršena po tehničnih zahtevah. V kolikor je potrebno med posameznimi dejavniki organizirati, koordintu cijio, je to delo službe kvalitete. Prav zato mora imeti
zadevna služba tudi sposobnost presoditi ali vsaj organizirati presojo v širšem krogu, posamezne kvalitete teh dejavnikov, ne samo kot je bilo sedaj v navadi — kontroliranje delovnih operacij, ampak tudi vseh tistih operacij, ki so tekle pred in za tem tja do eksploatacije.
© Po izjavah se vsebina teh služb spreminja. Te spre. membe pa zahtevajo aktivnejše udejstvovanje in večjo strokovno usposobljenost. Kako bodo to dosegle naše organizacije?
Globljo usposobljenost bodo naše organizacije dosegle
»Aparati« Ljubljana
V	mesecu januarju nismo uspeli zadržati obsega proizvodnje na tako visoki ravni, kot smo jo že dosegli v zadnjem mesecu preteklega leta. Ker pa smo nasprotno z dinamičnim načrtom predvidevali nadaljnji dvig te ravni, je razkorak med načrtovano in dejansko izpolnitvijo toliko večji.
V	skupnem seštevku smo sprejeto nalogo za mesec januar izpolnili s kazalnikom 77,10. Pri tem smo bili nekoliko uspešnejši pri proizvodnji za potrebe domačega trga, kjer je kazalnik S5,03, zelo pa smo zaostali pri proizvodnji za izvoz, kjer smo izpolnili le 40,66 % svoje naloge.
Po posameznih skupinah izdelkov smo se izkazali le pri stikalnih aparatih, kjer smo finalizirali proizvodnjo iz decembra tako da je tu kazalnik izpolnitve 438,21, istočasno pa je bilo nekaj izdelkov iz te skupine tudi v nenačrtovanem izvozu.
V	skupini industrijskih elektronskih naprav smo za potrebe jugoslovanskih kupcev izdelali 97,24 % predvidenega načrta. Izpad pri proizvodnji za izvoz pa je bil toliko večji, saj je kazalnik
.15,85, torej pri doseganju na-, črta v tej skupini najnižji od vseh.
V	najmočnejši planski skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav so bili izpadi tudi dokaj občutni, kar je vplivalo na končni uspeh. Za potrebe domačega trga smo izdelali samo 76222% predvidenega načrta, še bolj pa smo zaostali pri izvozu, kjer je kazalnik izpolnitve obstal pri 48,39 %.
Načrt rezervnih delov in uslug smo v januarju izpolnili s kazalnikom 97,67.
Tako velikih zaostankov, ki so bili delno res pogojeni z nekoliko napetim načrtom ob startu, v tovarni že dolgo nismo zabeležili. Zato je nujno, da po januarskem in mo-
po različnih poteh: bogatejše oz. večje bodo morda prisluhnile temeljnemu pravilniku in skušale najti ljudi, v kolikor že sedaj ni tako, ki bodo tem zahtevam odgovarjali. Manjše organizacije, ki so ekonomsko nekoliko manj bogate, pa bodo verjetno to teže opravile. Te pa bodo morale koristiti, in ta predlog je verjetno edino realen, zadevne službe kvalitete v okviru panog. S tega vidika bi bilo treba podpreti organizacijo podjetij po panogah, z njo pohiteti, obenem pa misliti na dejavnost za napredek kvalitete.
goče še februarskem rezultatu naredimo takoj temeljitejše analize o vzrokih in posledicah takšnih gibanj in, da ponovno ocenimo naloge, ki nas čakajo v naslednjem obdobju. To toliko bolj, ker z letnim proizvodnim načrtom predvidevamo povečanje celotne proizvodnje za več kot 30 %, to pa zahteva tekoče izpolnjevanje sprejetih načrtov, ker bomo nastale zaostanke le s težavo nadoknadili, kar nam je z vso ostrino pokazalo že lansko leto.
Zato naj ne bo odveč, če tudi v tem poročilu opozorimo na nekatere bistvene pomanjkljivosti, ki v izpolnjevanju načrta delujejo bolj ali manj zaviralno.
Tehnične in tehnološke težave, ki še vedno spremljajo velik del tekoče proizvodnje, rešujemo premalo načrtno, nezadostno vsklajeno in zato tudi brez zadovoljivega učinka. Menim, da bi morali prav na tem področju naloge čim-prej razčistiti in določiti njihove nosilce, pri tem pa do največje možne mere vskla-diti delo razvoja, tehnologije in neposrednih organizatorjev proizvodnje.
Tudi problematiko vskla-ditve operativnih naročil z dinamičnim načrtom bi morali čimprej zagotoviti. To velja predvsem za izvozna na-
Gospodarski odbor je na 18. redni seji posvetil izredno pozornost osnutku gospodarskega načrta za leto 1973 in po razpravi zadolžil finančni sektor, da pripravi skrajšano verzijo načrta za javno obravnavo članov delovne skupnosti.
Odbor je tudi obravnaval problematiko prodaje ter
Zametki sedanjega oddelka za študij dela v Zavodu za avtomatizacijo segajo v leto 1955, ko je bil v podjetju ISKRA — Elektromehanika, Kranj ustanovljen oddelek za študij gibov in v leto 1957, ko je bil ustanovljen oddelek za pripravo časovnih standardov. Sodelavci novoustanovljenih oddelkov so se v prvih letih ukvarjali predvsem s projektiranjem . specialnih montažnih delovnih mest, pripravljanjem časovnih standardov in osnov za računanje strojnih časov. Čase za ročna dela pa so določali s snemanjem.
ročila, ki za velik del načrtovane proizvodnje še niso definirana. Zato realizacija izvoza tako občutno zaostaja, še večja nerodnost pa je v tem, da je pomanjkanje definitivnih naročil pretežno na tistem delu, kjer nimamo večjih tehnoloških ^ težav in, kjer bi proizvodnjo lahko hitro dvignili. Pri tem pa moramo omeniti, da so tudi na domačem trgu že vidna nekatera neskladja med načrtom in dejanskimi potrebami, kar to problematiko še stopnjuje.
Kot tretji zaviralni činitelj pa nastopa oskrba z reprodukcijskim gradivom in sestavnimi deli. Pri gradivu je predvsem problematična sor-tiranost in pravočasnost dobav. Gradivo sicer doteka, vendar nam nekatere pozicije predstavljajo stalno pomanjkanje, dočim pri kasno prispelih pozicijah prihaja do občasnih preobremenitev v osnovni delavnici tako, da ne uspemo pravočasno in v zadostnih količinah dobaviti montažnim linijam in skupinam potrebnih sestavnih delov. Če k temu prištejemo še izpade zaradi kvarov na orodjih, izgube zaradi nujnosti obdelave sestavnih delov v manjših serijah (zaradi zadostitve celotnega izbora) in tudi druge težave tehnično-organizacijskega značaja v (Dalje na 5. str.)
med drugim ugotovil, da sedanji prodajni sektor ne zagotavlja zadovoljive realizacije prodaje v naslednjih letih glede na predviden porast proizvodnje. Zato priporoča sektorju prodaje in vodstvu tovarne naj predlagata samoupravnim organom ojačitev prodajnega sektorja v tovarni.
Leta 1961 je Združeno podjetje ISKRA ustanovilo razvojni institut z nazivom ISKRA — Zavod za avtomatizacijo. Tehnološki sektor v Zavodu je prevzel naloge na področju uvajanja sodobnih tehnoloških metod, med njimi tudi za področje študija dela. Za to področje dela so na osnovi temeljitega pregleda dosegljive literature, na osnovi praktičnih izkušenj in na osnovi analiz potreb v Združenem podjetju ISKRA izbrali sistem vnaprej določenih časov »W ork-Facter«. V naslednjih letih so bili zato storjeni \^si koraki, ki so bili potrebni, da bi izbrani sistem za merjenje dela temeljito spoznali ter ga tudi praktično preizkusili. Iz posameznih tovarn Združenega podjetja ISKRA so bili najprej izobraženi posamezni analitiki dela, kasneje pa tudi večje skupine. Doseženi so brli tudi prvi uspehi predvsem po obdelavi posameznih montažnih linij in tekočih trakov v tovarnah Elektromehanika — Kranj, Elektromotorji — Železniki in Aparati — Ljubljana.
Zaradi navedenih uspehov pri uporabi Work-Factor sistema in potreb po uvajanju sistema tudi v tovarnah izven podjetja ISKRA je leta 1966 Zavod za avtomatizacijo sklenil pogodbo z VVOFAC — Corporation, Moorestovvn, N. J. USA, nosilcem avtorskih pravic sistema Wtirk-Factor. S podpisom te pogodbe si je Zavod pridobil pravice in dolžnosti za razmnoževanje, poučevanje in uvajanje sistema v gospodarske organizacije na celotnem področju Jugoslavjie.
Sodelavci oddelka za študij dela, ki se je razvil v Tehnološkem sektorju, kasneje pa v Tehnološkem projektivnem sektorju, so se z vso resnostjo lotili zadane naloge. Poskrbeli so predvsem za prevode in tiskanje vseh priročnikov za posamezne postopke VVork-Factor sistema, lastilo izobraževanje in izobraževanje analitikov po posameznih tovarnah.
Zelo občuten kvalitetni premik sedaj že samostojnega oddelka za študij dela v Zavodu za-avtomatizacijo pa je bil storjen v zadnjih letih.
Samoizobraževanje analitikov dela Za Work-Factor sistem ni prineslo pričakovanih sadov. Analitiki v podjetjih so pri praktičnem analiziranju dela naleteli na velike težave, zato so ddo na Work-Factor sistemu običajno po nekaj analizah opustili. Na težave so naleteli že pri sami izdelavi analiz po VVork-Factor sistemu. Znanje, pridobljeno in informativnem tečaju običajno ni zadostovalo za praktično delo. Za večino analitikov je potrebno po tečaju še uvajanje — trenira-(Dalje na 4. strani)
V januarju smo za načrtom precej zaostali...
