St. 35(1725) Leto XXXIII NOVO MESTO četrtek, 2. septembra 1982 Cena: 12 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI (atež v spomin na vrnitev izgnancev Trden jutri kovinarjev Novemunfpr°fa- _________________________________ Oh začetku šnlskeaa leta 20 let krmeljske Metalne — Znani doma in na tujem krajevni praznik KS Čatež ob Savi bo vrsta prireditev Tudi v vasi, ki dandanes spadajo v Jajevno skupnost Čatež ob Savi, so Ima -koncu za tej priložnosti bodo po-ni več priznanj, poldrugo uro ka-0/Je Pa bodo v Kulturnem domu fm cvetl'dno razstavo in razstavo onlH 1 ° izgnanc'h. Ob treh pode; ne hodo v sprevodu prikazali Javnosti krajevne skupnosti. ANDREJ MARINC V RIKU - Med četrtkovim obiskom kočevske in ribniške občine si je predsednik CK ZKS Andrej Marinc s sodelavci ogledal tudi ribniški Riko. Izrazil je zadovoljstvo nad napredkom, ki so ga dosegli v osmih letih, se pravi od takrat, ko jih je zadnjič obiskal. (Foto: Primc) Na sobotni počastitvi 20-let-nice krmeljskih kovinarjev je zbrane najprej pozdravil predsednik DS Dušan Rešeta, zatem pa je podpredsednik kolektivnega poslovodnega odbora inž. Ivan Kranjc govoril o delu in razvoju krmeljskega kolektiva. Poudaril je, da v okviru mariborske Metalne noben tozd ne živi na račun drugega, kar je zelo dobro za medsebojne odnose. Slavnostni govornik inž. Niko Kurent, predsednik medobčinske gospodarske zbornice za Po savje, je naštel številne objekte, ki jih je Metalna zgradila tudi s pomočjo krmeljskih kovinarjev doma in na tujem. Pomemben je bil tudi delež pri našem jedrskem prvencu, JE Krško, ki Metalni zagotavlja zanesljive reference za najbolj zahtevna investicijska dela. Krmeljska Me- talna je pomemben nosilec gospodarskega napredka v sevniški občini, saj njen 330-članski kolektiv ustva-tja kar desetino prihodka občinskega gospodarstva. V kulturnem sporedu so nastopili: Silvester Mihelčič z elektronsko harmoniko, dramska igralka Polona Vetrih, oktet Boštanjski fantje in sevniška gasilska godba. A. Ž. SREČANJE borcev V nedeljo, 5. septembra, bo ha Grabrovcu pri Metliki tra-o!$°nalno srečanje borcev 15. NOUB - belokranjske, ostalih D°rcev in aktivistov NOB tet občanov. Svečanost s kulturnim Programom, ki bo povezana z zaključki del pri modernizaciji ceste Metlika - Grabrovec, se bo začela ob 11. Uri. okviru te slovesnosti se bo Jutri začel v Metliki dvodnevni urnir v malem n ogometu za *t° ^hlOUB — belokranj- ske. V soboto pa bo ob 16. uri odkritje spominskega obeležja dneva padlim borcem na Grabrovcu. Težave združujejo naše sile Z obiska predsednika CK ZKS Andreja Marinca v Ribnici in Kočevju - V Itasu, ki nazaduje: dvigniti se je treba nad osebne interese in poskrbeti za perspektivo Predsednik CK ZKS Andrej Marinc, član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec in predsednik medobčinskega sveta ZK Ljubljana—okolica Ludvik Zajc so minuli četrtek obiskali najprej ribniški RIKO, nato kočevski Itas, za zaključek pa se po-govaijali še s političnim aktivom obeh občin ter predstavniki kmetijstva, gozdarstva, lesne industrije in lovstva. V Riku. kjer dobro gospodarijo in dosegajo zavidljive rezultate, .se je predsednik Marinc najprej pozanimal za- delo družbenopolitičnih organizacij v kolektivu in samoupravnih organov. Ob tem je med drugim poudaril, da sedanji splošni gospodarski položaj zahteva, da se samoupravljanje iz baze potegne na raven občine, republike in zveze, ker bodo le tako prišli interesi delavcev do izraza. Resje potrebno, da smotrno gospodarimo najprej v bazi, se pravi v organizacijah združenega dela, vendar vse to ne bo dosti pomagalo, če ne bo ta baza preko samoupravnega sistema poskrbela, da se bo dobro gospodarilo tudi na občinski ravni in še na višjih. Nadalje se je predsednik Marinc pozanimal, kako deluje SOZD Združeno podjetje strojegradnje. Direktor Rika. Stane Skrabec. je povedal, da se njihov SOZD vedno bolj uveljavlja in postaja to. kar so si Brigadirski „Zdravo!” dolg vodovodni jarek proti Plešivici in v dolžini 800 m že položili in zasuli vodovodne cevi. V grosupeljski in novomeški občini so zgradili tudi 7,5 km ceste, zemeljska dela Za daljnovod v dolžini 6,5 km in popravili 16 km cest. Na območju kočevske in novomeške občine so brigade očistile 32 ha pašnikov, z udarniškimi akcijami pa so se brigadirji izkazali tudi pri usposabljanju Pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah in pri kopanju kanala za vodovod Smihel-Poljanc-Male Reberce. Na Vinici je v republiški akciji „Bela krajina 82” v devetih brigadah delalo 384 brigadirjev in v 19.687 urah izkopalo 4.900 metrov jarkov za vodovodne cevi. Vrednost opravljenih del je 6.720.000 din, materialni stroški pa znašajo 2.040.000 din. Brigadirji so letos v okviru ZMDA ..Kozjansko 82” delali tudi v sevniški občini na območju krajevne skupnosti Zabukoyje. V načrtu so imeli gradnjo melioracij- .ov dinarjev. Dela so potekala na območju vseh štirih zamočvirjenih zemljišč pod Pod- V soboto in nedeljo so s slovesnostmi na večini brigadirskih delovišč po Sloveniji sklenili zvez-ne in republiške mladinske delov-ne akcije. V soboto so odšli tudi brigadirji zadnje izmene ZMDA ,,Suha kraji-ha . V Žu žemberku so se na Portnem igrišču zbrale brigade rjdnje izmene „Lazar Salatič-"tetalac” iz Rume, ..Milentije Popovič” iz Leskovca in enotnost ^ekonomskih fakultet” brigadirji tstenika ter naših zdomcev. Pri-. ne ~ tned njimi je bilo mnogo ngadirjev iz prejšnjih izmen, predstavnikov občin Grosuplje, ■ rebnje, Kočevje in Novo mesto k R j® najprej pozdravil Bogič “Ogicevič, predsednik zvezne konference ZSMJ, slavnostni - govornik pa je bil Jože Škufca. Ifrsni sekretar komiteja OK ZKS Novo mesto. V osmi ZMDA , ”Onha krajina 82” je v 15 brigadah v treh izmenah delalo 622 brigadirjev. Opravili so 76.430 delovnih ur, vrednih več kot 15 imenu so mieu giauuju mvnuiauj-lni?,jonov dinarjev. Dela so po- skih jarkov na okrog 30 hektarjih ^ ICKRI2 1)3 ObmOČjU VSCh Štirih nAirlrJonm 7otnliicp nnrl PaH- i občin. V Trebnjem so dogradili \ vodovod v dolžini 12 km (več o tem na drugi strani), v občini S vrhom in okrog Stržišča. Pomagali so tudi pri postavljanju telcfon-N — —c,, jiiuii.,, . skih drogov in popravljali od Novo mesto so izkopali 1S km neurja razdejano cesto na Čanje. POSTALI PRIJATELJI - V sevniški občini so v juliju delali srbski brigadirji, v avgustu pa makedonski, brigada Mirča Aceva iz Prilepa. Od njih so se poslovili predstavniki občinske skupščine (predsednik Jože Bavec - na sliki), kmetijskega kombinata in mladinske organizacije. (Foto: A. Železnik) y ADNJI POZDRAV ZASTAVI — Minulo soboto so se brigadirji tudi po deloviščih Dolenjske | Plovili in se zadnjič postavili v zbor. Povsod so pripravili kulturne programe in podelili \ Pr*znanja vsem, ki so bili zaslužni za uspeh acije. Na sliki: z zaključne slovesnosti v Žužember- > ^Ku- (Foto: J. Pavlin) j želeli. Vendar vse še ne gre dobro in gladko. Prav zdaj, ko je vse gospodarstvo v težavah, pa je ugoden trenutek da se sozdi uveljavijo in da tako preko njih kolektivi drug drugemu pomagajo. Res pa je, da nekateri kolektivi to potrebo dojemajo, drugi (predvsem, kjer so manj sposobni kadri) pa ne. Tovariš Škrabec je poudaril še. da bi bilo v Sloveniji potrebno še bolj povezati trgovino, železarstvo in strojegradnjo, saj sama strojegradnja brez močnega železarstva in ustrezne trgovine ne more uspešno napredovati. V ltasu Kočevje, ki sodi tudi v isto panogo kot Riko, pa gre v zadnjem obdobju rakovo pot, zaradi česar je občinska skupščina sprejela julija letos zanj ukrep družbenega varstva. Najbolj nesocialistično je, če nekdo opravlja delo, ki mu ni kos, saj potem njegovo delo ni v skladu z nagrado, ki jo prejema zanj. Tudi v Združenem KGP je že od novembra lani uveden ukrep družbenega varstva. Tu so spet razpravljali med drugim tudi o združevanju (Nadaljevanje na 2. str.) Konec zlttglasne boštanjske „črne točke” V gradnji nov most čez Mirno — Prestavljen bo tudi izliv reke Kmalu bo konec zloglasne „črne točke" v Boštanju pri Sevnici. Tamkajšnji kameniti most, ki jc povzročil že toliko prometnih nesreč, bo končno dobil nadomestilo. Namesto preozkega spomeniško zaščitenega prehoda čez Mirno bo v tem srednjeročnem obdobju republiška skupnost za ceste zgradila nov most, ki ga že leta in leta zahteva sevniška občina, pravzaprav vse gostejši promet na magistralni cesti Gelje - Drnovo. Za predlagano rešitev se v Sevnici borijo že najmanj osem let. Nov most je imela republiška skupnost v načrtu že v prejšnjem srednjeročnem obdobju, vendar je zaradi pomanjkanja denarja moral še počakati. Te dni se bo ddlgo odlagana gradnja končno začela. Investitor bo (po pooblastilu) občinska komunalna skupnost, gradnja mostu pa bo veljala približno 50 milijonov dinarjev. Hkrati je predvidena prestavitev sedanjega neustreznega izliva Mirne, ki bo veljala dodatnih 10 milijonov dinarjev. Za izvajalca del so bili izbrani: za most celjski Ingrad, novomeško Cestno podjetje za cestna priključka in novomeško Vodnogospodarsko podjetje za prestavitev izliva Mirne. A. Ž. Ob začetku šolskega leta Počitnice za učence in dopusti za učitelje so mimo in včeraj je na tisoče učencev osnovnih in srednjih šol spet napolnilo učilnice. Med njimi so tudi novinci prvega razreda osnovne šole in prvega letnika srednjega usmerjenega izobraževanja. Obojim želimo prijetno začetništvo in uspešno pot pri nadaljnjem šolanju. Šolski programi so zahtevni, zato dodatne počitnice niso prav za nikogar priporočljive. Vsak naj se čim-prej zbere in pokaže, kaj zmore. Cilji in naloge učiteljev, učencev in njihovih staršev naj se poenotijo že na začetku novega šo Iškega leta. Delo v šoli mora potekati načrtno, zato je zelo pomembno, da se temu vodilu in tej nujnosti nihče ne izne-verja. Učenci potrebujejo v šoli pomoč in nasvete, vodenje in usmerjanje, zato je pedagoško poslanstvo namenjeno učencu, njegovi vlogi v procesih vzgajanja in izobraževanja. Dobra je tista šola, ki učence smotrno in načrtno vključuje v učenje, ki jih nauči učiti se in ki jih, upoštevaje zahteve učnih načrtov, nenehno usposablja za delo in samoupravljanje ter kulturno življenje. Od ločili smo se, da bomo naše šolstvo reformirali, vsebinsko preobrazili in pedagoško posodobili, skratka, prenovili z namenom, da bo učinkovitejše. Verjetno je bil skrajni čas za ta poseg, ki naj šolsko delo posodobi in podružbi ter približa potrebam sedanjosti in prihodnosti. Proces se je sprožil, prvi rezultati kažejo, da smo na pravi, toda naporni poti. Poti nazaj ni in prav je, da se tega docela zavemo vsi, šole in drugi odgovorni družbeni dejavniki. Človek se mora učiti vse življenje. Tudi ta potreba je sedaj uzakonjena in nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje je napovedalo svoj neustavljivi pohod. Praksa ga bo morala sprejeti in potrditi. Brez svežega znanja ne gre več. Kdor tega že doslej ni upošteval, se mu že danes bridko maščuje, posameznikom in delovnim organizacijam, šola je po svoji vlogi in pomenu najbolj družbena u stanova. V njej se vzgajajo, oblikujejo in izobražujejo ljudje, ki bodo, eni prej, drugi malo kasneje, postopoma prevzemali odgovornost za celovit družbeni in gospodarski