» Avtoelektrika « Nova Gorica
Prodajni
sektor j© treba ojačati
»Elektromotorji« Železniki
Lani izreden dvig proizvodnje
Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja direktor Iskrine tovarne »Elektromotorji« Železniki LOJZE ŽUMER.
V lanskem letu ste dvignili proizvodnjo skoraj sto odstotno. Kalco ste to dosegli in kakšen je finančni efekt?
Kljub težavam, predvsem zaradi stabilizacijskih ukrepov v 1972, smo s poslovanjem kar zadovoljni. Vrednost lanske realizacije je znašala 129 milijonov din, to pomeni, da smo dosegli plan 98 °/o. Od tega smo za skoraj tri in pol milijone izvozili na konvertibilna tržišča. Dosegli smo 96% planiranega izvoza. Velja omeniti, da nam je vse leto primanjkovalo obratnih sredstev, predvsem zaradi splošne nelikvidnosti, pa tudi obljubljenih obratnih sredstev nismo dobili. Poleg tega smo zelo povečali obseg proizvodnje.
Kljub ugodnim proizvod-
Leto 1973 smo dobro začeli. Januarski plan eksterne proizvodnje je presežen za 10,2 %. Vsi samostojni obrati so mesečne zadolžitve izpolnili. V januarju je poprečna dnevna proizvodnja znašala 2,916.957 dinarjev. Od lanske je večja za 43,5%.
Obrati	%
Elektr. ročno orodje	108,2
Števci	106,2
Stikala	112,0
Telefonija	111,4
Mehanizmi	105,4
SKUPAJ	110,2
Obrat električnega ročnega
orodja je planirano vrednost presegel A 8,2 %, predvsem zaradi prodaje rezervnih delov in pribora. Zaradi nekaterih izpadov je bil plan asortimenta slabo izpolnjen. Obrat števcev je plansko zadolžitev presegel za 6,2%. Pri enofaznem števcu je planska vrednost proizvodnje dosežena. Glede asortimenta je narejen manjši premik v korist dvotarifnih števcev. Podobna situacija bo tudi v naslednjih dveh mesecih. Obseg proizvodnje trifaznih števcev je presežen Proizvodnja stikalnih ur je za približno 10 % višja od planiranih. Sinhrone motorje so v januarju proizvajali samo za interne potrebe. Obrat stikal je januarski plan presegel za 12 %. Uspeh ni majhen, saj je "bilo treba za izpolnitev vložiti dosti naporov. Zopet so nastali problemi pri dobavi repro-materiala in sestavnih delov za paketna stikala ter avtomatski kontaktov. V prihod-
nim rezultatom pa s finančnim efektom nismo povsem zadovoljni. Glavni razlog skromnih finančnih uspehov je predvsem to, da smo imeli skoraj tričetrt leta zamrznjene cene izdelkov, medtem pa so materijalni stroški ves čas rasli. Lani je prvič vse leto tekla normalna proizvodnja kompresorskih motorjev. Prav pri tej veji naše proizvodnje smo bili v dvomih, če bomo dosegli zastavljeni plan in izpolnili obveze kupcu. Uspelo je. Plan smo celo prekoračili. Novembra lani smo slovesno odprli nove prostore obrata v Idriji, ki je bil zgrajen v rekordnem času — 8 mesecih. Tako je idrijski kolektiv dobil normalne pogoje dela, kar bo omogočilo povečati proizvodnjo po predvidenem proizvodnem načrtu za 1973. leto.
nje bo treba poskrbeti, da se bodo vsi planirani materiali dobavili pravočasno inx v zadostni količini, tako da bo obrat lahko izpolnjeval plan tudi po asortimentu. V obratu telefonije so proizvodni plan presegli za 11,4%. Le-ta je bil močno presežen predvsem na račun realizacije lanskih zadolžitev. K tako dobremu končnemu rezultatu so prispevali predvsem PTT, Siemensove enote, ploščati rele ISKRA 58 in SATC 20/109. Obrat mehanizmov je eksterni proizvodni plan presegel za 5,4%. V tem mesecu so izdelali okrog 60.000 števcev pogovorov.
PRIMERJAVA Z LANSKO PROIZVODNJO
Obrati	%
Elektr. ročno orodje	119,8	
Števci	117,7
Stikala	1172
Telefonija	170,9
Mehanizmi	140,3
Ostale storitve	29,3
Proizv. storitve	32,1
Skupaj	130,3
Fizični obseg proizvodnje se je v letošnjem letu povečal (stalne planske cene) v primerjavi z lanskim za 30,3%. Naj večje povečanje beležimo v telefoniji in mehanizmih. Dober rezultat v januarju nas ne sme zavesti, saj se je v januarju dokončalo precej artiklov, ki so bili delno izdelani lani-. Da bo februarska zadolžitev realizirana je potre"bno ' prizadevanje slehernega člana kolektiva od delovne discipline do čim boljše preskrbe proizvodnje s potrebnim materialom.
V tovarni je bilo nekaj tehničnih reorganizacij v montaži in idrijskem obratu. Zakaj ti premiki?
Vse organi jzaci j ske spremembe, ki so v teku bomo napravili deloma zato, da bo omogočena fizična izvedba
proizvodnega načrta za letos, deloma pa zaradi manjših sprememb in dopolnil v tovarni. Vsi ti premiki vodijo k povečani proizvodnji. Prepričan sem, da bomo to dosegb, saj smo v zadnjih letih povečali obseg tovarne in število proizvodnih delovnih mest skoraj za polovico, proizvodnja pa se je povečala skoraj petkratno. To sicer prinaša s seboj najrazličnejše teža\'e, vendar jih tekoče odpravljamo tako, da sproti prilagajamo organizacijo tovarne njenemu obsegu.
Kaj pričakujete od letošnjega poslovnega leta?
V letu 1973 nas čaka predvsem znatno povečanje proizvodnje, zakar že tudi rešujemo povečanje obratnih sredstev. Zgradili bomo manjšo halo, ki bo obsegala cca 1000 m2. Vanjo bomo prenesli skladišče dinamo pločevine in avtomate za štanca-nje. Povečana bo tudi kom-presorska postaja. Januarja smo dobili novo dodatno opremo za proizvodnjo kompresorskih motorjev. Oprema je že montirana, proizvodnja je stekla. Celotna proizvodnja kompresorskih motorjev bo povečana za polovico. Tudi v letošnjem letu se bomo morali boriti z raznimi problemi in težavami. Nedobavljeni material) tako domači kot tudi iz uvoza nam povzroča že v začetku leta dokajšnje skrbi in neizpolnjevanje plana," brez naše krivde. Če se bodo imenovane težave unesle in, če bodo ekonomski instrumenti, na osnovi katerih je narejen letošnji letni plan, ostali nespremenjeni, pričakujem v letu 1973 bistveno drugačen, pozitivnejši finančni efekt od lanskega. Upam, da bodo finančni rezultati letošnjega leta boljši kot kdajkoli doslej v naši tovarni. To je prognoza, seveda pa je do konca leta še daleč, problemi pa lahko nastajajo iz dneva v dan.
»Elektromehgnžka« Kranj
Proizvodnja v januarju
Osnutek programa dela komisije ZB pri sindikalnem odboru ZP Iskra
1.	Program dela komisije ZB je sestavni del programa sindikalne organizacije ZP Iskra.
Komisija ZB ZP1 ima koordinacijsko nalogo pri delu s komisijami ZB v delovnih organizacijah ZPI.
Komisija ZB naj vodi seznam svojih aktivnih udeležencev NOB, kakor tudi ostalih članov ZB, zaposlenih v ZPI.
Komisija ZB naj aktivno sodeluje pri delu z mladino in prikazovanju tradicije NOB in njene vloge.
2.	Akcijski del programa
— Vsi člani ZB naj v okviru svojih sposobnosti sodelujejo v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah, da tako doprinesejo svoj prispevek k še hitrejšemu razvoju ZPI in njegovih medsebojnih odnosov. Nenehno naj stremijo za tem, da se razvoj samoupravljanja v naših organizacijah odvija v smeri ustavnih dopolnil (TOZD), to je neposrednega odločanja proizvajalcev pri razporejanju ustvarjenega dohodka.
— člani ZB naj aktivno sodelujejo pri organiziranju splošnega ljudskega odpora ter naj svoje bogate izkušnje iz NOB prenašajo na mlajše.
—• Komisija ZB naj sodeluje z osnovno organizacijo sindikata, kadar so predvidene večje akcije družbenopolitičnih organizacij.
— Vse komisije in tudi posamezni člani ZB naj vedno sodelujejo pri pripravah in izvedbi volitev v vse organe ZPI in v občinske, in republiške in zvezne organe.
—- Organizacija ZB naj aktivno sodelujejo pri jubilejnih proslavah.
— Vse komisije ZB morajo posvečati posebno skrb bolnim in socialno šibkim članom ZB, zato naj v tem organizirajo skupna letovanja za socialno šibke člane, za bolne pa naj organizirajo klimatska zdravljenja.
— Komisija ZB naj vedno poskrbi za ustrezno poslovitev od članov ZB, ki odhajajo v pokoj, ali od članov ZB v primeru njihove smrti.
— Pri kadrovanju in napredovanju na posameznih delovnih mestih naj imajo udeleženci NOB prednost pred drugimi, če odgovarjajo pogojem razpisa.
— V jeseni leta 1973 organizirati srečanje vseh članov ZB od leta 1941, tudi tistih, ki so že v pokoju in so bili zaposleni v naših delovnih organizacijah.
— Komisija ZB naj aktivno sodeluje pri volitvah v delavski svet.
— Vse komisije ZB morajo v mesecu marcu 1972 imeti svoje letne konference.