razvoj. Čim bolj jih bomo v šoli in zunaj nje oborožili z znanjem, katerega sestavni del je tudi odgovornost do dela in samoupravljanja, tem uspešneje bodo spreminjali vse, kar je preživelo čas in razvoj, v boljše, sodobnčjše in naprednejše. Napredek je torej v prvi vrsti odvisen od ljudi in njihovega znanja, zato se temu prepotrebnemu osebnemu in družbenemu kapitalu nikakor ne bi smeli odrekati. To je krepko poroštvo tudi za uspeh stabilizacije. Vsem skupaj pa želimo dober začetek in uspešen konec v šolskem letu, v katerega smo pravkar vstopili z zaupanjem, da uspehi, priborjeni z delom, ne bodo prav nikogar obšli. JOŽE ŠKUFCA I S I s I s I s 1 5 N s I N I N I S I v I s I s I s I s I s I s I s Ob koncu tedna bo prevladovalo suho vreme. V petek so možne manjše padavine. KORISTNA IZMENJAVA IZKUŠENJ - Vinko Hafner (prvi z desne) predsednik slovenske skupščine, in Vlado Klemenčič, podpredsednik izvršnega sveta SRS, sta se po obisku v nekaterih delovnih organizacijah novomeške občine zadržala še v pogovoru s političnim aktivom. (Foto: R. Bačer) Še drugi po novomeškem zgledu Vinko Hafner in Vlado Klemenčič sta na obisku v Novem mestu poudarila, da bodo morali še v drugih občinah poseči po ukrepih, kjer gre za prekoračitve pri izplačevanju V sredo, 25. avgusta, sta bila na obisku v novomeški občini Vinko Hafner, predsednik slovenske skupščine, in Vlado Klemenčič, podpredsednik njenega izvršnega sveta. Mudila sta se v nekaterih delovnih organizacijah v Šentjerneju in v Novem mestu, se pogovaijala s političnim aktivom občine in obisk sklenila pri briga-ditjih v Žužemberku. Ko so v skupnem pogovoru na političnem aktivu ocenjevali, kaj nas čaka ob koncu leta in tudi v letu 1983, so bili Novomeščani z gostoma vred enakih misli, da se bodo razmere verjetno še zaostrile, da pa vendarle nikakor ne gre izgubljati poguma in se vdajati malodušju. Ko sta Vinko Hafner in Vladko Klemenčič obiskala Iskrina tozda Upori in Hipot v Šentjerneju, sta na zaključnem pogovoru v Novem mestu dejala, da sta dobila o obeh kolektivih dober vtis, da sta zdrava, dobro usmerjena, in priporočala, naj jih v občini podprejo. Tudi obisk pri novomeškem Pio-oiiju jc dal gostoma nova spoznanja, predvsem glede tega, da pionirjevci niso tako črnogledi glede bodočnosti kot drugi slovenski gradbeniki. Kar pa zadeva ukrepe, ki jih je novomeška občinska skupščina sprejela zaradi kršenja dogovora o izplačilu osebnih dohodkov in zadevajo tudi Pionirjeve tozde, sta menila, da je bilo to ravnanje povsem pravilno. Še več: poudarila sta, da bo tako do- slednost s politično akcijo treba prenesti še v ostale slovenske občine. Seveda pa je pri obravnavi novomeških gospodarskih razmer veljala osrednja pozornost položaju v 1MV. Glede tega sta gosta menila, da je nujno priti do čimprejšnjih odločitev. ..Moram reči, da je slovenskemu združenemu delu že dosti razprav o izgubarjih, tudi o IMV, da jih imajo čez glavo. Izvršni svet se s tem veliko ukvarja in vlaga veliko truda v čimprejšnjo rešitev zadev. Več ali manj je že sprejeta odločitev, da se IMV sanira, toda na način, ki bo za Slovenijo in njeno združeno delo sprejemljiv, tako, da bi bila potrebna čim manjša nova vlaganja. Vsekakor pa je naslonitev na Renault pomembna." R. BACER Ljubljansko pismo Bo kmečki turizem obiel Dolenjsko? Medtem ko se v Sloveniji le premika, na Dolenjskem ostaja le pri besedah Kmečki turizem smo v Sloveniji začeli načrtno razvijati pred desetimi leti. Žal pa smo to dopolnilno dejavnost kmetijstva zaradi nerešenih vprašanj kreditiranja, nerazvite pospeševalne službe in tudi odklonilnega stališča nekaterih zadružnih organizacij razvijali počasneje, kot bi jo lahko. V Sloveniji imamo 173 turističnih kmetij, 137 pa jih še usposabljajo za turizem. Delo teče počasi, kreditna sredstva so pičla, podražitve povečujejo udeležbo kmetovalca. Tako se upravičeno zastavlja vprašanje, kako bomo uresničili dogovor, da bomo v obdobju 1981-1985 na kmetijah usposobili 6.000 turističnih ležišč. Turistične organizacije trdijo, da so velike možnosti za prodajo postelj na kmetih tujim gostom. Lanska sestava gostov na kmetijah je bila naslednja: Koroška 15 % tujih gostov in 85 % domačih, Zgornjesavinjska dolina 25 % tujih in 75 % domačih gostov, na ljubljanskem območju pa 20 % tujcev in 80 % domačinov. Najboljši delež tujih gostov so imeli na Gorenjskem - na blejskem in bohinjskem območju -kar 90 % tujih turistov, a domačih vsega 10 %. Povprečno ima kmetija 4 do 8 ležišč, novejše pa se odločajo še za večje zmogljivosti. Lani je bilo izdelanih za nove kmetije 83 ureditvenih programov. Gostom je v Sloveniji na voljo 1650 ležišč. Vprašanje kreditiranja kmetov, ki se odločajo za kmečki turizem, še vedno ni urejeno. Za preureditev kmetije težko dobijo kredit. Po svojih močeh jim pomagajo hranilno-kreditne službe^ pri kmetijskih zadrugah, ki odo^ bravajo kredite v višini petine predračunske vrednosti preureditve kmetij tudi v turistične namene. Ob razvoju in urejanju kmetij je potrebno misliti na razvoj celotne infrastrukture. Posebno pozornost bi morali posvetiti urejanju smučišč. Prav tako bi morale s kmeti bolj sodelovati turistične organizacije, ki naj bi skrbele za dodatna gostišča in okrepčevalnice na vasi. Najdražja naložba v ležišče v kmečkem turizmu je lani znašala 63.000 din. To pa je še vedno malo v primerjavi z novimi hoteli v bližnjih krajih, kjer stane ležišče tudi več kot miljjon dinarjev. Kmečki turizem je potrebno tudi zakonsko urediti. Obrtni zakon najbrž ni najbolj primerno mesto za to, saj kmečki turizem ni gostinska dejavnost. V družbenem dogovoru jasno piše, da je kmečki turizem dopolnilna dejavnost na kmetiji. In ne nazadnje: potrebno bi bilo urediti tudi vprašanje davkov, saj je znano, da so nekatere občine zelo visoko obdavčile celo višinske kmetje, kjer sc ukvarjajo s kmečkim turizmom. To pa nedvomno ne deluje kaj prida spodbudno na razvoj kmečkega turizma. Namesto sklepnega stavka še tale pripis k splošni informaciji o kmečkem turizmu v Sloveniji. Vse kaže, da je kmečki turizem doma le na Štajerskem in Gorenjskem. Kako to, da turistov ne mika tudi oddih na dolenjskih kmetijah? 1 Je mar kriva narava ali - ljudje? VINKO BLATNIK SPOSOJENO TRNJE Amaterski meteorolog Boris Koljčicki nam je napovedal dolgo toplo poletje in blago jesen. Od vseh napovedi do konca leta najugodnejša je — meteorološka, (Iz Večernjih novosti) SREČANJE BORCEV NA TRŠKI GORI Srečanje borcev 12. SNOUB bo 11. septembra od 11. ure dalje pri Krkinem hramu na Trški gori. Vsi borci, ki se žele udeležiti srečanja, se lahko prijavijo v recepciji hotela Metropol v Novem mestu do 9. tega meseca. Vse stroške prihoda in gostinskih uslug bodo borci krili sami. Kljub temu iniciativni odbor vabi vse borce, da se v čim večjem številu udeleže srečanja. Težave... (Nadaljevanje s 1. strani) kmetijstva, gozdarstva, lovstva in še lesne industrije. O združevanju ZKGP v SOZD sta bili spet izrečeni različni mnenji. Po enem je taka povezava logična, po drugi pa bi bile oblike povezovanja bolj škodljive kot koristne, če vsi partnetji. ki se • Predsednik Marinc je na razgovoru v Itasu med drugim dejal, da ni najbolj bistveno, kdo je za kaj kriv, ampak kakšen pojav jih je pripeljal v težave. Dvigniti se je treba nad osebne interese in poskrbeti predvsem za bodočnost vsega kolektiva. Sprejeti je treba dober program za rešitev iz težav in ga nato dosledno uresničevati. Potrebne bodo tudi kadrovske spremembe. združujejo, ne bi spoznali prej prednosti združevanja. Po enem izmed predlogov naj bi do novega referenduma o združevanju v SOZD prišlo že v drugi polovici septembra (zadnji, neuspešni, je bil lani). J. PRIMC BOGATEJŠI ZA CESTO Ta teden opravljajo še zadnja dela pri modernizaciji ceste iz Metlike na Grabrovec. Del 3500 metrov dolge poti so asfaltirali že lani, preostali del v metliški krajevni skupnosti pa bodo prekrili z asfaltom konec tedna, prav pred proslavo 15. SNOUB - belokranjske na Grabrovcu. L * SUHOKRAJINSKI VODOVOD DOGRAJEN — Na proslavi v krajevni skupnosti Svetinje so preteklo soboto predali namenu nov vodovod. Tako je končano petletno obdobje gradnje tega vodovoda, velike pridobitve za ta del trebanjske občine. (Foto: J. Simčič) 200 let Sole V tisku je brošura o tej pomembni sevuiški obletnici Kljub počitnicam utrip raznih opravil na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika ni nikoli zamrl. Z vso vnemo in prizadevnostjo se namreč pripravljajo na proslavo 200-letnice šolstva v mestu, ki bo konec septembra. Izdelan je že dober teden dni trajajoč načrt aktivnosti, med katerimi bo tudi nekaj zanimivih razstav. Med drugim bo na sevni-škem gradu odprta razstava Šolska oprema nekoč in danes. Zanimivo si bo 28. septembra v prostorih šole ogledati razstavo Od rokotvornega do tehničnega in likovnega pouka. Pripravljajo tudi razstavo Nekdanji učenci in njihova ustvaijalnost. V tisku je zanimiva brošura „Naših dvesto let 1782-1982“ izpod peresa sedanjega ravnatelja prof. Jožeta Bogoviča. Poleg tokrat na enem mestu zbranih zanimivih podatkov o sami Sevnici je osnovni poudarek seveda na dvestoletnem šolskem jubileju. Suhokrajinci dobili vodo V letih 1977 do 1982 je bilo v trebanjskem delu Suhe krajine zgrajenih 25 kilometrov vodovodnega omrežja Ob letošnjem občinskem prazniku trebanjske občine in 40-letnici ustanovitve Gubčeve brigade so bila dokončana dela pri gradnji suhokrajinskega vodovoda. S tem je bila dosežena pomembna delovna zmaga — levji delež pri njej imajo mladinske delovne brigade — s katero je okoli 2 tisoč prebivalcev te krajine prišlo do tako potrebne vode. V prisotnosti številnih funkcionarjev občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter seveda brigadirjev je na slavnosti na Gorenjem Vrhu pri Svetinjah spregovoril Tone Glogovšek, predsednik skupščine trebanjske komunalne skupnosti. Med drugim je omenil, da so bili vodnopreskrbni objekti za Suho krajino zgrajeni od leta 1977 do letos. V tem času so brigadirji izkopali okoli 25 kilometrov jarkov, delavci grosupeljskega Komunalnega podjetja pa so tudi položili cevovode skoraj do sleherne suho- Marsikje niti kazen ne zaleže krajinske vasi, izjema so le Sela -Šumberk, kjer se bodo začela dela prihodnje leto. Vsa dela so vredna okoli 25 milijonov dinarjev, kar je nedvomno velik prispevek k razvoju območja, ki je bilo doslej nerazvito. K 50 tisoč efektivnim uram brigadirjev so veliko prispevali tudi vojaki, ki so prav tako pomagali pri gradnji vodovodov. Tako rekoč zgodovinsko opravilo odpiranja pipe na novem vodovodu so na Gorenjem Vrhu poverili Jožetu Novaku, dolgoletnemu predsedniku krajevne skupnosti Svetinje. Potem pa je bilo tamkaj tovariško srečanje brigadirjev in krajanov, ki so z njimi ves čas delovne akcije prizadevno sodelovali. J. S. SEJEM NA VESELI GORI V soboto, 4. septembra, bo na Veseli gori pri Šentrupertu spet prvi jesenski sejem. Nanj so vabljeni kupci in prodajalci konj, goveje živine, kramarskega blaga, suhe robe in domače obrti. Iz dela posavske inšpekcije „Belega brentarja" — — Nedovoljen promet z lesom — Prepoved za prodajo Izločene cepljenke — Izgubljena pravica do premije Inšpekcijski organi Medobčinskega