— Komisija ZB ZPI organizira 10-dnevno letovanje članov ZB v mesecu avgustu. Ključ za število udeležencev se določi po številu članov ZB po delovnih organizacij ah.,
— Komisije ZB pri osnovnih organizacijah sindikatov naj intenzivno delajo na reševanju stanovanjske problematike članov ZB. Pri dodeljevanju kreditov za rešitev stanovanjskih vprašanj imajo člani ZB prednost pred drugimi.	y
— Komisija ZB ZPI naj organizira izlet v ČSSR za člane ZB. Ključ za število udeležencev je število članov ZB po delovnih organizacijah.
— Vse komisije ZB naj organizirajo izlete v partizanske kraje ob državnih ali drugih .praznikih, kamor naj vabijo poleg članov tudi mladino, kateri naj prenašajo tradicijo NOB.
— Vsi člani ZB naj svoje morebitne prošnje ali pritožbe naslavljamo najprej na svojo komisijo ZB v delovni organizaciji. V primeru pa, da prošnje ali pritožbe ni mogoče rešiti na tej ravni, naj se odstopi v reševanje komisiji ZB pri sindikalnem odboru ZPI.
— Za izvedbo praznovanja dneva borca — dneva Iskre predlagamo delovno organizacijo RA — Sežana na lokaciji LIPICA. Komisije ZB po delovnih organizacijah naj poskrbijo za čimvečjo udeležbo na proslavi.
— Ob dnevu borca naj se s knjižnimi darili obdari najbolj aktivne in zaslužne člane ZB po delovnih organizacijah.
ISKRA - mo Celje
Temeljne organizacije združenega dela in racionalizacije
V ISKRI-EMO teko obširne študijske in druge priprave za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela. Posebna strokovna komisija, ki jo je lani imenoval delavski svet in ji zaupal nalogo, naj pripravi študijo in predlog za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, je doslej to delo dobro opra-vida.
Komisija ni delala zaprto in prav tak način dela in nje. na povezanost z družbeno političnimi organizacijami ter organi upravljanja je omogočil dobro obetajoč uspeh.
2e v začetku dela, se je komisija postavila na stališče, da mora njeno delo potekati v skladu z drugimi gospodarskimi ukrepi, ki so bili ob njenem imenovanju na vidiku za sanacijo podjetja. Šele ko je bil izdelan sanacijski progtam in je nadaljnji razvoj podjetja dobil jasne obrise tako, da je komisija lahko upoštevala pri svojem delu vse tisto, od česar je odvisno dobro in plodno delo bodočih temeljnih organizacij združenega dela, se je odločila za predlog, ki je objavljen kolektivu in ga bo v kratkem obravnaval delavski svet.
Predlog vsebuje osem organizacij združenega dela, ki imajo v skladu z ustavnimi določili pogoje, da se ustanove in poslujejo kot temeljne organizacije združeinega dela.
Teh osem organizacij združenega dela bo zajemalo proizvodnjo frit, proizvodnjo emajlirane in druge vrste 'posode, proizvodnjo predmetov za centralno ogrevanje, proizvodnjo odpreskov, proizvodnjo v obratu TOBI v Bistrici pri Limbušu, proizvodnjo kopalnih kadi v obratu emajlirnica v Kmševcu, proizvodnjo EMO — KONTEJNER in skupne službe.
Tak je predlog komisije, ki je izšel potem, ko so o njem razpravljal koordinacijski svet in predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
Ta mesec bodo o predlogu za ustanovitev temefljnih organizacij združenega dela razpravljale vse delovne skupine v podjetju. Predlog bo prejel vsak član kolektiva ^tako, da bo razprava lahko dala dobre rezultate in morebitne predloge za spremembe in dopolnitve tega, kar je pripravila komisija.
Komisija predvideva v svojem programu, da bodo izdelani osnutki o samoupravnem sporazumu, spremem-ban statuta podjetja in splošnih pravil organizacij
združenega dola do 31. marca t. 1.
O vseh teh aktih so predvidene temeljite razprave, ki morajo zajeti vse člane kolektiva, sprejeti pa bodo do 1. julija t. 1.
Ob ustanovitvi dosedanjih delovnih enot je kolektiv pokazal veliko zanimanje. Tak in še Večji interes prevladuje v kolektivu tudi sedaj, ko gre za uzakonitev z ustavo pridobljenih pravic in dolžnosti.
. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela se bo močno spremenila organizacijska struktura podjetja, saj sedanji sistem organizacije dela ne ustreza bodoči funkcionalnosti TOZD, pa tudi sicer je dosedanja organizacijska struktura dokaj okorela, zapletena in le ovira za skladnejšo sinhronizacijo celotnega poslovanja podjetja.
V	dosedanjem razvoju delovnih enot v ISKRA — EMO je bilo racionalizatorstvo zelo pomembno. Delovne enote so bile zainteresirane, da ustvarijo čim več presežka, zato so tudi vsako raciona-lizatorsko pobudo, ki so jo dajali posamezniki, skrbno proučile "in tudi nagradile, če je bila taka pobuda koristna za povečanje proizvodnje z manjšimi proizvodnimi stroški. Takih drobnih, toda pomembnih racionalizacij je bilo mnogo, vendar niso bile registrirane, kajti delovne enote niso bile spričo določil pravilnika o racionaliza-cijaJi zainteresirane, da prijavijo racionalizacije, ker bi se s tem spremenil tehnološki postopek in bi bile oškodovane pri presežku. Zato so same nagrajevale svoje delavce, ki so predlagali in izpeljali racionalizacije tako, da tudi ti niso imeli interesa, da bi take racionalizacije prijavili komisiji, šele s spremembo pravilnika o racionalizacijah se je tako stanje v pogledu racionalizacij nekoliko izboljšalo.
Po taki ugotovitvi lahko sklepamo, da se bo racionalizatorstvo v okviru temeljnih organizacij združenega dela še močneje razmahnilo in dalo dobre rezultate.
V	letu 1972 so delavci prijavili komisiji za racionalizacije sedemindvajset predlogov, šestnajst starih predlogov pa je čakalo na rešitev že od prejšnjega leta. Komisija za racionalizacije je v letu 1972 osvojila osem predlogov, za katere je bila tudi izplačana odškodnina v skladu s pravilnikom. Poleg teli
je komisija osvojila še šestnajst predlogov, za katere pa predlagatelji do konca 1972 niso še prejeli odškodnine. Deset predlogov je še v osvajanju, osem pa jih je komisija zavrnila.
Zanimiva je vsebina predlogov', ki so jih dali delavci. Štirje predlogi se nanašajo na nov izum, eden kot nov izdelek, dva. kot tehnični izboljšavi in dvajset kot koristni predlogi.
šestnajst predlogov se nanaša na 'izboljšavo izdelave surove posode, šest na izdelke termičnega programa, sedem na površinsko zaščito in montažo, sedem na vzdrževanje naprav, dva na izdelavo odpreskov, štirje na embalažo in eden na nov izdelek.
Vrednost neposrednih prihrankov zaradi uvajanja predlaganih racionalizacij znaša v letu 1972 okrog 593.360 din. V tej vsoti pa ni-
so še upoštevani neposredni prihranki osmih koristnih predlogov, ki jih v proizvodnji že koristijo, niso pa še točno ugotovljeni. To bo ugotovljeno v letu 1973.
V letu 1972 je bilo izplačano predlagateljem tehničnih racionalizacij skupno 57.243,79 din in to za predloge, osvojene v letih 1971 — 1972.
Pri tem je treba povedati, da se številne racionalizacije že koristijo v redni proizvodnji, vendar zanje še ni ugotovljena točna vrednost, ko pa bo to ugotovljeno, bodo predlagatelji prejeli plačilo.
Racionalizatorska tradicija se je v EMO začela takoj po končani drugi svetovni vojni. Stari stroji in naprave so delavce-neposredne proizvajalce prisilili, da so začeli razmišljati, kako odpraviti težavno fizično delo, ki se je pojavljalo v okviru polobrt-
niške proizvodnje, kako povečati proizvodnjo z uvajanjem krajših tekočih trakov in podobno. Tako so neštete racionalizacije omogočile podjetju rentabilno proizvodnjo na popolnoma iztrošenem strojnem' parku.
Kot je razvidno iz gornjih podatkov si tudi v sedanjem kritičnem času gospodarjenja delavci skušajo pomagati z racionalizacijami.
Uspehi, ki so jih dosegli so jasno otipljivi, vendar je vprašanje, koliko časa bodo taka prizadevanja uspešna zlasti pri obratovanju takih strojev-veteranov, ki so začeli obratovati pred več kot petdesetimi leti.
Eno pa xje gotovo. Racionar lizacije in izumi se bodo v okvim temeljnih organizacij združenega dela še bolj razširili, saj bodo delavci še bolj neposredno zainteresirani, da dosežejo rentabilno poslovat nje svoje enote.	- ej -
v ZZA
nalništ.vo), že zahtevajo še dodatno zaposlovanje ustreznih strokovnjakov. Prav zaradi tolikšnega povečanja zaposlenih v oddelku so postali obstoječi prostori v Zavodu za avtomatizacijo absolutno premajhnL Zato so že pristopili k reševanju tega problema in upajo, da bo v kratkem rešen. škoda bi namreč bila, da hi pomanjkanje prostora zavrto ekspanzijo oddelka.
Oddelek za študij dela opisane dejavnosti prodaja na tržišču. Zato je v zadnjih letih sklenil več pogodb za kompleksno uvajanje Work-Factor sistema, in sicer s to varnami Rašica — Gameljne, Mehanotehnika — Izola, Saturnus — Ljubljana, Almira
—	Radovljica, Svilanit — Kamnik, Kovinoplastika — Lož, v zadnjem času pa tudi z ISKRO — Avtomatika, Pr-Žan in ISKRO — Sprejemni-: ki, Sežana. Pokazali šo se tudi že prvi uspehi, saj se je proizvodnost v navedenih tovarnah občutno povečala. Zato se pripravljajo pogodbe za uvajanje Work-Factor sistema v tovarni Gorenje — Velenje, EMO — Celje in TGA
—	Škofja Loka.