inšpektorata v Krškem so v letošnjem polletju opravili nad 2.200 pregledov, vzeli 210 vzorcev za laboratorijske analize, izdali S41 odločb, prijavili 13 gospodarskih prestopkov in eno kaznivo dejanje, sodnikom za prekrške pa poslali 316 predlogov. V porastu so vsi ukrepi in opravila inšpekcijskega nadzorstva. Gozdarska inšpekcija ugotavlja, da pri beljenju ali kemični zaščiti lesa pred gozdnimi škodljivci kažejo malomaren odnos ne le zasebniki, marveč tudi družbene organizacije. Nikakor pa inšpektoijem ne uspe zajeziti nedovoljenega prometa z lesom, kljub sodelovanju z milico in UNZ. Kmetijska inšpekcija je po analizi ugotovila slabšo kakovost vina iz leta 1981, pridelanega na območju bilezljsko-sremiškega in dolenjskega vinorodnega okoliša. Iz prometa so tako izločili 1.778 litrov (predvsem rdečega) vina in gostince predlagala v kaznovanje. Inšpekcija pa je za 17.745 litrov vina brez geografskega porekla, ki gaje dal v promet krški Agrokombinat pod nazivom „beli brentar", izrekla začasno prepoved prometa in delovno organizacijo ter odgovorne osebe prijavila javnemu tožilcu. „Beli brentar'1 je namreč vseboval, kar trikrat večjo količino žvepla, kot ga dovoljujejo predpisi. Kmetijska inšpekcija jc še pravočasno ukrepala in izločila iz prometa tudi 4.628 cepljenk, ki sojih skušali prodati v Posavju, ki slovi po dobrih domačih trsnih cepljenkah, nekateri registrirani proizvajalci iz Srbije in Slovenije. Zanimivo je, da so pri preverjanju podatkov, vpisanih po izjavah vinogradnikov register proizvajalcev vina, ugotovili, da količina pripravljenega pridelka ni sorazmerna številu rodnih trsov. Kmetijska inšpekcija je brežiškemu Slovinu in sevniškemu Kmetijskemu Iz zadnjega Pavlihe PRED PRVENSTVOM V LJUBLJANI Zt m V. kombinatu odredila, da vodita kontrolo in evidenco zaroda goveje živine, kontrolo plodnosti krav in rabo zaroda v skladu s predpisi in selekcijskim programom. Ker ti organizaciji nista izvajali omenjenih ukrepov, sta izgubili pravico do uveljavitve premije za kravje mleko v lanskem letu. Posavski veterinarski zavod je moral takoj prenehati s križanjem goved z ustreznim semenom, kmetijska inšpekcija pa je še odredila, da mora zavod zagotoviti osemenjevanje krav in telic tudi ob nedeljah na vseh postajah za osemenjevanje v sevniški občini, skladno z ustreznim občinskim odlokom. Kmetijska inšpekcija naposled ugotavlja, da ni bilo odstopov od pogodb o pitanju živine, za katero so bile uveljavljene premije, res pa je, da je bilo veliko telet in pitane mlade živine prodane drugam zaradi višjih odkupnih cen. Ocenjujejo, da so živinorejci doslej letno prodali drugam najmanj po 2.000 govedi iz brežiške in krške občine in 1.000 iz sevniške občine, kjer so zaklali doma največ živine. P. PERC OBRANO IN POSUŠENO -Obiranje hmelja je v polnem teku. Na nasadih novomeške zadruge je spravilo hmelja že nekaj let povsem mehanizirano, kar kaže tudi posnetek z Brezovice, kjer imajo obiralni stroj in sušilnico. Letošnjo letino po količini in kakovosti cenijo na lansko raven. (Foto: R. Bačer) Pisarne na pomoč proizvodnji V Labodovem tozdu Libna v Krškem delo za preseganje plana in za izvoz še ob sobotah Da bi presegli mesečni plan proizvodnje v avgustu, septembru in oktobru za 5 odst., so se v tozdu Libna novomeškega Laboda v Krškem odločili, da delajo vse sobote v avgustu in septembru in deloma tudi v oktobru. Medtem ko prenekateri kolektivi nimajo kaj delati, v Krškem povečujejo proizvodnjo, da bi lahko ustregli vsem naročilom, zlasti gre za izdelavo ženskih bluz za nemški podjetji Erfa in Adidas. V soboto, 21. avgusta, so v tozdu Libna delali solidarnostno za od toče prizadeto Bizeljsko, zadnjo soboto v avgustu pa seje boju za plan v dopoldanski in popoldanski izmeni pridružila še administracija. Pisarniški delavci so priskočili na pomoč v kro-jilnici, likalnici in končnem pakiranju. Znano je, da v Labodu delajo še tri proste sobote za samoupravljanje, to je, Lot pravijo, za javne tribune. Na ravni delovne organizacije so v letošnjem polletju izvoziS za 5.696.000 dolarjev blaga, kar je za 19 odst. več kot lani. Samo v tozdu Libna, kjer izvažajo v Zahodno Nemčijo, Nizozemsko, Italijo, Alžirijo in manjše količine tudi na Češkoslovaško, p3 so v tem polletju izvozili ® 1.129.000 dolarjev izdelkov, 5 čimer je polletni načrt uresničen 47,97-odstotno. Kar 98,2 odst-izvoza ustvarijo na konvertibilnem področju, razmer)« izvoz - domači trg (45 : 55) P« naj bi do konca tega srednjeročnega obdobja, torej v let« 1985, obrnili v prid izvoza. P. PERL / METLIKA: PREDAVAN^ O OBRAMBNIH PRIPRAVAH Občinska konferenca SZDL Me' lika in upravni organ za LO pripri (jata v soboto, 4. septembra, senjj nar za člane • predsedstva SIS $ komisij za SLO" in DS pri SIS. * obrambnih pripravah v interesni* skupnostih bo predaval glavni n’ špektor republiškega sekretariata*? ljudsko obrambo Jože Klemenci« POMOČ ŽRTVAM AGRESIJE V LIBANONU Do 18. avgusta seje zbralo v skladu za pomoč prizadetemu prebivalstvu na jugu Libanona 163.093,20 din prostovoljnih prispevkov delovnih ljudi in občanov. S področja, ki ga pokriva Dolenjski list, sta nakazala denarne prispevke občinski svet ZS Novo mesto 10.000 din in Ivan Kapušin iz Brežic 250 din. Koordinacijski odbor za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresij« pri RK SZDL Slovenije se zahvaljuje za poslane prispevke in poziva delovne ljudi in občane, d« sc vključijo v solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za žrtve izraelske agresije. Denarna sredstva lahko nakažete na žiro račun koordinacijskega odbora Št. 50101-789-93102 z oznako1 „Za pomoč žrtvam agresije v Libanonu". Hmelj prinaša dober zaslužek 1 Do 5. septembra bo obran hmelj na nasadih novomeške zadruge — Računajo na ok^ 44 ton pridelka — Vsa dela opravljajo strojno, obnese se tudi posodobljena sušilnica ,Avgust hmelj da ali ga vzame,” je star pregovor, ki se je tudi letos izkazal za resničnega. Na 28 rodnih nasadih hmelja novomeške zadruge je letina izredno dobro kazala, vendar jo je v zadnjih tednih avgustovska suša skvarila. Kot je povedal Herman Mlakar, upravnik zadružnega tozda Brazda, ki se ukvarja z lastno proizvodnjo, so hmelj začeli obirati 23 avgusta. Računajo, da bo pridelek v prvih septembrskih dneh pod streho. Kvaliteta hmelja je letos dobra, količina pridelka pa ne bo večja od lanske. Letos že tretjič spravljajo hmeljev pridelek v preurejeno in tehnološko izpopolnjeno sušilnico na Brezovici. S tem so bistveno zmanjšali število zaposlenih, hmelj pa hkrati ob sušenju že pripravljajo za oddajo Hmezadu. Vreče po 60 kilogramov prihajajo iz stroja. Tako lahko v 24 urah hmelj oberejo in posušijo. Letos so zasadili novih 12 hektarov hmeljišč, ki bodo že prihodnje leto rodna. S povečavo hmeljevih nasadov je hmeljarska proizvodnja tehnološko in organizacijsko zaključena. Do leta 1985 bi lahko nasade povečali še za 5 hektarov, toda le v primeru, če bo dotlej že uveljavljena „B” sorta hmelja, ki zori kasneje za že posajenim. Ves pridelek hmelja proda novomeška zadruga Hmezadu v Žalec, ta pa za vse proizvajalce opravlja izvozne posle. Okrog 65 odst. letine gre v izvoz.ostalo pa za domače pivovarne. Jako sodelovanje navržetudi novomeški zadrugi ustrezen delež deviz in deviznih pravic, kar še zlasti • K posodobitvi tovrst^ proizvodnje je bila zadruga pr' siljena, saj je ročno obiranje 1 najetimi sezonskimi delav« zastarelo. Naložba se je izplf čala, gojenje hmelja pa postal v lasti proizvodnji najbo! donosna kultura. Letos ** čunajo dobiti za kilogram pos*1 šenega hmelja 240 dinaije’ medtem ko proizvodne strošk« cenijo na 210 din. Izračuna1 so, da zahteva obdelava _] hektara hmeljišča 900 deloviiij ur med letom in okrog (f strojnih ur. i hmeljarsko proizvodno uvršča f najbolj interesantne in donosne, i R. BA# 2 M /vjntin h/L flSTK t nafta za devize Stara resnica je, da, kjer zataji organiziram prodaja, cvete prekupčevanje. In to ne več za dimrje, temveč kar za devize. Javna skriv-iwst je, da so na avstrijskem Koroškem prej kot v 14 dneh organizirali podjetje, ki, za devize, seve, za naše kupce priskrbi tudi kurilno °lje. Povpraševanje za deviz-no kurilno olje je menda tolikšno, da se je treba postaviti kar v vrsto. Ce že ne znamo ustaviti prekupčeva Is kil i' potov z devizami, zakaj ne organiziramo prodaje takšnih artiklov zanje sami? A. Z. Zlato za metliško črnino in rose Vino 82 ne zaostaja za prejšnjimi - Razstavljalcev je letos manj, vzorcev pijač pa več -Prek sejma do kulturne potrošnje vina kot hrane O • * v v Sejmišča NOVO MESTO: Ponedeljkov sejem je bil v primerjavi z nekate-r|mi prejšnjimi kaj klavrn. Naprodaj Je bilo 272 pujskov in 19 nad tri mesece starih prašičev. Prodanih je skupno le 63; pujski so stali •100 do 3.000 din, starejši prašiči Pa od 3.100 do 6.500 dinarjev. 0RE2ICE: Na sobotni sejem so Prodapicj pripeljali 384 pujskov in p aad tri mesece starih prašičev. jtv,h so prodali 189 po 150 do 160 ?!”’ ^gih pa 7 po 85 do 90 din Kdogram žive teže. Iz leta v leto se večajo številke, ki na moč zgovorno pričajo o odzivnosti, posredno pa tudi o nesporni kakovosti ljubljanskega mednarodnega vinograd-niško-vinarskega sejma. Tudi z Vinom 82 ni nič drugače, 28. sejem (trajal bo na Gospodarskem razstavišču od 27. avgusta do 4. septembra) bo spet potrdil enotno mnenje poznavalcev vin in sejmarskih razmer, da na svetu ni boljše tovrstne prireditve. Na nedavni novinarski konferenci pa so ljudje, ki si prizadevajo za izvedbo sejma, izrazili prepričanje, da bo Ljubljana čez dve leti, ko bo zaokrožena obletnica Vina, postala svetovno degustacijsko središče. In številke? Razstavljalcev je letos resda nekaj manj ko lani, poslali pa so več vzorcev pijač. Tri mednarodne komisije so julija ocenjevale 202 vzorca brezalkoholnih pijač (iz 14 držav), 1444 vin (iz 23 držav) in 73 vzorcev brezalkoholnih pijač (iz 2 držav), skupno torej 1719 vzorcev pijač od 489 rastavljalcev iz.23 držav. Kot običajno je jugoslovanski delež obsegal skoraj slabo tretjino vseh vzorcev, bogata pa je bila tudi bera odličij za naše proizvajalce; naj omenimo, da so za vina prejeli 24 velikih zlatih medalj (tudi cn naziv šampion), 85 zlatili in 127 srebrnih medalj; o tem, da so ocenjevalci zlato medaljo dodelili tudi metliški črnini in belokranjskemu vinu rosC, Kmetijski Nevarno rovarijo navznotraj Kot toliko stvari na svetu ima paša poleg vsestranskih ugodnih vplivov tudi senčne plati. Na paši se za živali poveča mož-nost za okužbo z želodčnimi in črevesnimi zajedalci, to hudo hadlego, ki utegne občutno oklestiti uspehe reje. Svoj čas je bila na tem mestu izčrpneje obdelana metljavost, danes pa se zadrži-1110 pri nitastih glisticah, trihostrongilidih imenovanih, kipa ob Svoji majhnosti niso prav nič zanemarljive, saj zmanjšajo prirejo Za ir.etjmo ali pa celo še več. Zivinozdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da je napočil čas, 0 se je treba lotiti rednega poletnega zdravljenja pašnih govedi 'n ovac. Trihostrongilidi po svoje sledijo širjenju paše, te najbolj Priporočane in najcenejše oblike reje. Razmnoževanje zajedal-Cev pospešuje jutranja paša ali paša po mokri travi, saj se ličinke P° mokrih rastlinah živahno