Ker svoje usluge sodelaivci oddelka za študij dela uveljavljajo na tržišču, so po sprejetju ustavnih amandmajev sklenili, da se organizirajo kot TOZD v sklopu Zavoda za avtomatizacijo.
Franc Pegana
Delo oddelka za študij
(Nadaljevanje z 2. strani) nje, pri katerem analitik utrdi znanje, pridobljeno na tečaju, pridobi na predstavljanju, samozaupanju, kvaliteti in produktivnosti.
Še večje težave pa so se pojavljale potem, ko so bile analize po Work-Factor sistemu že izdelane. Z Work-Fac-torjevim sistemom za merjenje dela ugotovimo namreč čisti čas, ki je potreben za določeno opravilo. To pomeni, da takoimenovani »Work-Factorjev čas« ne vsebuje nikakršnih dodatnih časov, t. j. časov za osebne potrebe, organizacijske zastoje, utrujanje, privajanje, motnje itd. Ker analitiki niso imeli na razpolago navodil, kako in v kolikšni meri naj priznavajo dodatne čase, niso znali uspešno postavljati delovnih norm. Poleg tega vemo tudi, da izvajalce še ne moremo pravično nagraditi za opravljeno delo, če poznamo samo potreben čas za delo. Ugotoviti moramo istočasno tudi vrednost dela po zahtevnosti in učinkovitosti izvajalca delovne naloge
Zaradi navedene problematike so sodelavci oddelka za študij dela v zadnjih letih izpopolnili učenje VVork-Fac-torjevih metod z dodatnim treniranjem analitikov v tovarni. Razvili so metodo za vrednotenje zahtevnosti dela, metodo za vrednotenje izvajalčeve učinkovitosti, metode za določanje dodatnih ča-
sov za utrujanje, privajanje, motnje in ostale izgubljene čase. Ker pa je uspešna aplikacija navedenih metod mogoča samo ob obvladovanju določenega dela statistike, psihologije, kontrole kvalitete, metode trenutnih opazovanj, oblikovanje delovnih mest ipd., je oddelek tildi učenje tega uvedel v svoj program dela.
Zaradi tako široke problematike pri uvajanju Work-Factor sistema v podjetju so sodelavci oddelka za študij dela uvideli, da je uvajanje brez natančno izdelanega programa nemogoče. Zato so se te naloge lotili tako, da vedno še pred podpisom pogod-" be za uvajanje Work-Factor sistema v podjetji!. izdelajo na osnovi vzorčne analize in podatkov tovarne natančen program z mrežnim planom. Na mrežnem planu so določene vse aktivnosti, ku se morajo izvesti z roki in zadolžitvami.
Tako obširna dejavnost oddelka je zahtevala angažiranost strokovnjakov. Oddelek se je zato tudi številčno močno povečal. Danes je zaposlenih že prek 20 delavcev, število zaposlenih pa še vedno ni dokončno.
Velike potrebe po uvajanju že obstoječih dejavnosti in potrebe po novih dejavnostih, ki so prav tako pomembne za sodobno organizacijo dela (analiza vrednosti, termi-niranje in planiranje, raču-
Maši izdelki
Barve imajo močan vpliv na duševnost
»PANORAMA« 73 kvaliteten Iskrin TV sprejemnik
S seje poslovnega odbora ZZA
je potreben zato, da opravlja za celotno ISKRO razvoj no-raziskovalno delo, po drugi strani pa bi se moralo vodstvo ZP izjasniti ali je v interesu ZP, da ima take institucije. Razčistiti bL morali, kaj je Zavod dolžan dali tovarni in pod kakšnimi povoji in kaj naj bi dala tovarna razvoju oz. koliko je pripravljena financirati za razvoj. Pri tem je velikega pomena, kaj je Zavod zmožen izboljšati v strokovnem, tehničnem in organizacijskem pogledu in morda tudi v ekonomskem.
Po razpravi je PO podprl delo vodstva Zavoda in akcijskega odbora pri reorganizaciji Zavoda, pri kateri naj bi zagotavljal ZP ISKRA kvalitetni razvoj.
tovarni
ICoristesi posvet m šola za mlade
la z ostankom ustvarjenega dohodka.
Naslednjega dne so si pri solni ogledali film o vlogi in razvoju ZK od osnovanja do današnjih dni. Po končanem predavanju se je predsedstvo ZM sešlo na seji v dveh tematsko ločenih skupinah, kjer so predstavniki posameznih komisij predložili svoje delovne programe za tekoče leto. V popoldanskem delu je predsedstvo pripravilo gradivo za redno letno konferenco ZM, ki bo predvidoma v zadnjih dneh februarja. Razpravljalo je o vseh nejasnostih v posameznih točkah in jih dopolnilo s tehtnimi predlogi in pripombami. Sklenjeno je bilo, naj sc za volitve novega predsednika Elektromehanike da lista dveh kandidatov. Izvoljeni bi vodil ZM tovarne do konca mandatne dobe predsedstva.
Ob koncu je treba pripomniti, da to ni bil le seminar zaradi seminarja in nepotreben strošek v breme proračuna ZM, temveč koristen posvet iti šola za mlade. Tu so lahko izvedeli veliko novega in koristnega v zvezi s podjetjem v katerem preživo več kot tretjino svojega časa.
Perko
V jamsasjo smo za načrtom
Čeprav je v Jugoslaviji danes že več stoti soč TV sprejemnikov, ni dvoma, da se bo njihovo število še naprej večalo, pri tem pa bodo čedalje vidnejše mesto zavzemali barvni .TV sprejemniki. To je povsem razumljivo, saj bo v nekaj letih ves TV program v, barvah (danes je v barvah dobra tretjina programa), kar je tudi logičen tehnični razvoj,' saj je elektronika barvne televizije dokaj bolj zahtevna in je zato jasno, da se je najprej pojavila televizija v črno-beli tehniki.
PREDNOSTI BARVNE TV
Na prvi pogled se nam zdi, da prednosti niso velike, saj je vsebina programa enaka, le, da je v barvah. Vendar ni tako. Dejstvo je, da sposobnost človeških oči, da vidimo v barvah, ni brez pomena. Tega so se zavedali že v davnih časih, saj so študiju barv posvečali veliko pozornosti.
V to se lahko prepričamo, če pogledamo nj ihova umetniška dela, opremo, oblačita itd. Barve imajo na človekovo duševnost močan vpliv. Nekatere nas pomirjajo, druge vznemirjajo, tretje poživljajo itd. Barve pa ne vplivajo le na naše razpoloženje in počutje, temveč je od njih v veliki meri odvisna tudi naša pozornost in spominjanje tistega kar vidimo. Ti vplivi se odražajo tudi pri gledanju barvnega TV programa tako, da dobi, za razliko od črno-belega, čisto novo kvaliteto.
Tako pri informativnem, kot tudi zabavnem TV programu, ima barvni program očitne prednosti pred čm» belim. Pri informativnih in izobraževalnih oddajah, je ta prednost v tem, ker svet, ki ga gledamo na ekranu (nara-
vo, živali, ljudi itd.), vidimo tako kot je (v barvah!), zato. je Audi naša predstava o stvareh, ki jih spoznavamo, veliko bolj realna, kot pa, če isto gledamo v črno-beli tehniki. Še bolj očitna pa je prednost barvnega programa pri zabavnih oddajah, športnih prenosih, filmih itd. Tu igrajo barve včasih prav odločilno vlogo in smo zato pri »črno-belem gledanju« v marsičem prikrajšani.
PANORAMA 73 — ČISTA
SLIKA, NARAVNE BARVE
Nakup barvnega TV sprejemnika je dokaj velika investicija, zato ni vseeno kakšnega kupimo. Izbiaa barvnih TV sprejemnikov je pri nas kar velika, saj je v prodaji več vrst sprejemnikov, domačih in tujih proizvajalcev. Med njimi najdemo tudi barvne TV sprejemnike domače proizvodnje, ki po kvaliteti prav nič ne zaostajajo za sprejemniki znanih tujih proizvajalcev, saj so izdelani na osnovi najno-vejših izsledkov v elektroniki, poleg tega pa jih izdelujejo v sodelovanju z znanimi tujimi podjetji.
Zelo kvaliteten je tudi barvni TV sprejemnik PANORAMA 73, izdelek Iskre. Tehnična izvedba tega sprejemnika je najsodobnejša, kar zagotavlja sprejem programa v naravnih barvah in čisto sliko. Je popolnoma tranzistoriziran (61' tranzistorjev, 92 diod, 2 tlristorja), zato je poraba električnega loka manjša, slika na ekranu pa se pojavi hitreje, kot pri običajnih TV sprejemnikih. Ekran je velikega formata (67 cm), tehnika integriranih vezij pa omogoča enostavno in hitro popravilo ob morebitni okvari. Za PANORAMO 73 so zagotovljeni servisi po vsej Jugoslaviji.
Kot običajno je poslovni odbor pregledal prejšnje sklepe in ugotovil naslednje: Predlog za podelitev nagrad za najboljša razvojno-razisko-vatna dela v letu 1972 bo predložen poslovnemu odboru ob sprejemanju zaključnega računa. Predlog za kolektivni letni dopust pa je bil predložen svetu Zavoda, ki ga je sprejel v celoti skupaj z začasnimi dopolnili pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih. Priprava predloga za uvedbo drsnega delovnega časa v Zavodu je v izdelavi. Zaradi problema in nereda pri koriščenju rednih letnih dopustov (dopustu po dnevnih in urah, prenašanje v naslednje koledarsko leto), je bilo določeno, da naj sc preneha s prakso prenašanje dopusta, ostali dopust iz leta 1972 pa naj bi se izjemoma koristili še v prvih dveh mesecih tekočega leta. Ker nekateri delavci, ki sodelujejo pri zaključnem računu ne bi mogli v lem roku koristiti dopusta, je poslovni odbor sklenil, da omenjeno priporočilo 16. seje ostane v veljavi s tem, da za delavce, ki sodelujejo pri izdelavi zaključnega računa in poslovnega poročila, velja ta rok do konca marca. Vodje enot in njihovi sodelavci so dolžni, da se pri odobravanju in koriščenju dopustov ravnajo po zakonskih predpisih in upoštevajo, da ne bo več mogoče prenašati dopustov v naslednje leto.
V nadaljevanju je bilo povedano, da je predlog temeljnega pravilnika o kvaliteti in zanesljivosti delo komisije za kvaliteto in zanesljivost pri PO ZP ISKRA. Na podlagi temeljnega pravilnika mora vsaka organizacija v ZP izdelati poslovnik o kakovosti. Vse orsranizacije so dolžne, da do 30. juli ja 1973 izdelajo pravilnik o kvaliteti. V osnutku tega pravilnika je že razpravljal svet raziskovalcev. Po razpravi je PO sprejel pri
5.	členu naslednje pripombe; funkcijo SEK bi morali vnesti v nroces kontrole v kvaliteto bolj precizno. 8. člen zajema podrobnosti, manjkajo pa načelne stvari. Podati je treba bistveno vsebino, ki zagotavlja raven kvalitete. Vsebina dokumentacije je odvisna od dogovora z naročnikom, obseg dokumentacije od zahtevnosti izdelka in od načina proizvodnje, v nobenem primeru pa ne sme biti odvisen od finančnih sredstev naročnika. V 9. členu ni navedeno, da morajo obstajati prevzemni in prodajni postopki, kar je bolj bistveno, kot to, kaj mora vsebovati dokumentacija. Zato je treba 8. in 9. člen prilagoditi.
Poslovni odbor je sprejel predlog temeljnega pravilnika o kvaliteti s tem, da zadevna komisija zbere pripombe sveta raziskovalcev in poslovnega odbora, da jih s svojimi pripombami vskladi -in jih pošlje komisiji PO ZP ISKRA za kvaliteto in zanesljivost.
V nadaljevanju je glavna direktor Zavoda informiral PO glede sodelovanja s tovarno »Aparati«, ki želi več vpliva pri razvoju svojih izdelkov oz. obstaja mnenje, naj bi se lokacijsko prenesel v njihovo tovarno. Glede zadevnega predloga oz. mnenja naj se ZZA ukvarja le s čistim raziskovalnim delom (bazični razvoj) v Zavodu trdijo, da je to nemogoče. Obliko takega razvoja oz. čiste znanosti imajo v svetu zelo velike inštitucije, ki to morajo imeti.
Od take vrste znanosti industrija nima koristi, oz. vsaj takojšnjih ne, to pa ni namen razvoja. Vse analize v svetu govorijo, da morajo biti aplikativne raziskave vedno povezane z razvojem. Zalo bo moral Zavod dokazati, da
S seminarja ZM v kranjski
Na Jezerskem se je 9. 2. 1973 pričel izobraževalno-po-svetovalni seminar predsedstva ZM Elektromehanike. Organiziran je bil obenem s seminarjem lani sprejetih članov ZK. V petek so bila predavanja skupna, v soboto pa so zaradi različne tematike potekala ločeno.
Direktor Elektromehanike Jože Hujs je v zgoščenem orisal bodoči razvoj sedanje Elektromehanike. Poudaril je, da se moramo zavzemati predvsem za čim učinkovitejši razvoj na področju elektronske telefonije. Naglasil je Audi, da moramo biti, če ne že med prvimi, pa vsaj lik za prvimi na tem področju v svetu. Le tako je zagotovljen nadaljni napredek tovarne.
Za njim je pravnik Nace Pavlin navzočim razložil pomen in smisel prehoda na TOZD v letošnjem letu. Zelo jasno je razložil prednosti take organiziranosti. Bistvo je v tem, da posamezne proizvodno zaključene enote postanejo povsem samostojne tovarne oziroma TOZD s svojim vodstvom in skladi. Naj-važneješa pridobitev je v tem, da bo tako vsaka enota lahko samostojno razpolaga-
. (Nadaljevanje z 2. strani) osnovni proizvodnji, potem lahko ugotovimo, da bomo tudi na tem področju prisiljeni izvesti ukrepe, ki naj takšno stanje sanirajo.
Ob vsem tem pa bomo morali v celoti spremeniti tudi naš skupni odnos do izpolnjevanja planskih nalog. V zadnjem času opažamo, da se posamezni oddelki zapirajo vaše in ne gledajo proizvodnega procesa kot celote. To vodi k birokratskemu obravnavanju nastale problematike samo na področju oddelka in skoraj ne prispe-
va k odpravljanju težav, ki so največkrat zelo kompleksne. Zato njiliovega reševanja ni možno točno opredeliti in vklopiti v skromne opise nalog, predvidenih s sistemizacijo posameznega delovnega mesta, ali pa s splošnimi predpisi, temveč zahtevajo samoiniciativen in samoupravi^ al.sk i pristop Le pri takšnem pojmovanju pravic in dolžnosti bomo lahko res uspešno delali in premagovali vse težave, ki jih planirano povečanje proizvodnje no-si s seboj.
Iskrin TV barvni sprejemnik »Panorama 73«



= -
SKLEPI 16. SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA Z DNE 13. 2. 1973
H Poslovni odbor združenega podjetja sprejema na znanje informacijo v zvezi z izdelavo predloga gospodarskega plana združenega podjetja ISKRA Kranj za leto 1973 in ugotavlja, da predlog ni bil do reka izdelan, ker niso vse organizacije pravočasno dostavile potrebnih podatkov. PO ZP poziva organizaciji Avtoelektrika in Sprejemniki, da nemudoma dostavita potrebne podatke fi-nančno-računovodskemu področju ZP.
@ PO ZP je razpravljal o programu delovanja Počitniške skupnosti ISKRE za leto 1973 in sprejel naslednje sklepe:
a)	PO ZP kritično ocenjuje dosedanje delovanje Počitniške skupnosti in meni, da je potrebno doseči v počitniški dejavnosti ZP ISKRA nove kvalitete.
Iz teh ugotovitev PO ZP sprejema programsko usmeritev delovanja Počitniške skupnosti in podpira prizadevanje sveta Počitniške skupnosti za kompleksnejše in kvalitetnejše delovanje počitniške dejavnosti Iskre.
b)	PO ZP limitira sredstva Počitniški skupnosti v znesku 800.000 din, in to 500.000 din za vzdrževanje počitniških domov in 300.000 din za funkcionalne stroške, pri čemer naroča strokovnim službam ZP, da je upravičenost posameznih pozicij potrebno preveriti.
Sredstva za vzdrževanje počitniških domov je prvenstve. no potrebno usmeriti v tiste objekte, ki ostanejo v sklopu Počitniške skupnosti.
PO ZP se strinja, da se funkcionalni stroški Počitniške skupnosti vključijo v proračun strokovnih služb ZP.
c)	PO	ZP	naroča	strokov-
nim službam ZP, naj ugotovijo, če obstaja možnost pridobitve dolgoročnih kreditov za obnovo počitniških kapacitet ZP ISKRE.
č) PO ZP potrjuje predlog cen penzionov v letu 1973 kot sledi:
Poreč	53.00	din
Dugi otok	40.00	din
Trenta	50.00.	din
d)	PO ZP se načelno strinja s predlogom nove lokacije za počitniški center ISKRE, in to v Pineti — No-vigrad.
V ta namen pooblašča Počitniško skupnost in strokovne službe ZP, da s Skupščino občine Novigrad dosežejo sporazum glede nove lokacije in finančnih sredstev.
e)	Odprodaja počitniških domov na Bledu in v Trenti se, s predkupno pravico, organizacij ISKRE, realizira šele po sklenitvi pogodbe o izgradnji rekreacijskega centra ISKRE z občino Novigrad.
f)	PO ZP pooblašča generalnega direktorja ZP, da imenuje poseben strokovni odbor za izgradnjo rekreacijskega centra ISKRE.
g)	PO ZP predlaga delavskemu svetu ZP, da -imenuje Franca Matka, dosedanjega upravnika gostišča Brdo, za upravnika Počitniške skupnosti ISKRE.
@ PO ZP je obravnaval sklepe 3. konference predstavnikov inozemske mreže ISKRE, ki je bila od 18. do 21. decembra 1972 na Bledu, se z njim strinja in jih potrjuje.
V zvezi z zunanjetrgovinsko usmeritvijo ISKRE sprejema PO ZP še naslednje sklepe:
1.	PO ZP daje soglasja in podpira srednjeročno regionalno in blagovno orientacijo ISKRE, ki je bila na konferenci sprejeta.
2.	PO ZP ugotavlja, da je treba za realizacijo zunanjetrgovinske usmeritve ISKRE izdelati naslednje srednjeročne programe:
a)	Program blagovnih fondov
Zajemati mora proizvodnjo, namenjeno izvozu, v obdobju 1973—76, po asortimentu, količinah in dinamiki, ob upoštevanju znanih tržnih trendov, načela o postopnem povečevanju deleža izdelkov z višjo stopnjo finalizaciije in načela o gospodarnih proizvodnih in plasmanskih količinah.
Za izdelavo programa so zadolžene branžne direkcije Iskra Commerce oz. branžne asociacije v ISKRI, ob sodelovanju programskotehnične-ga področja ZP ISKRE, pro-izrvo-dfiih organizacij ISKRE in direkcije za zunanjo trgovino Iskre' Commerce.