premikajo, potem ko zapustijo iztrebke okužene živali in kmalu je razmnoževalni krog lahko ^'enjen. . Da je nesreča še večja, zajedalci najbolj prizadenejo mlade zjvali, ki so prvič na paši. Posledica okužbe so spremembe na sluznici prebavil, zlasti pa slabokrvnost, ki se na zunaj kaže kot vodenica pod spodnjo čeljustjo, posledica pa je tudi dolgotrajna miška. Obolele telice in mlade ovce to lahko tako prizadene, da shirajo in celo poginejo. Ker je trihostrongiljdoza zelo razširjena, jo je težko zatreti. Priporočajo, da naj obolele živali pred pašo zdravimo, tako da j*e bodo mogle okužiti travnikov in pašnikov. Za boj z zajedalci lahko izkoristimo tudi sončne žarke, in sicer tako, da čredinke Po končani paši nizko pokosimo ter s tem omogočimo sončnim žarkom, da uničijo zalego. Že s tega stališča je vredno pravilno skrbeti za čredinske p-ešnike. Naj na koncu le še naglasimo, da s° trihostrongilidi zelo nevarni ovcam in da ni uspešne reje, če to drobne glistice pestijo čredo. Inž. M. L. izdelkoma metliške Vinske kleti, smo že poročali. Vino 82 sc izteka, številni obiskovalci bodo imeli še dva dni priložnost pokusiti vsnagrajena vina, v vinoteki je naprodaj 360 vrst vin in žganih pijač, tudi razstave vin in drugih pijač ni moč .obiti, posebne pozornosti pa so vredni oprema, stroji in drugo, kar je potrebnega v vinograd ištvu in vinarstvu. Nikakor ne gre prezreti še dejstvo, da je ljubljanski sejem ena od stopnic h kulturni potrošnji vina na Slovenskem, zato geslo „Vino- -hrana“ ni izvito iz trte. D. RUSTJA I 1 * 4 5 4 \ Še ena komasacija Na Primostku zaključujejo razdelitev zemljišč — Jesensko oranje že po novem V okviru komasacije 500 hektarjev zemljišč ob Kolpi v metliški občini se letos zaključuje druga faza. Lani so združili 45 hektarjev zemljišč okrog Krasinca, letos pa poteka komasacija 120 hektarjev travnikov in njiv na Primostku. Gre za izredno razdrobljena zemljišča, saj je povprečna velikost komaj 17 arov, česar pa s sodobno mehanizacijo ni moč poceni obdelovati. Zato imajo v načrtu do leta 1985 združiti vsa zemljišča od Krasinca do Primostka. Na Primostku so doslej zbrali podatke o zemljiščih in lastništvu, zamejili obod komasacije, sedaj pa je v izdelavi idejna skica ponovne razdelitve teh zemljišč. Predvsem je pomembno, da so ob izdelavi skice ponovne delitve ustanovili odbor kmetov, ki je nepretrgoma sodeloval pri tej razdelitvi. Kmetje so v glavnem sami predlagali, kje bodo dobili nazaj zemljišča. S tem so si izvajalci komasacije pri- dobili med domačini veliko več zaupanja. Kot je povedal uslužbenec v metliški zemljiški kmetijski skupnosti Jože Nemanič, bodo že ta teden v gasilskih domovih na Kra-sincu in Otoku na vpogled idejne skice razdelitve. Na te skice bodo kmetje še lahko dali pripombe, komasacija pa bo zaključena najpozneje do takrat, ko bodo kmetje pospravili s polj koruzo, saj bodo začeli jesensko oranje na že na novo razdeljenih zemljiščih. M.KRUMPAČN1K Cveti črna gradnja Porazne ugotovotve posavske gradbene inšpekcije Gradbena inšpekcija pri Medobčinskem inšpektoratu v Krškem opozarja, da v Posavju kakovost gradenj pada, kar velja zlasti za ne-nosilne elemente. Slaba kvaliteta gradbenih del, predvsem zaključnih, pa je posledica nestrokovnega dela ljudi, ki so zaposleni v gradbeništvu. Pri zasebnih gradnjah so investitorji nedisciplinirani. Ti si nabavijo projekte samo za pridobitev gradbenega dovoljenja, delajo pa po svoje, predvsem po nasvetih izvajalcev gradbenih del. Za takšno nedisciplino so pogosto odgovorni tudi nadzorni organi. V družbeni gradnji pa v precej primerih nadzorujejo gradnjo osebe z neustrezno izobrazbo. Razumljivo je tudi, da nadzorni organ ne more zadovoljivo opravljati nadzora, če ima na skrbi po več objektov. Tako, denimo, v Brežicah en gradbeni tehnik nadzoruje tudi po 8 do 10 objektov v letu, v sevniški občini pa nadzoruje diplomirani komunalni inženir 9 (jbjektov visoke gradnje, čeprav glede na smer svoje izobrazbe tega ne bi smel početi. V Posavju so še vedno zelo pogost pojav tudi nedovoljene gradnje. Urbanistična inšpekcija je le v letošnjem polletju ugotovila kar 171 objektov, predvsem zidanic in počitniških hišic, ki so jih zgradili ali jih gradijo brez lokacijskega dovoljenja. 93 investitoijem so odredili, da morajo „črno“ gradnjo odstraniti, upoštevaje fazo izgradnje pa je urbanistična inšpekcija 78 investitorjem gradnjo ustavila in odstopila zadevo pristojnemu občinskemu upravnemu organu za urbanizem. P. P. Najboljši orači V Mokronogu je bilo dolenjsko traktorsko tekmovanje Preteklo soboto je bilo v Mokronogu traktorsko tekmovanje Dolenjske, na katerem so se člani in mladi zadružniki ter zadružnice pomerili v oranju in spretnostni vožnji. Med člani je bil najboljši Janez Miklič iz KZ Novo mesto z 278 točkami, drugi je bil Slavko Burger iz KZ Novo mesto z 232 točkami, tretji pa Vid Knez iz KZ Trebnje z 215 točkami. Pri mladih zadružnikih se je najbolje odrezal Franc Zalokar iz KZ Novo mesto z 278 točkami, drugi je bil Janez Bregant iz KZ Trebnje z 276 točkami, tretji pa Alojz Škrbina iz KZ Novo mesto z 266 točkami. Marina Medle iz KZ Novo mesto je bila najboljša med mladimi zadružnicami, osvojila je 281 točk, druga je bila Anica Žnidaršič iz KZ Trebnje, tretja pa Anica Škrbina iz KZ Novo mesto z 202 točkami. Najboljši traktoristi in traktoristke se bodo v soboto pomerili še na republiškem prvenstvu. J. S. ZVEZNA NAGRADA KOČEVSKEMU DRUŠTVU — Za delo v minulem letu je prejelo te dni kočevsko društvo traktoristov nagrado „Borisa Kidriča41, ki jo podeljuje zvezni odbor Ljudske tehnike Jugoslavije. Na fotografiji: predsednik kočevskega društva Slavko Praštalo (desni) prejema visoko priznanje. (Foto: Primc) EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja- Tit Doberšek Delo v vinogradu ■****************************************■ ! I 4 4 4 I S S * \ \ \ t V tem letnem času v vinogradu ni posebnega dela, saj je čas škropljenja minil. Grozdje se mehča, rdeče sorte dobivajo barvo. Portugalka in game barvarica so se že obarvale, frankinja je pretežno obarvana in tudi žametovka se je začela barvati. Celo jagode laškega rizlinga se že mehčajo. Kljub navedenemu stanju je še vedno čas, da naravi pomagamo pri zorenju grozdja. Ta pomoč je v tem, da porežemo predolge mladike če so se preveč povesile in prekrivajo grozdje. Sicer je prikraj-ševanje mladik ali vršičkanjc delo, ki ga navadno opravimo že sredi avgusta, vendar je za to delo še čas, če še ni bilo opravljeno. S tem omogočimo dostop sončnih žarkov do grozdja, povečamo sladkobo v grozdju in omejujemo razvoj gnilobe (botri-tisa). Redčenje listov Istemu namenu kot vršičkanje služi tudi 'redčenje listov okrog gr rzdja. Glede redčenja listov okrog grozdja so mnenja vinograških strokovnjakov različna. Ker je zdravo listje vinske trte glavni organ trte pri asimilaciji in s tem v zvezi s povečanjem sladkobe, so strokovnjaki že pred vojno po večini odsvetovali trganje listja okrog grozdja. Stari vinogradniki pa so kljub temu vztrajali pri svoji praksi in so v času zorenja grozdja še vedno redčili liste v območju grozdja. V novejšem času so se tudi mnogi strokovnjaki (na primer dr. Colnarič na letoš ijem sejmu v Gor. Radgoni) prepričali, da stare prakse tega postopka lc ne kaže zavreči in da redčenje listov okrog grozdja v času zorenja prej koristi, kot škoduje. Vzrok je v tem, da imamo v novih nasadih pri bujnih sortah grozdje preveč zakrito z zelenjem. Tako se v biynem zelenju pali, gnije, gnijejo peclji in grozdje še nezrelo odpada. Zato je pri bujnih sortah, kot so modra frankinja, kraljev.ia, šipon, belina (funfol -štajerska belina) potrebno dati grozdju več zraka in svetlobe. Ker so v tem času okrog grozdja mnogi listi že porumeneli, so delno suhi in poškodovani, zato ne asimilirajo več in odstranitev teh listov tudi glede asimilacije ne povzroča nobene škode. Zato bomo v tem času zlasti pri modri frankinji, kraljevini. Šiponu in belini (pri drugih sortah to delo ni nujno) odstranili nekaj, zlasti pa orumenele, napol suhe in bolne liste iz območja grozdja. Če pri tem odstranimo še kak pregosto stoječ zdrav list, ni to nobena nesreča. Tako bomo izpostavili grozdjfe sončnim žarkom, grozdje bo manj gnilo, sladkoba v njem se bo povečala. To delo je izvedljivo zlasti na manjših površinah vinograuov. Žetev plevela je v vinogradih, ki niso prekriti z zeleno odejo, treba opraviti v času zorenja grozdja. Tudi previsok plevel, ki. raste, v območje grozdja, pospešuje . gnilobo in ovira zorenje. V tern časi je boljše, da plevel pokosimo, kot pa da bi vinograd obdelovali. DT kvalitetni cvicek LE IZ KVALITETNE PREDELOVALNICE V TOZD Hmeljnik smo 1979, ko smo se priključili KZ Krka pričeli graditi novo predelovalnico grozdja. Do teg koraka naš je vodilo dejstvo, da klet no more biti klet, če nima lastno predelovalnice grozdja. Odločiii smo se za kokovostno opremo iz ZFt Nemčije in za tehnologijo, ki nam jo je priporočil profesor Biotehniške fakultete v Ljubljani inž. Miran Veselič. V čem je skrivnost te tehnologije? Predvsem j zaprtem procesu, :ci vpliv okolja, to je zraka, zmanjšuje na rninumum. Proces se prične pri sprejemnem jašku, v :h tovariš Ratajc navaja v dokaz ®tJ"*t!renosti sestavka „Je direktor j.. kooperant? “ zapisnik zbora delavcev m pogodba o skupni proi- zvodnji na podlagi skupnih vlaganj), žejo prav na nezakonitost dela v novomeški kmetijski zadrugi, predvsem pa potrjujejo vsebino obeh moJih prejšnjih sestavkov. čato tokrat ponovno poudarjam, da noben zapisnik, ki jih je KZ Krka la na voljo, ne govori o tem, da bi terikoii samoupravni organ odo-Pogodbe o skupni proizvodnji na podlagi skupnih vlaganj med parijo Planinc in tozdom Hmeljnik. zapisniku zbora delavcev, ki sta nam ga poslali v dokaz, jasno piše P°d drugo točko dnevnega reda, da ?c v'nograd v Gričevju odda v °°peracijo (!) tovarišu Francu Planincu (!). Čeprav je tovariš Starič v nedavnem dogovoru javno zanikal, ddgfe za nikakršno kooperacijo v °. i zakupa, pač pa za pogodbo o sKnpni proizvodnji, in je temu tudi P godil obtožbe na račun neu-osti novinarja podobno kot tova-"s (Ratajc - je iz zapisnika razvidno, d® je zbor sklepal o kooperacijskem nosu (dobesedno citirano: Vinograde se (da?) v kooperacijo in sicer Gričevje prevzame tov. Pla-n,nd Franc ...). In to ne med Marijo Planinc, ki je pogodbena stranka m kot kmet tudi podpisana v Pogodbi in Hmeljnikom, pač pa med upravnikom Francem Planincem in tozdom. Še veliko bolj pomembno pa je dejstvo, da je pogodba sklenjena na obrazcu, ki jih una KZ Krka predvidene za sklepanje pogodb o skupni proizvodnji Kriza morale na hektar lcr.^6 £lede na tak ali drugačen onec te Dolemike iaz, novomeški občan, menim, da žene nK^ i 0Ijev tQzd ne bi smele delovati vinogradov, ki jih hm v ddjmn in obdelavo njivi možje. Še posebej ne, če so sam us'užbenke zadruge, ki ne usPe obdelati vse te da t t' Prepričan sem namreč, nat i ° Početje ni moralno, pa mit u • zakon dajal takim in Nl°ua‘m potezam še tako prav. Pisal n Je v Komunistu za-r •> da se v Jugoslaviji dogaja mo 3 rj10ra*e na hektar. Pozna-m ,r° besedo „agrobussines-vek u Za katero se skriva člo-slu4'• Se y dhki za velikimi za-ali J In hitrim bogatenjem tako ^.^.rzo.gače polasti družbene mije m se ere podjetnika ali naiK^a- V Sloveniji in drugih ie « Plodnih predelih države u?nm- tak ali podoben način IPlranih na stotine hektarov rabt Keatništvo v spregi zlo-družh k° * so rehki pogumni unm i®m. Pravobranilci samo-bod pričakovali, da jih t»i„° Pn preganjanju zlorab pod-natihVCK* strukture v kombi-tozdih samouPravni organi v zak m sP*°h službe, ki bi po nek,”1} to morale, se je zgodilo ar jasno priča, zakaj je ta v^av tako dolgo ostal neodkrit. odiine strukture v kombinatih 7„. namreč praviloma zavračale 2 Po akciji, češ da gre za ni;u • e*jen napad na interese njihovih delavcev. Vse kaže, da je mogoče sceno sti morale na hektar" po- vo i v katerokoli jugoslo-i n,*° Pokrajino. Za Do lenjsko J oiia očitno najbolj primerna tnogradniška scena. . ,S:C Pa je vendarle tako, kot uaijo v zadrugi, se seveda spravnem, kaj vendar KZ Krka še |fka. Najbrž ima v svoji posesti * kakšen tako ali drugače za-PUScen vinograd ali kakšen drug •to? zemlje in tudi sorodnikov Dolenjcem nikoli ne manj-• Ce je vse tako čisto m pošteno, razdelimo torej to s trudom zbrano zemljo, razprodajmo moralo! MARJAN BAUF. R Novo mesto na podlagi skupnih vlaganj med kmeti, združenimi v proizvodne skupnosti, kot to govorita 50. in 56. člen Zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS 1/79). Že nekajkrat pa je bilo poudarjeno, da Marija Planinc, ki je resda zaposlena v DSSS KZ Krka in ne neposredno v tozdu Hmeljnik (kar pa je pri vsej zadevi obrobnega pomena), nima statusa kmeta niti ni kooperant KZ. Temu na rob le še pojasnilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Marjana Potrča iz Novega mesta: „Kooperant je lahko le tisti, kdor je član temeljne zadružne organizacije, pogoj za članstvo pa je status kmeta." Sicer pa je družbeni pravobranilec samoupravljanja podrobno seznanjen z vso zadevo, še posebej s pogodbo, za katero je predlagal zboru delavcev v tozdu Hmeljnik, da jo razveljavijo, ker zanjo nimajo pravne podlage v lastnih samoupravnih aktih, niti v kmetijskem zakonu. Po njegovih besedah gre v tem primeru kratkomalo za poskus odtujitve družbene zemlje. V statutu tozda Hmeljnik je opredeljena kot osnovna dejavnost proizvodnja grozdja in vina ter promet z njim. Nikjer pa v tem statutu ni opredeljeno kooperacijsko pridelovanje grozdja, še posebej ne na način, kot so si ga izmislili v KZ Krka. Sicer pa takšne oblike obdelovanja družbenih zemljišč ne predvideva zakon o kmetijskih zemljiščih, kjer so te stvari v poglavjih, ki govore o zakupu, dovolj jasne. Nikakor ni mogoče zanikati, da v spornem primeru ne gre za pridobivanje osebnega dohodka po dveh. tirih: enkrat iz naslova delovnega razmerja in drugič z nezakonito pogodbo. Kar pa zadeva očitek, da je laž tudi to, da sta pogodbo podpisala na eni strani Marija Planinc pod rubriko „kmet“, na drugi strani pa njen mož Franc Planinc pod rubriko „upravnik“, mu dovolj zgovorno odgovarjata fotokopija zadnje strani pogodbe. V nadaljnjo ilustracijo pa še dobeseden prepis uvodne^ dela pogodbe: „V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju kmetov in delavcev v KZ Krka Novo mesto, tozd Hmeljnik Novo mesto, skleneta: Organizacija združenih kmetov KZ Krka Novo mesto, tozd Hmeljnik (v nadaljnjem besedilu: tozd, ki ga zastopa upravnik Hmeljnika tov. Planinc Franc) in kmet kooperant Planinc Marija POGODBO O SKUPNI PROIZVODNJI NA PODLAGI SKUPNIH VLAGANJ . . .“ Če se zdaj tov. Ratajc spreneveda in mi, ne vem zakaj, očita, da sem imel namen oblatiti zadrugo, mu odgovarjam -- vendar ne v njemu lastnem visokostnem in grobem tonu, da so to storili tisti, ki so dopustili takšno početje. Tudi o poznavanju ..tovrstnih pravnih vprašanj urejanja posameznih zadev agrarne politike" (citiram tov. Ratajca), ki so mi „popolnoma neznane", bi se dalo govoriti. Kmetijski inšpektor je konec koncev nezakonitost in nepoznavanje predpisov očital zadrugi. Sicer pa bi zaključil z dobronamernim opozorilom, da Se v novomeški kmetijski zadrugi očitno preveč trudijo pred javnostjo zakriti lastne napake, premalo časa in moči pa potem ostane za njihovo odpravljanje. BOJAN BUDJA Novo mesto 37. člen ' Pogodba začne veljati z dnem podpisa pbeh podpisnikov, upo- rabljati pa se prične z dnem Novem mestu, dne •, . Številka: .. .2/.3.2........ Kmeti 107,D: KIT KMETIJSKA ZAD’ Pred sojini: TtfSAKR t' rozo d-l.: Upravnik: Frtutfi Ploninc Še: Polovica učil uvoženih Malo zapozneli odmev na članek, objavljen 8. avgusta Članek z gornjim naslovom ni na mestu. Prvič je nepodpisan in se pisec skriva za ..prosvetnimi delavci iz Posavja". Drugič pisec ni dovolj informiran. ZŠ, RIS in RK za vzgojo in izobraževanje so svoje zahteve usklajevali in uskladili. Da so ..dvoletne" šole opremljali tako kot ..štiriletne", ni njihova krivda, pač pa so tega krivi učitelji, ki niso do izvajalca opremljanja znal zavzeti primernega stališča. Jasno je. da skuša trgovec čimveč prodati. Kar pa se uvoženih učil tiče, je vsaj za fiziko treba povedati, da niso bila uvožena učila, ki bi jih naši proizvajalci izdelovali ali sploh hoteli izdelovati. Se jim ..ne splača". Iskra, ki jo omenja članek, izdeluje nekatera učila, ki ngj dopolnijo izbor, vendar je v zamudi. Če omenimo še ceno, je ta za uvožena učila veliko nižja, kot če bi podobna učila izdelali pri nas. DUŠAN MODIC pisma in odmevi 160 podpisov prosi za postajališče Bližamo se jesenski spremembi voznega reda. Ne bi tokrat upoštevali želje krajanov Gaberja, Kamence, Hinje in Vrhka v sevniški občini, da bi pri Križišču ustavljala vsaj dva vlaka? Pred časom smo zbrali že 160 podpisov, prošjo so s svojimi žigi podprli tudi boštanjska in krmeljska krajevna skupnost ter osnovna šola Krmelj, od novomeškega tozda Železniškega gospodarstva pa nismo bili deležni niti odgovora, razen tistega, da vlaki pač vozijo vztrajno mimo? Do Jelovca je res samo troje kilometrov. Kdor papride s hribov, jih mora kajpak še prišteti. V Jelovcu ni več niti trgovinice. Krajani moramo na vse nakupe v druge kraje. Predlagamo, naj pri Križišču (tam je še zgrajen plato, resda od nesrečne italijansko-nemške fašistične meje) ustavljata vsaj dva vlaka: tisti, ki pripelje zjutraj v Sevnicb ob 9.03, in tisti, ki odpelje iz Sevnice ob 12.54. V tem času bi tam lahko opravili večino opravkov. Mimogrede: zakaj tekmuje ob drugih, za nas sicer manj primernih urah, z vlaki celo po več avtobusov? In še: če bi v Križišču ustavljala vsaj oba navedena vlaka, tam ne bi bilo treba postavljati niti luči, saj vozita podnevi! JOŽL GORENC JELOVEC 13 KDO TOREJ LAŽE? Fotokopija pogodbe, iz katere se jasno vidi, da sta pogodbo podpisala na levi strani pod rubriko ,Jcmet“ Marija Planinc in na desni pod rubriko „upravnik“ Franc Planinc. Naš Brueghel? Danes v Trebnjem otvoritev razstave Ivančevih slik V trebanjski galeriji likovnih samorastnikov bo Janez Zajc, predsednik občinske konference ZKS, drevi ob 18. uri odprl razstavo slik Stjepana Ivanca iz Kladarov. Slikar, ki v Sloveniji ni neznan, saj se je udeležil več taborskih srečanj, pa tudi razstavljal je že v naši republiki, je za tokrat pripravil izbor 34 olj na steklu in 11 olj, torej del, ki sq nastala pretežno v zadnjih dveh letih. Ivančeve slike so večkrat primerjali z znamenitim stvaritvami nizozemskega mojstra Brueghla. Podobnost naj bi bila zgolj naključna, saj naš slikar do zdaj menda še ni videl niti ene Brueghlove slike in prav tako ne del drugih nizozemskih umetnikov, ki imajo z Brueghlom precej skupnega. Sicer pa je med našim in nizozemskim ustvarjalcem več različnega kot skupnega. Otto Breicha, ki velja za boljšega poznavalca slikarstva, je dognal razlike. „Pri Brueghlu in nasploh pri starem nizozemskem slikarstvu so slike proti robu poživljene s figurami," je med drugim zapisal. Pri starih Holandcih je najpomembnejše ozadje slike, pokrajina, kije pri njih zelo pomemben del sveta. „Stari Brueghlov kmet je na primer šaljiv in satiričen, tega pa se Ivanec ogiba. On slika, kakor mu je dano in kakor zna," pravi Breicha. Razstava, ki obeta, da bo prijetno kulturno doživetje, bo odprta db 20. septembra. OBVEZEN SLIKARSKI POGLED S TRŠKE GORE - Sli-katji začetniki, udeleženci republiških izobraževalnih kolonijski se zadnja leta vrstijo v Novem mestu, morajo obvezno na teren in najmanj enkrat tudi na slikarsko mikavno Trško goro. Tako je bilo tudi letos, ko so se udeleženci urili v slikanju hi risanju pod mentorskim vodstvom akademskega slikaija Lojzeta Zavolovška. Nekateri so se ..zagledali” v vinorodna pobočja te gorice s cerkvijo, drugi pa so se od glavne postojanke — Krkinega hrama — razgledovali po dolini Kike do Novega mesta in slikali zanimive detajle. * Jutri „sestop” Forme vive 82 V Kostanjevici bo govoril predsednik SAZU V Kostanjevici se bo jutri ob 18. uri začela slovesnost ob zaključku letošnjega 22. mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva. V gradu, kjer bo potekal program, bo zbranim govoril prof. dr. Janez Milčinski, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Priznanja oziroma diplome bo letošnjim udeležencem simpozija podelil akademski kipar Dušan Tršar, predsednik izvršilnega odbora Forme vive. Ob koncu bo v nekdanji samostanski cerkvi nastopil Ribniški oktet iz Ljubljane. ■Obenem se v Kotanjevici obeta še ena zanimiva prireditev, povezana z mednarodnimi kiparskimi srečanji. To bo jubilejna razstava „Dvajset let Forme vive”, ki bo jutri odprl Stane Bernik, urednik publikacij Forme vive. To bo hkrati prva zaokrožena predstavitev mednarodne kulturne akcije v dveh desetletjih njenega obstoja. S KRJAVLJEM - Pred trebanjsko Galerijo likovnih samorastnikov je že pred leti nastal park skulp .SOOČENJE* Iptur, ki so v glavnem delo udeležencev tradicionalnih taborskih srečanj v tem kraju. Skulpture so vselej na ogled obiskovalcem, ki radi pridejo v Trebnje. Premnoge ..zadrži** tudi „Ktjavelj s kozo”, skulptura iz pločevine, delo sevniškega samorastnika Rudija Stoparja. KOLONIJA V METLIKI ZAKLJUČENA Pretekli teden je bila v Metliki pod okriljem kulturne skupnosti druga slikarska kolonija ,Alojz Gangl”, na kateri je 9 slikarjev iz Slovenije in eden iz zamejstva slikalo znamenitosti mesta in okolice. V okviru te kolonije pa je 34 pionirjev in mladincev likovnih krožkov osnovnih šol iz Metlike, Podzemlja in Črnomlja pripravilo ekstempore. Svoja dela so mladi likovniki razstavili ob zaključku kolonije preteklo nedeljo, dela slikarjev, udeležencev kolonije, pa si bo moč o gledati na razstavi, ki bo v sklopu prireditev ob metliškem občinskem prazniku in dnevu republike. Čopiči pod mentorskim vodstvom V Novem mestu končana še ena slikarska kolonija za začetnike — Do zdaj največ udeležencev — Začetek sodelovanja s hrvaškimi ljubiteljskimi slikarji Minulo soboto se je v Novem mestu končala tradicionalna republiška izobraževalna kolonija za slikarje začetnike. V nji nastala dela dvajsetih udeležen- BREŽIČANU NAGRADA Slikar Jože Tavčar iz Brežic je dobil na pravkar končanem 17. mednarodnem slikarskem ekstempo-ru v Piranu eno od nagrad, ki jih za uspešna dela podeljujejo obalni hoteli Med nagrajenci je tudi akademski slikar Jože Centa, ribniški rojak. Letošnjega ekstempora