Rok za predložitev programa PO ZP je 30. junij 1973.
b)	Regionalni program obdelave tujih tržišč
Zajemati mora plasman glavnih asortimariskih skupin na tuja tržišča, vključno količine in dinamiko po glav-regijah za obdobje 1973—76, kakor tudi program formiranja in širjenja inozemske mreže ISKRE s predlogom financiranja.
Za izdelavo programa je zadolžena direkcija za zunanjo trgovino Iskra Commerce. Rok za predložitev programa PO ZP je 1. maj 1973.
@ PO ZP ugotavlja, da je pridobivanje'"in formiranje kadrov v zadostnem številu in strokovnosti kritičen predpogoj za realizacijo zunanjetrgovinske usmeritve ISKRE. Zato odreja izdelavo:
a)	Evidence potencialnih kadrov za zunanjo trgovino.
Evidenca je stalna in jo vodita organizacijsko-kadrov-sko področje ZP ISKRE in Iskra Commerce. Kriterije za evidenco določi sporazumno z direkcijo za zunanjo trgovino Iskra Commerce in jih objavi v glasilu »Iskra«. Evidenca zajema vse organizacije ISKRE in pri njej sodelujejo kadrovske službe zadevnih organizacij.
Rok za izvedbo evidenc in za • izdelavo predlogov o postopkih in kriterijih za prehod zadevnih kadrov v zunanje trgovinsko dejavnost ISKRE ter poročilo PO ZP je 1. april 1973.
b)	Programa dopolnilnega izobraževanja za zunanjo trgovino.
Direkcija za zunanjo trgovino Iskra Commerce izdela v sodelovanju z ofganizacij-sko-kadrovskim področjem ZP ISKRE in ustreznimi zunanjimi institucijami program dopolnilnega izobraževanja, ki mora biti v skladu z zakonskimi predpisi in specifičnimi potrebami zunanjetrgovinske dejavnosti ISKRE. Program mora zajemati obstoječe kadre v zunanjetrgovinski dejavnosti ISKRE, kakor tudi potencialne kadre za to dejavnost.
Rok za. predložitev programa, vključno predlog financiranja, je 1. maj 1973.
® PO ZP ugotavlja, da je potrebno usmerjano in načrtno delo za regionalno prestrukturiranje zunanje trgovine ISKRE.
Zato 'odreja:
a)	Strokovne službe ZP ISKRE naj delujejo v sodelovanju s proizvodnimi organizacijami ISKRE in z Iskra Commerce za izboljšanje in večjo usklajenost regio-•naiine strukture izvoza in uvoza ISKRE in posameznih organizacij ISKRE, kakor tudi za regionalno usklajevanje izvoza in uvoza po organizacijah "ISKRE.’
b)	Iskra Commerce naj ob sodelovanju strokovnih služb vseh organizacij ISKRE ter ob podpori samoupravnih in družbenoipolitičnih organizar cij ISKRE usmerjeno deluje za uveljavitev zakonskih re-gulativov na ravni republike in federacije, ki bi podpirali trgovinsko menjavo z deželami tretjega sveta.
5. PO ZP ugotavlja, s posebnim poudarkom na zunanjetrgovinsko usmeritev ISKRE, posebno potrebno po načrtnem uvajanju naprednih tehnologij in izdelkov v ISKRI za zagotovitev konkurečnosti ISKRE na mednarodnem trgu.
Zato naroča strokovnim službam Iskra Commerce, naj izdelajo v sodelovanju s strokovnimi službami ZP, s proizvodnimi organizacijami
ISKRE in ZZA, ustrezno študijo za obdobje 1973 — 76, ki naj bo zajeta v srednjeročnem programu ISKRE.
6.	Zaradi posebnega pomena zunanjetrgovinske dejavnosti ter vključevanja v mednarodne poslovne in tehnološke tokove za ISKRO bo PO ZP ' vsaj enkrat letno obravnaval to področje, zlasti pa:
a)	stanje in srednjeročni program blagovnih fondov za izvoz,
b)	regionalno stanje in srednjeročni program obdelave tujih tržišč in zunanjetrgovinske menjave ISKRE,
c)	kadrovsko problematiko zunanjetrgovinske dejavnosti ISKRE,
č) stanje in srednjeročni program osvajanja novih izdelkov in tehnologij v ISKRI, s posebnim ozirom na bilan-siranju uvoza in izvoza tehnologije.
Poročila za PO ZP pripravljajo ustrezne službe.
7.	PO ZP naroča Iskra Commerce, da za realizacijo gornjih sklepov izdela program dela, nosilce nalog in posamezne sodelavce ter s temi zadolžitvami seznani vse organizacije ZP.
% PO ZP sprejema spremembe k predlogu Temeljnega pravilnika za kvaliteto in zanesljivost in ga predlaga delavskemu svetu ZP.
@ V zvezi s predloženimi stališči Zavoda za avtomatizacijo Ljubljana do tez o osnovnih izhodiščih za Sklenitev samoupravnega sporazuma v ZP v pogledu, ki zadeva statuts in delovanje ZZA, PO ZP meni, naj ta stališča in mnenja, ki so se oblikovala v razpravi na današnji seji PO ZP, sluzijo komisiji za izdelavo izhodišč pri končni redakciji teksta.
PO ZP priporoča vodstvu ZZA, da organizacije v sesta-
vi ZP podrobneje seznani s svojimi izhodišči in vodi z njimi konkretne razgovore z namenom, da se tako oblikujejo skupna stališča glede razvojno-raziskovalne funkcije in položaja Zavoda za avtomatizacijo v ISKRI.
© PO ZP sprejema na znanje informacijo o razgovorih glede pripojitve podjetja ZMAJ Ljubljana k ZP ISKRA Kranj.
PO ZP se strinja s predlogom, da se podjetje ZMAJ Ljubljana za dobo 6 mesecev od pripojiltve oprosti plačevanja v sklade ZP, prispevkov za financiranje marketing dejavnosti, osvajanje tujih tržišč in za strokovne službe ZP.
© Na predlog organizaetij-sko-kadrovskega področja ZP za predstavnika ZP ISKRE poslovni odbor ZP imenuje v mednarodni organizaciji EIRMA Erika Vrenka, glavnega direktorja ZZA Ljubljana, za njegova namestnika pa Štefana Dolharja, Strokovne službe ZP in Milana Slokana, ZZA.
© PO ZP daje soglasje k sklepu 14. seje odbora za poslovno politiko Iskra Commerce z dne 26. 1. 1973 glede zavarovanja plačila anuitet za kredite za trajna obratna sredstva tovarni radijskih sprejemnikov Sežana.
© Glede garancije, katero prosi Tovarna orodja Ljubljana za najem kredita pri Ljubljanski banki za nabavo stroja v vrednosti 1 milijona din, priporoča PO ZP, da se zadeva reši na relaciji Orodjarna — Aparati.
Nadalje PO ZP naroča strokovnim službam ZP, da se rajčisti vprašanje dajanja garancij za najemanje kreditov pri Ljubljanski banki za organizacije ZP.
ISKRA — TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV NOVO MESTO
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
L VODJA TEHNOLOŠKEGA SEKTORJA
2.	ORGANIZATOR
3.	OBRATNI ELEKTRIČAR
4.	STROJNI KLJUČAVNIČAR
(tri delovna mesta)
5.	KVALIFICIRANI DELAVEC
(dve del. mesti: elektromehanik, elektroinštalater)
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1. — visoka ali višja izobrazba elektro smeri,
—	tri leta ustrezne prakse v stroki,
—	pasivno znanje enega svetovnega jezika; pod 2. — visoka ali višja šola organizacijske ali ekonomske smeri,
—	tri leta delovnih izkušenj;
pod 3. — poklicna šola elektro smeri — elektroinštalater;
pod 4. —- poklicna šola strojne smeri; pod 5. *— poklicna šola elektro smeri.
Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prijave sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi.
ISKRA — Blejska Dobrava
Obisk mladincev iz Šentjerneja
Pred kratkim so nas obiskali Iskraši iz Šentjerneja; ogledali so si obrat in proizvodnjo. Zatem je stekla beseda o problemih naše in njihove proizvodnje, ter o ključnih težavah, ki se pojavljajo v obeh obratih. Po razpravi so nam izročili simbol Šentjerneja — petelina in kozarce. Darila smo bili zelo veseli in se jim še enkrat zahvaljujemo. Zatem smo se z avtobusom odpeljali na Jesenice, kjer smo imeli v Kazini pripravljeno kosilo. Sledila je prosta zabava. Na
kegljišču pod Mežakljo pa smo se pomerili tudi v kegljanju.
Šentjemejski mladinci so se pozno popoldne odpeljali proti domu. Verjetno izlet zaradi slabega razpoloženja mladincev iz Šentjerneja ni v celoti uspel. Upamo,, da se bomo s prijatelji iz Šentjerneja kmalu ponovno srečali, istočasno pa si želimo veliko podobnih srečanj z drugimi mladinskimi aktivi v naših
organizacijah.
/	m n
Pisma bralcev
MLADI IZ GORENJA
IN EMO V KRANJU
Med svojim izletom po Gorenjski so se mladinci iz GORENJA (Velenje) in- EMO (Celje) v soboto, 17. februar-za ustavili tudi v naši tovarni v Kranju, kjer so jih sprejeli predstavniki mladinskega aktiva ELEKTROMEHANI-KE. Goste, bilo jih je približno stošestdeset, je najprej pozdravil predsednik koordinacijske konference ZMS ZP ISKRA Stanislav Draksler.
Po predvajanju Elma TO JE ISKRA so si mladinci ogledali proizvodni proces v tovarni. V kratkem razgovoru, v katerem so mladi Iskraši odgovarjali na vprašanja o de-
lovanju mladine v tovarni, so se mladi med seboj dogovorili za tesnejšo povezavo, katere prvi rezultat bo obisk kranjskih mladincev delovnemu kolektivu GORENJA in EMO.