se je udeležilo 144 avtorjev iz Jugoslavije, Italije, Belgije in Romu nije, ustvarili so kakih 200 del, izmed katerih jih je žirija izbrala 49 za razstavo. cev so ta dan razstavili v salonu Hotela Kandija, kjer so bili sli-kaiji nastanjeni. Na otvoritvi so o sadovih kolonije govorili akademski slikar Lojze Za-volovšek, pod čigar mentorstvom so slikarji ustvaijali, umetnostna zgodovinarka Andreja Koblar - Gale in predsednik izvršnega odbora Združenja likovnih skupin Slovenjje Toni Vovko. Kolonijo so označili za uspešno, k čemur so nedvomno pripomogli sami udeleženci z resnim delom. Med njimi je prvič sodelovala slikarka iz zagrebške Grupe 69, kar naj bi pomenilo začetek delovnih srečanj s slikarji amaterji, ki delujejo na Hrvaškem. Delo desetdnevne kolonije, ki je bila že tretjič v Novem mestu, je teklo po programu, pripravljenem na Združenju likovnih skupin Slovenije. Čez dan so udeleženci pod vodstvom mentorja slikali motive dolenjske pokrajine ob Krki, zvečer pa so prisluhnili predavanjem o značilnostih posameznih umetnostnih usmeritev, slikarskih in risarskih postopkih ter podobnem, hkrati pa so analizirali svoja v koloniji nastala dela. UBOGA SLOVENŠČINA Kljub temu da se neprestano bojujemo za čim lepšo in pravilnejšo slovenšč ino, pa si revija Zabavnik privošči pravo norčevanje iz našega jezika. Tako že nekaj mesecev objavljajo reklamo Kolinske iz Ljubljane s poslovenjeno hrvaščino - ali obratno, v zadnji Zabavni-kovi številki pa smo lahko prebrali kar celostransko reklamo Jugoplastike v čisti hrvaščini Ze res, da gre le za slovensko izdajo revije, ki jo tiskajo v Beogradu, a se zato še ni treba držati nekoliko prirejenega starega pregovora, da v španoviji še slovenščina crka. »Razmerja 3” v trafiki Malo je v Sloveniji osnovnih organizacij ZSMS, ki bi izdajale svoje glasilo. Glede tega se v Metliki lahko trkajo po prsih, saj je zagledala svetlobo že tretja številka Razmerij, ki jo je moč kupiti v trafiki za dvajset dinarjev. Gonilna sila tega ciklostiranega, v sto izvodih izhajajočega lista so: Rudolf Vlašič, Jani Bevk, Dani Orlič, Janez Vraničar, Bojan Vraničar, Stanislav Vlašič in Duška Vraničar. Vsebina tretje številke Razmerij je dokaj pestra, ne morda toliko po vsebinski plati niti ne po razgibanosti tem, bolj po jeziku, ki bi mu lahko nadeli ime punčk jezik. Mladi se izražajo svobodno, pomolijo nos v stvari, ki jih motijo, vendar je njihova kritika brez prave ostrine, bolj igračkanje z besedami kot dober zadetek v črno. Bodečim besedam je v Metliki pot že nekaj časa široko odprta in nihče se več nc meče na zobe, če prebere kaj zabeljenega, močno zasoljenega. Mladenke in mladeniči bi lahko zasukali svoja peresa še drzneje, obrnili bi lahko svoje poglede v globlje stvari, v težje spodrsljaje in probleme, kot so slaba postrežba ali pa morda neurejen avtokamp na metliš-' kem kopališču, recimo. Je pa res, da so združila Razmerja 3 pod svojo streho domala vse, kar v Metliki pomaka peresa v tinto. Z duhovitim prispevkom se je oglasil celo Zoran Hočevar, star lisjak, sicer slikar, in tako dvignil starostna poprečja pišočih tja k tridesetim letom. Poleg že napisanih je najti v tretji številki Razmerij še pesmi ali spise: Maje Weiss, Gorana Jarneviča (duhovni vodja Indust baga), Jožeta Bukoviča, Ivija Kukmana, Matjaža Rusa, Sonje Bezenšek, Božidarja Flajšmana. Številna druščina, ni kaj, zato je pričakovati, da se bo iz nje izcimil kdo, ki bo znal poleteti više od metliške Veselice, (zadnja beseda bi bila lahko napisana tudi z malo črko v.) TONI GAŠPERIČ DOLENJSKI LIST TELEVIZIJSKI SPORED 3. IX. petek 17.55 POROČILA 18.00 RADENCI 82: PLESNI ORKESTER RTV NOVI SAD 18.30 OBZORNIK 18.45 POT V PRIHODNOST: NASTANEK Poznavalci predvidevajo, da je na Zemlji 3 milijone živalskih in rastlinskih vrst. In kako je nastal ta vrvež življenja? Raziskati je treba preteklost, ako želimo izvedeti, odkod izviramo. Narava ljubosumno skriva podrobnosti o nastanku vesolja, našega planeta in življenja na slednjem. Kaj lahko se primeri, da bo vprašanje nastanka Zemlje in življenja ostala večna skrivnost, ljudje pa se čutimo poklicane, da nenehno vrta- mo za pravimi odgovori. Včasih smo jim blizu, zgoeji se tudi, da zaidemo na napačne poti, vsekakor pa velja, da kakršno koli znanje o vesolju, Zemlji itd., vodi tudi k poznavanju človeka. Današnja izobraževalna oddaja bo govorila o začetkih vsega živega, seveda o tistih dejstvih, do katerih so se znanstveniki že dokopali. 18.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19-55 VREME 20.00 FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nadaljevanke 20.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja 21.10 Španske operne zvez- DE: ALFREDO KRAUS Tenorist Alfred o Kraus je sicer avstrijskega porekla, uvršča pa se med vidnejše španske operne pevce. Prvič je nastopil pred več kot četrt stoletja v Kairu, in sicer v Verdije- 4. IX. sobota 15.35 POROČILA 15.45 NAŠ KRAJ: MUTA Pri Muti je bila v davnih časih mitnica, ki so jo dobro poznali popotniki, namenjeni proti gornjemu delu Dravske doline, še dalje proti Koroški ali navzdol proti Kranjski. Na tako pomembnem razpotju so se ljudje tudi ustalili, zato je v kraju ob Bistrici že 400 let živahna kovaška in livarska dejavnost. Iz male delavnice je v zadnjem času nastala velika tovarna Gorenja, ljudje pa veliko dajo tudi na zunanjo podobo naselja, že več let prirejajo prireditev, imenovano Sreča v zelenju in cvetju. Oddaja, ki bo predstavila kraj, tako ne bo mogla obiti tovrstnih skrbi ljudi iz Mute. 15-55 ŽELEZNIČAR : SLOBODA, prenos nogometne tekme • 17.45 DRUGAČNA, poljski mladinski film Petnajstletnica živi v sirotišnici. Za Božič je povabljena na družinsko praznovanje. Sprva je kajpak nezaupljiva, nato pa se srečanja z domačima sinovoma in njunim prijateljem veseli. Gostitelje b.i rada obdarila a nima denaija. Zato se odloči, da bo v trgovini ukradla nekaj malenkosti. Pri nečednem dejanju jo zasači fant, za katerega se pozneje izkaže, da je eden od fantov, s katerimi naj bi preživela praznik. Dekle zbeži, a jo vseno zvabijo na zabavo, predstavijo ji prijateljico, življenje se za dekle zasuka nekolikanj lepše . Režiserka Anna Sokolovvska je za filmske stvarite za mladino prejela že več nagrad, tudi delo, ki ga bodo mladi lahko gledali to sobotno popoldne, ni bilo neodzivno, v njem pa glavne vloge igrajo Barbara Bartyn-ska, Katarzyna Pavvlak, Ivvona Nizy-nska, Michal Pietrzak in Marek Szymanski. 19.05 ZLATA PTICA: DED IN DREVO KAM, pravljica 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19-55 VREME 20.00 GABLE IN LOMBARD, ameriški film Z-igralci, ki so na zunaj malce "podobni velikima zvezdnikoma, je Sid-ney Furie posnel film o življenjski zgodbi dveh velikih filmskih idolov, Clarka Gabla in Carole Lombard. S posebnim poudarkom je prikazana smrt Lombardove v letalski nesreči, tudi Gablov vstop v ameriško vojsko, ki ni ostal brez posledic za umetnikov vzpon, je filmsko dokaj veren resnici. Igrajo James Brolin, Jill Clavburgh, Alen Gatfield in drugi- 21.55 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih važnejših dogori kov Praznični dnevi slovenske folklore — 19.30 Dnevnik - 20.00 Koncert zabavne glasbe 20.35 Poezija — 21.10 Poročila - 21.15 Faljton 21.55 Športna sobota —22.15 Svet okoli nas 5. IX. nedelja 9.35 POROČILA 9.40 ŽIVŽAV, otroška matineja 10.30 OSMA OFENZIVA, oddaja iz nadaljevanke 11.25 KAŽIPOT 11.45 DOMAČI ANSAMBLI: SAVSKI VAL 13.15 in 15.30 POROČILA 15.35 VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja 16.20 KOPRIVNA MED NEBOM IN ZEMLJO, dokumentarna oddaja i7.oo Športna poročila 17.15 PASATNI VETROVI, ameriški film Komedija, dratna, kriminalka, pustolovščina - katerokoli od teh oznak bi zapisali o filmu, ki gaje že 1939 posnel Tay Garnett (po scenariju Dorothy Parker), se ne bi nič 12-.15 KMETIJSKA ODDAJA zmotili, sicer pa gre za zgodbo o dogodivščinah mladega dekleta, ki v prepričanju, daje storila kaznivo dejanje, zbeži na Daljni vzhod. Detektiv dobi nalogo, da dekle najde in pripelje nazaj, zadeva pa ni lahka, večkrat se hudo zaplete . . . Igrajo 6. IX. ponedeljek 16.55 POROČILA 17.00 DEDIŠČINA ZA PRIHODNOST: UNIČEVANJE IN OBNAVLJANJE, dokumentarna oddaja 18.00 MAKEDONSKI MUZEJI: MUZEJ MESTA SKOPJA Danes in v prihodnjih ponedeljkih se bo zvrstilo šest oddaj, ki bodo prikazale muzejsko bogastvo Makedonije. Ob skopskem muzeju se bomo lahko seznanili še z naravoslovnim, arheološkim muzejem pa z muzejem revolucionarja in pesnika Koča Racina, spominskim muzejem ,11. oktober” v Prilepu in spominskim muzejem v Krušcvu. Prva oddaja bo prikazala številne razstavne predmete v Muzeju mesta Skopje, še zlasti ostanke preteklosti, ki jih v mestu in njegovi okolici ni bilo malo. 18.30 OBZORNIK 18.45 ZDRAVO, MLADI 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 VREME 20.00 Lado Troha: NA SVIDENJE ČEZ PI T LET, televizijska drama 20.55 KULTURNI- DIAGONALE 21.40 V ZNAMENJU 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik — 18.15 Pet petelinčkov (otroška oddaja) - 18.30 Pravljica - 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj - 20.55 Poročila - 21.05 Večer z Ditko Haberl (zabavnoglasbena oddaja) DOMAČI TRNI Zdaj, ko so potiovno oživele komisije za ugotavljanje neupravičenega bogatenja, me zanima, če se štejejo k bogastvu tudi pufi. Ko smo šli v investicijo, je dobil direktor najvišje priznanje. Ko se je izkazalo, da je investicija zavožena, je bila za napačno odločitev enako kriva tudi snažilka. Časi so se spremenili: nič več mi ne mečejo v oči peska, ampak resolucije. V skupnih službah našega elektrogospodarstva imajo nad-poprečno '/r oke osebne dohodke zat- ke,- opravljajo zelo zahtevna tlela n naloge. V drugih panogan našega gospodarstva pa spijo, najtrdneje takrat, ko že ob prvem blisku zmanjka električnega toka. TONI GAŠPERIČ 7. IX. torek vem Rigolettu, veliko je nastopal v Rimu, milanski Scali, je stalen gost londonskega Covert Gardena, festivala v Edinburghu in še kje. V oddaji se bo predstavil z izvajanjem arij iz oper Verdija, Gounoda, Bizeta in Donizzetija. 22.05 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja 22.15 NOČNI KINO: NOČ ČAROVNIC, ameriški film 23.45 POROČILA 17.25 Test — 17.40 Dnevnik v madžarščini - 18.00 Dnevnik - 18.15 Mali svet - 18.45 Glasba, čas, ljudje — 19.30 Dnevnik - 20.00 Moj svet glasbe: Dirigent Častimir Dušek - 20.45 Poročila — 20.5 5 Povečava (dokumentarna oddaja) - 21.45 Nočni kino: Muzej voščenih lutk (ameriški film) 17.10 POROČILA 17.15 MALI PINGVIN, otroška oddaja 17.30 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: KOLO, LADO, TANEČ in FRANCE MAROLT 18.00 PISANI SVET: TRALALA PREDSTAVA . 18.30 OBZORNIK 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA Tc dni mineva 40 let od ustanovitve jugoslovanskih pomorskih vojaških enot. Vojna mornarica sije za svoj praznik izbrala 10. september, dan, ko je bil 1942 ustanovljen prvi mornariški odred NOV. Tako bo današnja oddaja prikazala nekaj utrinkov iz življenja v sodobni mornarici, ki je v vseh ozirih vezana na izročila partizanskega pomorskega bojevanja za osvoboditev. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 1955 VREME 20.00 POTI IN RAZPOTJA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA V usmerjeno izobraževanje se je letos vpisala že druga generacija mladih. Prvo leto je postreglo s številnimi vprašanji, tudi težav ni manjkalo, najbolj pogosto je bilo spraševanje o ustreznosti mreže srednjih šol, o številu programov in smeri, o povezanosti srednjega in visokega šolstva, izvajalcev in uporabnikov itd. O tovrstnih zatikanjih bodo v drcvišnji oddaji govorili učenci, učitelji, starši, strokovnjaki, delavci, s telefonskimi vprašanji pa bodo lahko sodelovali tudi televizijski gledalci.' 20.45 R. Roli and: JEAN CHRISTO-PHE, zadnja oddaja iz nadaljevanke 21.40 V ZNAMENJU 15.05 Prenos z evropskega prvenstva v Atletiki iz Aten — 19.30 Dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Spomeniki revolucije (dokumerr tarna oddaja) — 21.35 Poročila - 21.40 Dokumentarni filmi neuvrščenih 22.10 ČLOVEKOVA GLASBA: NA RAZPOTJU Ko se je čas prevesil v naše stoletje, je kazalo, ko da že vsak muzicira. Glasba je postala sestavni del življenja, igrali so po hišah, posebnih prizoriščih, na koncertnih odrih. V taki poplavi glasbe se je bilo težko povzpeti na vrh, nekaterim je vseno uspelo. Jehudi Menuhin bo drevi prikazal, kako so se znašli Barbcr Shop Kvartet, Minstre! Show, Mahler, VVebern, Ives, Stravinski, ne nazadnje pa tudi razširjenost ljudske umetnosti Jamajke in ragtiina. 23.05 POROČILA 16.45 Predstava s festivala za otroke v Šibeniku - 17.45 Kapelski kresovi (oddaja iz nadaljevanke) — 19.00 8. IX. sreda 17.40 POROČILA 17.45 CICIBAN, DOBER DAN: KLOVN PIŠE CICIBANOM 18.00 GUSARJI KAPITANA GAN-CHA, brazilska oddaja za otroke 18.30 OBZORNIK 18.45 DELOVANJE GLASBENE MLADINE SLOVENIJE Razne glasbene prireditve, kviz, t. i. Jesenske serenade, poletni tečaji in še kaj — to so le del dejavnosti Glasbene mladine Slovenije in o tem bo govorila polurna oddaja, v kateri bodo nastopili tudi učenci Glasbene šole Marjan Kozina iz Novega mesta. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 IGRE BREZ MEJA, prenos finalne prireditve iz Italije 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.35 JAZZ NA EKRANU: SEK-STET MARKOVIČ—GUT Beograjski sekstet vodita člana velikega orkestra RTB saksofonist M. Markovič in trobentač S. Gut Skupina se je z uspehom predstavila že na več mednarodnih prireditvah ob omenjenih glasbenikih igrajo še N. Mitrovič. M. Krstič, V. Draškoci in L. Tosič. 22.05 V ZNAMENJU 14.45 Prenos z evropskega prvenstva v atletiki iz Aten - 19.10 Premor - 19.30 Dnevnik - 20.00 Predstava Z Bitefa - 21.20 Poročila - 21.25 Srečanja (kulturna oddaja) 9. IX. četrtek 17.10 POROČILA 17.15 S. Makarovič: VRČEK SE RAZBIJE Septembra bodo na sporedu tudi oddaje, ki bpdo mladim prek zgodb prikazale stare obrti, ki vse bolj izginjajo. Po zgodbi Svetlane Makarovič se bo danes mogoče seznaniti s starim načinom izdelovanja istrskih loncev. 17.30 ZAPISI ZA MLADE: PETER LIPAR Skladatelj, ki je zložil veliko skladb za mlade, je umrl kmalu po tistem, ko gaje poleti 1980 obiskala televizijska ekipa. Tako je oddaja, ki kaže njegovo življenje in delo, nekakšen nekrolog za tem pomembnim slovenskim glasbenim ustvarjalcem. 18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ZDRAVILO JE in UČITELJICA, jugoslovanska filma Kratka dokumentarca sta se dobro odrezala na nedavnem jugoslovanskem festivalu dokumentarnega in kratkega filma, oba dokaj kritično govorita o naši vsakdanjosti in prav ta kritičnost je ena od njunih odlik, ki privlačijo. 18.30 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE: KAKO POSTATI KMET? Kako postati kmet, če nisi rojen v kmečki družini ali če nimaš tc sreče, da bi podedoval kos zemlje pa kmetijo? To vprašanje ni več nenavadno, saj je na Slovenskem čedalje več opuščenih kmetij, prek malih oglasov pa se javljajo mladi, ki bi želeli obdelovati zemljo. Oddaja bo prikazala, kako se je lotil kmečkih opravil Franc Okorn, mestni fant, ki se je preselil v Drago pri Kočevju, kjer mu kmetovanje kar dobro uspeva. 18.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 FILM TEDNA: ROCCO -IN NJEGOVI BRATJE, italijansko -francoski film 225 0 V ZNAMENJU 1455 Prenos z evropskega prvenstva v atletiki iz Aten - 19.05 Premor - 19.30 Dnevnik - 20.00 Teleskopija - 21.00 Po izbiri Fredric March, Joan Bennctt, Palph Bellamy in drugi. 18.45 OPERA NARAVE: INDIJA IN POT K MORJU, dokumentarna oddaja 19.10 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 KLJUBOVALNA DELTA, oddaja iz nadaljevanke 205 5 ŠPORTNI PREGLED 21,25 ČLOVEK BREZ MEJA: JUTRO V BOMBAYJU, dokumentarna (Kidaj a 21.55 Poročila 16.45 Narodna glasba - 17.15 Doba ssvinga (ameriški film) - 18.55 Kre-menčkovi (risanka) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Čas jazza - 20.45 Poročila - 2055 Alpska saga (oddaja iz nadaljevanke) rm Mercator-Rožnik tozd Jelka Ribnica prireja v sodelovanju z LESNINO Ljubljana PRVO RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA priznanih proizvajalcev, v prostorih TVD Partizan m Blagovnici MERCATOR, v Ribnici od 1.9. do 11. 9.1982, odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Ugodnosti: 3 5 % popust proizvajalcev na prodano blago v času razstave -7 10 % popust na razstavljeno blago 8 % popust za nakup z devizami potrošniški kredit brezplačna dostava blaga na dom, do 25 km Vabljeni! IS E Mercator Rožnik tozd JELKA Ribnica 508/34-82 DOLENJSKI LIST Št. 35(1725) 2. septembra 19«2 POTA m sTit^ WP*- Napadel in oropal pivskega sodruga Napadalca hitro prijeli zaradi pomoči budnih Trebanjcev V Trebnjem sta se 25. avgusta srečala 65-letni Dra-8utin Kolak iz Banjaloke in 32-letni Djuro Čolakovič iz Novega Melišča pri v'alpo-vem. Obiskala sta več gostišč in se po malem nalila. Zvečer sta zavila še v bife Dunja, kjer pa je Čolakovič zvabil Kolaka v stranišče, ga napadel, laže ranil in mu vzel 2.400 din. Po roparskem napadu je izginil. Vendar ne za dolgo, saj so ga miličniki še isti večer prijeli v motelu, za kar imajo obilo zaslug tudi budni občani. Čolakoviča, ki ima na vesti več podobnih kaznivih dejanj, so odpeljali k novomeškemu preiskovalnemu sodniku. PRIKOLICA JE PRISTALA NA NJIVI - Preteklo soboto popoldne je Turek Ali Vedat na karteljevskem klancu prehiteval kolono vozil. Iz ljubljanske smeri mu je nasproti pripeljal Gojko Kurtovič iz Ljubljane, tako da sta obe vozili trčili. Po trčenju je Turka odbilo na desno, kjer je zadel v osebno vozilo in prikolico Francoza Michela Albertinija. Po trčenju sta se Turkov in Francozov avtomobil ter prikolica prevrnila s ceste, Ali Vedat Duemaz pa je bil hudo ranjen. Gmotna škoda je bila ocenjena na 800 tisoč dinarjev. Na sliki: iz razbite prikolice pobirajo ostanke opreme. (Foto: J. S.) »Reševal” lastno žrtev Jože Remus v Kostanjevici zbil pešca in odpeljal naprej — Po 500 metrih vožnje skrpal scenarij človekoljubnosti V nedeljo, 22. avgusta, okoli 21. ure je 21-letni Jože Remus iz Osterca vozil iz Krškega proti domu. V bližini osnovne šole v Kostanjevici je na ravnem delu ceste dohitel pešca. To je bil 32-letni Peter kasneje zaradi poškodb odpe- SMRT na magistrali Ljubljančan Ivo Zekič je 28. avRustu popoldne vozil z lado proti Zagrebu. Na mokri in spolzki cesti Pr> Ruhni vasi je Zekiča zaradi neprimerne hitrosti zaneslo, avto je zdrsnil v desno in treščil v topol. Voznik je dobil pri trčenju tako bude poškodbe po glavi, da je bil takoi mrtev. ZASTAVA 1300 ODDRVELA NAPREJ V ponedeljek, 23. avgusta opoldne, je še neznan voznik zastave ' 300 bele barve vozil od Dvora pro-ri Soteski. Po klancu navzdol je dohitel Žužcinbcrčana Antona Škrbc-la> ki je vozil zastavo 126, in ga za-čel prehitevati, čeprav je nasproti s s ->do prihajal Ivan Golob iz Loške V;lsi. Zastava 1300 in škoda sta se °plazila, škoda se je prevrnila na |?uk, nato pa je neznanec zadel še v Skr betov avto, ki se je tudi prevrnil ua bok. Voznik zastave 1300 je po dejanju odhitel naprej. Škode je za °-b00 din. Neznanca še iščejo. Herakovič iz Slinovca, ki je stal pravilno ob robu ceste in si prižigal cigareto. Remus, ki je peljal z neprimerno hitrostjo in, tako domnevajo, pod vplivom alkohola, je Herakoviča zadel in zbil. Po dejanju je odpeljal naprej. Kot je kasneje izjavil preiskovalcem, je po kakšnih pet sto metrih vožnje ustavil. Takrat naj bi se prebudila tudi njegova nekoliko utrujena sopotnika — brat in Jože Zagorc iz Šentjerneja. Sopotnikoma je Jože Remus rekel, kako se mu zdi, da je nekoliko nazaj ob cesti videl ležečega človeka. Sklenili so, da odpeljejo nazaj in pogledajo, kako in kaj. Ob cesti so res našli ranjenega Herakoviča, „človekoljubno“ so ga naložili v avto, ki ga je nekaj minut prej podrl, in odpeljali domov, v Slinovec. Tam so ga pustili v seniku. Herakoviča so morali POJASNILO K vesti, objavljeni na zadnji strani prejšnje številke Dolenjskega lista pod naslovom ..Motorista trčila med seboj", dajemo pojasnilo, da je s parkirnega prostora pred trgovino nenadoma pripeljal Mirko Smole, in ne Edvard Mirt, kot je bilo pomotoma zapisano. namerna hitrost - Ro- je amtc 17 Dol. Mokrega polja avto a,v*’Alst‘l popoldne vozil osebni mestu C, .tjemeja proti Novemu n ' ^kozi Mokro polje je vozil z na .M'crno hitrostjo, zaneslo ga je Vrnj|eino bankino, kjer se je prede 1Damtc je bil laže ranjen, ško- Paje za 15.000din. M’',RI;KRATKA RAZDALJA -avm n Čedomir Popovič je 28. gusta zvečer vozil osebni avto v i,if CcvJu pri Metliki. Ko je zmanjšal u rost* da bi zavil v desno, ie Leon osi-h^- ‘z Kanižarice, ki je vozil z ('m m avtom za njim, trčil vanj. m°tne škode je za 80.000 din. TRČILA v OGRAJO Ivanka 'nan iz Ločne je 28. avgusta zju-‘rjJ vozila z osebnim avtom od Loč- Pokal Madžarom ((.?° poletje je minilo deset let, nn, so tatvniški rokometaši prišli v P ° slovensko ligo. V soboto je bil thu jubileju posvečen turnir vete-anov, kjer so sodelovali Trim tcain kegljači v cast trebanjskega PRAZNIKA . V počastitev občinskega praznika bo v nedeljo. 5. septembra. °b 9. uri v Trebnjem kegljaški turnir v borbenih igrah. Za pokal občinske skupščine se bodo potegovale ekipe brežiškega Partizanu, črnomaljskega Rudarja. Krškega. Metlike. Novega mesta m domačega Mercatorja. ljati v novomeško bolnišnico. Miličnikom se je zdela zadeva sumljiva, preiskali so vso stvar in ugotovili, da je Herakoviča zbil v jarek njegov „rešitelj“ Jože Remus. To so pokazali tudi sledovi na kraju nesreče in na avtu. Jože Remus je dejanje priznal. USODNA OTROŠKA IGRA... V petek, 27. avgusta, je do tal pogorel kozolec Ludvika Veneta iz Štrita pri Raki. Venetovi so na njivi izkopavali krompir, doma so ostali otroci. Eden od njih je iz avta vzel vžigalice, goreča vžigalica je padla v suho krmo. Plameni so poleg kozolca uničili še 15 ton krme, 7 metrov lesa in 5 ton krompirja. Gasilci so lahko samo preprečili, da se ogenj ni razširil na druga poslopja. Škode je za 500.000 din. ne proti Žabji vasi. V ovinku na magistralni cesti je zapeljala na bankino, in trčila v odbojno ograjo. Avto se je prevrnil in skotalil na travnik. Jermanova je bila laže ranjena, gmotne škode pa je za 100.000 din. PREHITEVAL KOLONO Stanko Todorovič iz okolice Čačka je 28. avgusta dopoldne vozil osebni avto nemške registracije po magistrali proti Zagrebu. Pri Pluski je prehiteval kolono vozil, ko mu je nasproti pripeljal zdomec Obrad Stojanovič iz Zrcnjanina. Voznika sta zavirala, vendar se Todorovič zaradi strnjene kolone ni mogel vrniti v desno. Pri trčenju je bila huje ranjena Stojanovičeva sopotnica Svet-laiKi Stojanovič, ki sojo odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je za 65.000 din. j/. Celja, moštvo Bauxita iz Tapol-eaia na Madžarskem in seveda domači. V prvi tekmi turnirja so sevniški veterani igrali neodločeno z Madžari (23 : 23. v prvem polčasu 11:11). Madžari - doma igrajo v drugi ligi so zatem prepričljivo premagali Celjane s 23 : II, medtem ko je bilo v prvem polčasu še 7 : 6. Celjskim veteranom je očitno pošla sapa. Le ti na kraju niso mogli premagati niti Sevničanov. Kristalni pokal so tako lahko odpeljali na Madžarsko rokometaši Bau.