Jože Poglajen
Pripomba uredništva:
V zadevi zgornje ekskurzije objavljamo naslednji vtis Marjana Ramšarja, člana ZM »Gorenje«:
»Pri ogledu tovarne »Iskra« dne 17. 2. 1973 sem bil prijetno presenečen ob izrednem tehnološkem postopku dela v kranjski tovarni. Proizvodnja je izredno modernizirana, lahko bi rekel, da je to velik dosežek sodobne organizacije.
ZAHVALE
Ob težki izgubi dragega očeta
PRIMOŽA PODGORŠKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem na traku trifaznega števca za izraze sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč.
Hčerka Ivanka Gydfek
Ob nenadni izgubi drage mame
JUSTINE JERAJ
se iskreno zahvaljujemo kolektivu »Avtomatika« Pržan za izkazano pozornost, podarjeno cvetje in izraze sožalja.
Sin Rudi z družino
» Elektromehanika « Kranj
društvo v letu 1972
Gasilsko
Tudi za gasilsko društvo se poslovno leto bliža koncu, zato je prav, da se spomnimo nekaterih dogodkov iz njegovega dela v preteklem letu. Kakšnega večjega požara v tovarni v letu, 1972 ni bilo, pač pa več manjših, ki so bili pravočasno pogašeni in niso napravili večje škode. Ponovno nas to potrjuje v zavesti, kaiko važna je preventivna skrb za požarno varnost, stalna pripravljenost in obenem sposobnost vsak nastali požar že v Jtali zadušiti.
Gasilko društvo v kranjski Iskri sicer nima toliko članov, kolikor bi jih pri številnem tovarniškem kolektivu moglo imeti, je pa zato večina gasilcev zelo požrtvovalnih in za svoje naloge navdušenih. Skoraj brez izjeme so se vestno udeleževali rednih gasilskih vaj v tovarni, čeprav je za vaje treba žrtvovati precej prostega časa.
Posebno veselje je gasilcem v »Elektromehaniki« napravila nova motoma brizgalna »Rosenbauer«, ki jo je za društvo kupila tovarna, kar smo že omenili v eni izmed številk našega glasila. Ko je pozneje uspelo nabaviti tudi potrebni pribor, čr-paJne cevi in drugo, je v soboto 11. novembra brizgalno slovesno izročil v uporabo gasilskemu društvu zastopnik kranjske tovarne tov. Stane Mihalič, k; je bil navzoč tudi pri prvi gasilski vaji. Le-te so se udeležili tudi zastopnik tovarniške varnostne službe Tine Kokalj ter celotni upravni odbor gasilskega društva.
Ker je tovarna za leto 1972 nudila svojemu gasilskemu društvu tudi zadostna denarna sredstva, je za svoje člane organiziralo poučno ekskurzijo oz. ogled slovenskega gasilskega muzeja v Metliki. Udeleženci so spoznali delo gasilcev v Sloveniji vseh sto let od začetka gasilske orga-
nizacije do danes. Poleg gasilskega muzeja so si v isti stavbi metliškega gradu ogledati še muzej NOV, ki zlasti za Belo Krajino prikazuje dovolj živo sliko v boju za našo osvoboditev. Preden smo se poslovili od Metlike, si je večina ogledala še mesto samo in nekatere njegove . znamenitosti poleg že omenjenih muzejev. Videli smo mogočen Papičev spomenik belokranjskega borca, rojstno hišo kiparja Alojzija Gangla in njegovega nečaka pisatelja Engelberta Gangla, rojstno hišo narodnih buditeljev bratov Ivana in Antona Navratila, dalje Dom partizana na Pungartu, kjer je bilo leta 1944 zborovanje partizanskih novinarjev.
V sredo, 13. decembra je ocenjevalna komisija Občinske gasilske zveze iz Kranja pregledala poslovanje gasilskega društva. Tudi po tem pregledu so bili gasilci kakor študent, ki je pred strogimi profesorji zadovoljivo opravil izpit. Rekli pa smo vsi vendarle: »škoda, da ne moremo biti boljši!«
Kot nekak zaključek za leto 1972 je gasilsko društvo
iz »Elektromehanike« skupno z gasilskim društvom na Visokem v sredo, 19. decembra zvečer priredilo še zanimivo nočno gasilsko vajo na Visokem. Celo gasilski strokovnjak in zastopnik Občinske gasilske zveze, ki se je vaj udeležil, je s priznanjem pohvalil ddo visoških in Iskrinih gasilcev, ki so na vaji sodelovali.
Z marsičem so bili torej gasilci v »Elektromehaniki« letošnje leto zadovoljni. Ker gasilskemu društvu primanjkuje uniform in površnikov zoper mraz in dež, je bilo obljubljeno, da jih bodo člani v doglednem času dobili.
Vsem, ki so s strani tovarne in tistim, ki so v društvu samem delali za napredek in uspeh gasilskega društva, je treba izreči iskreno priznanje in hvaležnost. Tudi vnaprej je treba plodno sodelovanje in razumevanje med upravo tovarne in gasilskim društvo iskreno želeti in nanj računati, kajti le ob skupnem delu in medsebojni pomoči bomo tudi skupno želi sadove svojega dela.
Pf.
Ob. ml adem perspektivnem kadru ima kolektiv lepo bodočnost. Prepričan sem, da bo ta kolektiv rastel in se razvijal še z večjo naglico kot doslej, čeprav je v 27. letih dosegel izreden gospodarski vzpon. Čestitamo kolektivu »Iskra« in želimo še mnogo delovnih uspehov, hkrati pa tudi obilo sreče in zadovoljstva članom tega našega giganta.
DOPISUJTE V ISKRO!
VATERPOLO
V. zimskem bazenu v Kranju se je 10. in 11. februarja odigralo 3. in 4. kolo zimske gorenjske lige v vaterpolu. Po štirih kolih vodi Gimnazija brez izgubljene tekme. Iskra je druga z eno izgubljeno tekmo. V dveh kolih si je priborila 4 nove točke.
Ob težki izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE KOZJEK
se iskreno zahvaljujem sodelavkam v obratu ATN — linija relejev za izrečeno sožalje, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti.
Hčerka Marija Benegalija
Vsem sodelavcem v montaži, sindikalni organizaciji in upravi tovarne elektronskih naprav se po tej poti naj-iskreneje zahvaljujem za dragocena darila, denarno nagrado in tople besede ob mojem odhodu v pokoj. Ce. lotnemu kolektivu pa želim še veliko delovnih uspehov.
Fani Škrlin
Rezultati:
(3. kolo): Iskra : Radovljica 16:6; Vodovodni stolp : Kamnik 12:5, Gimnazija : Triglav II 11:1, Triglav I : Borac 12:9. (4. kolo): Iskra : Triglav I 14:11, Gimnazija : Vod. stolp 6:4, Borac : Triglav II 10:8, Radovljica : Kamnik 13:6.
Vrstni red: Gimnazija 8 točk, Iskra 6, Vodovodni stolp, Triglav I, Triglav II, Borac po 4, Radovljica 2, Kamnik brez točke.
Prvenstvo se bo nadaljevalo 10. marca ob 19. uri.
Vabljeni!	A. R.
iiiimtmimfimmfflNiRummiiHmimmiiiii
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za eloklromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik:	Janez Šilc.
— Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 — Tisk in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj
Elektromehanska druga
VI. ZIMSKO ŠPORTNE IGRE SINDIKALNEGA SVETA KRANJ
Tudi letos glavna bera za smučarje Iskre
Od prijavljenih 579 je tekmovalo skupno 445 tekmovalcev
Mojstrana je 17. in 18. t. m. spet vrvela od številnih smučark in smučarjev, ki so se zbrali na dvodnevnem sindikalnem prvenstvu občine Kranj v veleslalomu.
Prelepo vreme in ugodne snežne razmere, saj je pobočje, na katerem so se bili ostri boji najboljših, bilo na sveže in dodobra zasneženo, pa kot navadno vselej doslej — dobra, če ne celo odlična organizacija tako obsežnega dvodnevnega tekmovanja — vse to je pripomoglo, da je prireditev odlično uspela v popolno zadovoljstvo vseh sodelujočih in tistih, ki so z njo imeli nemalo dela, skrbi in prizadevanj.
Tekmovanja so potekala kot običajno, na dveh vzporednih progah. Na-krajši so se pomerili tekmovalke in tekmovalci starejših letnikov, mlajši pa so svoje moči in spretnosti preizkušali na daljši. Pokroviteljstvo nad VI. zimsko-šporlnimi igrami ObSS Kranj je letos prevzela tovarna obutve Planika, druge večje delovne organizacije pa so prispevale številne in vredne nagrade za najboljše. Za spremembo so s praktičnimi nagradami in priznanji nagradili tudi vrsto tekmovalk in tekmovalcev, ki so letos že petič, ali celo šestič nastopili na teh tekmah in tako izkazali svojo zvestobo smučarskemu športu in svojo sindikalno zavest. Posebej so nagradili ob zaključni slovesnosti tudi najstarejšo tekmovalko in najstarejšega tekmovalca. Skratka — tudi po tej plati je bila letos zaključena prireditev še bolj slovesna od dosedanjih, sama udeležba pa priča, da postajajo takšna sindikalna tekmovanja vse bolj priljubljena, saj pomenijo za vsakogar lepo priložnost da svoje smučarske spretnosti vzporeja v družbi tako številnih smučarskih tovarišev iz svojega in drugih kolektivov. Razveseljivo pa je hkrati tudi to, da je bila tudi udeležba gledalcev, članov kolektivov, katerih tekmovalci so se borili med zvito postavljenimi vratci, dokajšnja in je v tem še večja vrednost prireditve.
Prav z veseljem zapišem še stavek o udeležbi smučarjev iz Elektromehanike in Šolskega centra Iskra. Blizu sto smučark in smučarjev je štelo njihovo zastopstvo. In njihovi napori niso bili zaman, ob dobrih posamičnih uvrstitvah, so si smučarji Elektromehanike zagotovili v ekipni razvrstitvi kar prvo in drugo mesto in s tem znova potrdili, da na smučarskem področju zares veliko veljajo. Sicer pa naj o njihovih dosežkih na letošnjem veleslalomu spregovorijo doseženi rezultati.
Milanu Nadišarju ze spet zanesljivo »laufaio«
Tekmovalke iz Elektromehanike in Šolskega centra Iskra so se v štirih razredih (po starosti) uvrstile takole: razred I — do 25 let: ... 5. Branka Tolar 53,43, ... 9. Jerca Sušnik 63,71; razred II — do 35 let: 1. Rela Kavčič 49,57, ...4. Darinka Bohinc 54,97; razred III — 35 do 45 let: 1. Anica Finžgar 43,70, ...	4.
Marta Tabar 49,10, 5. Metka Šparovec 54,40, .. . Skupno je bilo v štirih ženskih razredih prijavljenih 91, štartalo pa je 67 tekmovalk iz vseh delovnih organizacij na področju ObSS Kranj.
Tekmovalci, ki jih je bilo prijavljenih skupno 488, štar-taio po 377, so se borili v 11 tekmovalnih razredih. Smučarji iz Elektromehanike in Šolskega centra Iskra so v posameznih razredih zasedli naslednja mesta: razred I — do 25 let: 1. Milan Nadišar
47.00.	... 4. Stane Sova 47,43, 5. Boris Lebar 48.11,... 7. Jože Jurjevčič 48,32, 8. Marjan Drinovec 48,47,... 12. Drago Terlikar 49,08, ... 14. Zdenko Pevec 49.80, 15. Ivan Zaplotnik 50,33, 16. Ljubo Meglič
50.49..	.. 23. Marjan Okorn
54.49..	.. 27. Janez Dobravec
55.09..	.. 29. Tomo Toman
55.41..	.. 31 Janez Kalan 55,64,
... 33. Vlado Česen 55,79, . .. 35. Marjan Zajc 56,26, 36. Jože Šlibar 56,28_____ 42. Viki
Šparovec 56,94,... 50. Stane
Martinek 62,33,... 52. Stane Vidic 62,98, ... 61. Milan Rih-taršič 67,48, ...	64. Franc
Čižmar 68,69,... 66. Bojan
Božič 73,47______ 68. Brane
Bertoncelj 74,31,... 73. Tone Blaznik 95,44,... 81. Stane Bešter 150,06; razred II — 25 do 30 let: ... 4. Peter Starc
52,43___ H. Rudi Sušnik
54,70,__ 14. Lovro Dagarin
55.66..	.. 18. Franc Peternelj
56,42,	19. Tomaž Primožič
57.14..	.. 24. Odon Rančigaj 58,83, ... 27. Milan Šenk 59,85, ... 30. Janez Gabron 61,00, . . . 32. Jurij Zupan 61,17,... 36. Slane Bregar 62,05, . . : 38. Janez Štilec-62,80; razred III — 30 do 35 let: 1. Tomaž Jamnik
45.43..	..	6. Janez Ankele
51.17..	.. 16. Aco Zupan (ŠC
, Iskra) 54,56___34. Emil Sek-
ne 59,51,.. . 37. Peter Leban
60.42..	. . 45. Martin Jarc 63,87,
... 50. Edo Ferenčak 65,83,... 62. Janez Kristanc 79,48, . .. 66. Milan Pečnik 118,85; razred IV — 35 do 40 let: 1. Brane Jaklič 35,90______ 4. Rudi
Benedik 38,50, . . . Milan Korbar 40,00,. .. 9. Vili Zorko (ŠC Iskra) 40,60, 10. Stane Pogačnik 40,70,... 12. Jože Šparovec 41,40, 13. Milan Bašelj
41.60..	..	17. Oto Govekar
42,50, ... 19. Franc Košnik
42,70___27. Janez Ženi (ŠC
Iskra) 46,40, ... 30. Božo Bašelj (ŠC Iskra) 48,20,. . . 41., Tomaž Planina 58,80, 42. Janez Herlec (ŠC Iskra) 61,00, ... 45. Sašo Rakar 67,50, 46. Tone štrukelj 81,50; razred V — 49 do 45 let: ... 2. Franc Bajželj 39,10,... 5. Damijan Flafner 40,50_____7.	Jože Pin-
tar 41,00, 8. Zdene Mačcfat (ŠC Iskra) 41,00, ... 10. Vlado Peneš 41,10______13. Štefko Vi-
dic 42,00, 14. Lojze Košenina (ŠC Iskra) 42,00, . . . 17. Peter Križaj 42,90, 18. Ciril Omahen 43,70; 20. Stane Golob 43,90, ... 23. Milan Grohar 45,00, 24. Ivo Bevc 45,40,... 36. Miha Podjed 53,70; razred VI — 45 do 50 let: 1. Ivan Stružnik (ŠC Iskra) 39,10, 2. Franc Mo-korel 40,00, ... 9. Janko Rupar 47,60,	10. Ciril Rekar
48,30, 11. Milan Visočnik (oba ŠC Iskra) 48,40; razred VII — nad 50 let:'... 2. Avgust Smole 45,60,... 5. Stane Penko
48.20..	.. 10. Vinko Giacco-
Tri najboljše: Rela Kavčič (ISKRA), Ivanlia Berčič (Merkur), Jana Tepina (Gor. oblačila) s kolajnami
Zaključna beseda predsednika ObSS Kranj Staneta Božiča
melli (ŠC Iskra) 54,96; ekipni vrstni red: I. Iskra I (Milan Nadišar, Tomaž Jamnik, Peter Starc, Brane Jaklič, Damijan Hafner, Branka Tolar, Rela Kavčič) s časom 6:24,26,
2. Iskra II (Sova Stane, Odon Rančigaj, Janez Ankele, Rudi Benedik, Jože Pintar, Jerca Sušnik, Darinka Bohinc) s časom 6:55,61, 3. Tekstilindus 7:02,12, itd.
Smiičarii ZZA drogi
V Mojstrani je bito 16. t. m. občinsko sindikalno smučarsko prvenstvo ObSS Ljub!ja-na-Vič, katerega lanski zmagovalec je biila ekipa smučarjev ZZA. Tudi letos se je, sicer dobro organiziranega tekmovanja udeležilo 18 smučark in smučarjev ZZA, vendar so zlasti v razredu moških od 30—35 let starosti štirje predstavniki ZZA zaradi padcev na progi odstopili, po veljavnem sistemu točko-vanja pa je tako ekipa ZZA z razliko ene točke zasedla drugo mesto za ekipo Instituta »Jožef Štefan«.
Ženske so tekmovale v veleslalomu na 500 m dolgi pro-gi, moški- pa na progi, ki je bila za'300 m daljša in je imela večjo višinsko razliko. V celoti je bito na štartu 103 smučark in smučarjev iz li delovnih organizacij na terenu občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Vič.
Med članicami v razredu do 35 let starosti so se smučarke ZZA odlično izkazale. Zmagovalka je bila Marija Pirc s časom 0:39,7, na drugo mesto se je uvrstila Olga Skubic s časom 0:36,7, pota pa je bila Breda Jančar s časom 0:54,6, skupno pa je tekmovalo 7 tekmovalk. Med moškimi nad 40 let starosti je zanesljivo zmagal Ludvik Dornik s časom 0:33,3, ostali tekmovalci ZZA pa so se v tem razredu, v katerem je bilo skupno 24 tekmovalcev, uvrstili takole: 4. Dušan Pirc 0:36,4, 5. Janez Ahačič 0:36,7, 8. Anton Polajnar 0:38,1, 11. Silvo VVedam 0:42,4. V razredu moških do 30 let je prav tako zmaga pripadla predstavniku ZZA, in sicer Mitji Zomadi, ki je progo prevozil v času 0:41,7, četrto in peto mesto pa si delita tekmovalca ZZA Marko Milič in Zdravko Pečan s časom 0:44,5. Med moškimi v razredu od 30 do 35 let starosti je 3. mesto zasedel Marjan Bernard, ki je progo presmučal v času 0:34,4, tekmovalci Jože Hribar, Marjan Simčič, Janez Kalan in Jože Žakelj pa so to pot imeli polno mero smole, sag so vsi po vrsti popa-
dali že na zoranem prvem de. lu proge in zaradi tega odstopili, točkovalni sistem .pa je tako ekipo ZZA, kljub, sicer solidnim rezultatom, potisnil na drugo mesto v ekipnem plasmanu. Najboljši so dobili priznanja in skromne praktične nagrade.
INSTRUMENTI OTOCE
Sindikalno prvenstvo v veleslalomu
Na smučišču v Mojstrani se je dne 5 . 2. 1973 zbralo 26 smučark in smučarjev. Nastopili so v vseh starostnih razredih, razen žensk nad 30 let. Tekmovanje je veljalo za sestavo ekipe za zimske športne igre Iskre.
Na dobro pripravljeni 400 m dolgi progi z 28 vratci so bili doseženi naslednji rezultati: ženske — razred I: Stanka Sitar 70,2; moški — razred I: 1. Janislav Arh, 47,3; 2. Franci Faganel 57,1; 3. Viki Markovič 58,0; razred II: 1. Janez Vodopivec 49,9, 2. Jože Vukelj 50,5, 3. Zdravko Pogačnik 52,1; razred III: Rado Faganel 51,8,	2. Zdravko
Soklič 62,7, 3. Janez Udir 66,6; razred IV: Gradnik Sergej 61,4.
Jože Traven