\ita. Med njimi je prejel priznanje kol najboljši vratar Somogy; najboljši igralec turnirja je bil tudi njihov rokometaš S/iies. Sevničani so bili drugi z najboljšim strelcem Trbovcem, zadnji pa celjski Trim tcam. Sevniški člani igrajo spet v I. ligi prvo tekmo v soboto v gosteh pri moštvu Šmartnega. Novomešcani najboljši v državi Pred dnevi so se novomeški modelarji udeležili treh pomembnih tekmovanj.21. avgusta so tekmovali v Mostaiju za pokal „Soko” in v izredno močni konkurenci najboljših tekmovalcev iz Švice, Švedske, Italije, Madžarske, Nemčije, Avstrije, Kanade in Jugoslavije prepričljivo zmagali tako v posamični kot ekipni uvrstitvi. Rezultati: E—1 A: 1. Kranjc, 3. Bauer, 5. Žulič; F— 1-C: 1. Golobič, 4. Grošelj, 16. Može; ekipno F-1-C: 1. Novo mesto, F-l B 3. Novo mesto, F’-1-C 1. Novo mesto. Skupna uvrstitev: 1. Novo mesto, 2. Salzburg, 3. Ptuj. Prejšnji četrtek in petek pa je bilo na Livanjskem polju državno prvenstvo in tekmovanje za memorial Izeta Kurteliča. Tud: * tu se je odlično odrezala novomeška ekipa v F-l-A (Kranjc, Bauer, Žulič), ki je z največjim možnim številom točk osvojila naslov državnega prvaka in potrdila kandidaturo posameznikov iz ekipe za državno reprezentanco; z drugim mestom v kategoriji F- 1 —C je kandidat za reprezentanco tudi Grošelj. Rezultati: F-l-A: 2. Kranjc. 5. Žulič. 11. Bauer; F I B: 14. Zupanc, 30. Stankovič. 31. Grešak; F-1-C: 2. Grošelj, 16. Golobič, 18. Može. Obetaven atletski rod Šest zlatih, pet srebrnih in dve bronasti medalji za mlade novomeške atlete na republiškem prvenstvu Na republiškem prvenstvu za mlajše mladinke in mladince v Mariboru ter za starejše v Ljubljani so mladi novomeški atleti dosegli lepe uspehe, saj so osvojili šest zlatih, pet srebrnih in eno bronasto medaljo ter dosegli še kopico dobrih rezultatov in osebnih rekordov. Pri mlajših mladinkah je v Mariboru Greta Hren zmagala v teku na 80 m z ovirami in v skoku v daljino ter potrdila, da sodi v sam jugoslovanski mladinski atletski vrh. Na ovirah je dosegla republiški rekord 11,5 s in zmagala s precejšnjo prednostjo, brez konkurence pa je bila tudi v skoku v daljino, ko je v slabem vremenu preskočila 551 cm, dosegla je enak rezultat kot pred tednom dni na članskem repub- Greta Hren, republiška rekorderka in dvakratna prvakinja. liškem prvenstvu, kjer je prav tako zmagala. V metu diska je zmagal Igor Primc (49,54 m), ki je bil s 13,49 m četrti v metu krogle in s 34,20 m peti v metu kladiva. Srebrne medalje so osvojili Potočar v troskoku (13,01 m), Gorazd Gabrijel v teku na 300 m z ovirami 42,1 s) in Cilka Križe v skoku v višino s svojim naj- boljšim rezultatom na prostem (171 cm), kar je tudi absolutni ženski dolenjski rekord. V metu kopja je Cilka z osebnim rekordom 33,98 m zasedla četrto mesto. Mirko Kočevar je v teku na 2000 m z ovirami osvojil tretje mesto (6:42,4), bronasto medaljo je osvojil še Krešo Jurekovič v metu kopja (52,60 m); Sandi Čop je bil v metu kopja z 48,12 m šesti, v metu diska pa peti (31,88 m). Četrto mesto je osvojil tudi Ercegovčevič v metu kladiva (36,46 m). Sabina Merlin je z rezultatom 13,8 s v teku na 100 m prišla do polfinala, Milica Gorenc je v teku na 80 m z ovirami postavila osebni rekord in se z 12,9 s uvrstila v finale; v tem teku je . osebni rekord postavila tudi Miljana Molan (13,5 s), ki je zelo dobro skakala v dajjino in s 5,11 m osvojila 4. mesto. Četrti je bil tudi Gorazd Gabrijel v teku na 400 m (52,6 s). Dekleta so v štafetnem teku 4 x 100 m (Hren, Križe, Gorenc, Merlin) z rezultatom 52,8 s zasedle 5. mesto. Pionir Matjaž Župančič je bil za las ob 3. mesto v teku na 110 m z ovirami, povedati pa je treba, da je bil med finalisti daleč najmlajši. Na prvenstvu za starejše mladinke in mladince v Ljubljani je dve zlati medalji osvojila Borja Eržen in svojemu članskemu naslovu iz Kočevja dodala še mladinskega v teku na 100 m z ovirami (15,6 s) inv skoku v daljino (511 cm). V Ljubljani je od Novomeščanov dosegel najboljši rezultat Lapanje v skoku v višino (210 cm) in za Apostolovskim (JLA), ki je preskočil 213 cm, osvojil drugo mesto. Zlato medaljo je osvojil Igor Remec v teku na 400 m z ovirami (58,5 s), lahko pa bi dosegel še precej boljši čas, če ne bi na zadnji oviri skoraj padel. Robert Šikonja je v teku na 800 m osvojil srebrno medaljo. Greta Hren, Borja Eržen, Igor Primc, Igor Remec, Andrej Lapanje in Robert Šikonja bodo v petek in soboto nastopili v reprezentanci Slovenije na mladinskem atletskem pokalu republik v Splitu. ** iuiH i Is1 I • * i < i < i § Pavič odločil prvenstvo Pavlič drugi v Slavonski Požeg i in tretji v skupni uvrstitvi Pred zadnjo letošnjo dirko hitrostnih motociklistov, ki je bila v nedeljo v Slavonski Požegi, v kategoriji do 125 ccm ni bilo še nič odločenega. Po treh dirkah je v skupnem seštevku vodil Zagrebčan Leljak, Janezu Pintarju iz Kranja, ki je bil tesno za njim, pa bi naslov prvaka prinesla le zmaga in Leljakova uvrstitev na tretje mesto. Kdo naj bi bil tisti, ki bi poleg Pintarja še lahko premagal vodečega Zagrebčana? Jasno je bilo, da je tega zmožen edinole Novomeščan Lojze Pavlič, ki je kljub posledicam poškodb po prometni nesreči dal vse od sebe že na uradnem treningu, kjer je dosegel najboljši čas kroga. Na startu dirke sta povedla Leljak in Pintar, Pavlič pa ju je ujel in prehitel že v tretjem krogu in Pintarja „potegnil” za sabo, nakar sta skupno uprizorila dirko za gledalce. V tesni vožnji drug ob drugem sta se menjavala v vodstvu vse do cilja, kjer je Pavlič zaprl plin in za 14 stotink sekunde prepustil zmago prijatelju. S to dirko sta naša tekmovalca priborila Sloveniji ob Verbiču v kategoriji do 50 ccm in Janežiču v kategoriji do 250 ccm še tretji naslov državnega prvaka in tako odločilno prispevala k skupni zmagi Slovenije v letošnjem prvenstvu Jugoslavije. M. K. Kolesarsko slavje v Novem mestu Na memorialni dirki se je pomerilo kar 131 kolesarjev iz mnogih jugoslovanskih klubov in ČSSR — Proslava desetletnice na Loki Novo mesto je v soboto živelo v znamenju kolesarstva. Domači kolesarski klub je slavil 10-letnico uspešnega dela in bil organizator 5. tradicionalne kolesarske dirke za memorial Milana Novaka, tragično preminulega mladega novomeškega kolesarja. Letošnja mamorialna dirka je bila -------------------------*• prva z mednarodno udeležbo, na kateri so nastopili najboljši kolesarji CSSR, med jugoslovanskimi kolesarji pa so manjkali le najboljši člani, ker so sc pripravljali na bližnje svetovno prvenstvo. V izredno zahtevni konkurenci se je pomerilo 131 kolesarjev na 2800 m dolgi progi po ulicah Novega mesta. Start in cilj dirke sta bila pred trgovino v Kristanovi ulici. Rezultati - pionirji B (vozili so 8,1 km s povprečno hitrostjo 36,400 km/h): 1. Blaž Bole (Astra), 2. Robert Zaleteli, 4. Boštjan Paulič, 5. Bogdan Fink, 6. Zvone Fink, (vsi Novo mesto). Pionirji A (vozili so 13,5 km s povprečno hitrostjo 38,5 km/h): 1. Boris Lapajne (Soča), 5. Peter Štangelj, 6. Jurij Šribar, 7. Marko Kruljac (vsi Novo mesto). Mlajši mladinci (vozili so 27 km s povprečno hitrostjo 40,5 km/h); 1. Brane Ugrenovič (Astra), 7. Boris Lavrič (Novo mesto). Pri starejših mladincih (vozili so 54 km s povprečno hitrostjo 40.120 km/h) je premočno zmagal letos najboljši FARMA V ŠENTRUPERTU V počastitev ustanovitve šahovske sekcije v Šentrupertu, ki šteje 25 članov, je šahovski klub Trebnje 27. avgusta v Šentrupertu organiziral simultanko, na kateri se je z velemojstrom Brunom Parmo pomerilo 29 šahistov, predvsem mladih. Zmagal je Parma 29 : 2. Remizirali pa so: Cene in Darja Tofnažin, Andrej Brcar in Darja Zajc. Tekmovanje je potekalo v dvorani krajevne skupnosti Šentrupert, ki so jo pred tem s prostovoljnim delom in finančno pomočjo KS Šentrupert prenovili šentruperški šahisti. Najbolj prizadevni so bili Cene Tomažin in njuni hčerki. j PET DRŽAVNIH S t REKORDOV IGORJA j VIDMARJA • i iS 3. svetovnega prvenstva v J plavanju s plavutmi in hitrost-1 nem potapljanju, ki je bilo v j Moskvi od 26. - 29. avgusta, se! J je vrnil edini jugoslovanski za-J J stopnik. Novomeščan Igor Vid-] J mar. Mladi novomeški plavalec < S 19-jetni Igor Vidmarje na tej ve- j J liki svetovni plavalni prireditvi, j | na kateri je nastopilo blizu 2001 X plavalcev iz sedemnajstih držav, < S postavil pet novih državnih re-j J kordov. Vsega skupaj so plavalci J ] postavili 11 novih svetovnih in j • kar 154 državnih rekordov, kar j S kaže na veliko kakovost plavalne ] X prireditve. X Rezultati - 100 m plavanje si • plavutmi: 1. Žukov (SZ) 38.59 j X (svet. rekor.), 13. Vidmar (Jug.) 1 • 44.59 (drž. rek.). 200 m plava-j X nje s plavutmi: 1. Žukov (SZ) j I 1:29.29 (svet. rek.), 17. Vidmar! • Igor (Jug.) 1:40.83 (drž. rek.),] X 400 m plavanje s plavutmi: . 1. j j Olejnikov (SZ) 3:11.20 (svet. j X rek.). 16. Vidmar (Jug.) 3:44.19 ! X (drž. rek.), 50 m na dah: 1. Žu-j I kov (SZ) 15.96 (svet. rek.). 18. J ; Vidmar Igor (Jug.) 19.8, 100 m i X hitrostno potapljanje: 1. 1. Žu-j • kov (SZ) 35.67 (svet. rek.) 18. J X Vidmar (Jug.) 43.45, (drž. rek.).! X 400 m hitrostno plavanje: 1. Ko-j I četkov (SZ) 3:04.51. 17. Vid-j • mar (Jug.) 3:50.000 (drž. rek.). 1 novomesKi Koleslm balkanski prvak Sandi Papež, drugi predstavnik obetavne novomeške ekipe Jože Smole pa je skozi cilj pripeljal peti. V članski konkurenci je nastopilo tudi pet čehoslovaških kolesarjev iz Bohumi-na. Napeto dirko je motil dež. Kmalu po startu sta padla in se poškodovala odlična Slovaka Ladislav Novak in Milan Pctroš. Kljub težavam na 81 km dolgi progi sta zmagala gosta iz CSSR Otokar Kleparnik in Vladislav Rucki, Novomeščan Branko Bojane pa je ciljno črto prepeljal peti. Priznanja zmagovalcem in vsem zaslužnim za veliki vzpon novomeškega kolesarstva ob njegovi desetletnici so podelili v soboto popoldan na Loki. Slavnostna govornika sta bila Franc Šali, član predsedstva CK ZKS, in Jože Unetič, predsednik kluba. Kolesarsrko društvo je ustanovilo osem kolesarjev tedaj, ko je bilo dirkalno kolo v Novem mestu še redkost. Danes ima klub preko 100 članov in 35 tekmovalcev v državni konkurenci. Velike spremembe v društvu so nastopile v zadnjih letih, ko je vodstvo našlo povezavo s šolami, delovnimi kolektivi, krajevnimi skupnostmi. Tako je lani na šolskih tekmovanjih nastopilo prek 1500 kolesarjev iz Novega mesta, Straže in Šentjerneja, društvo pa ima danes eno najboljših kolesarskih šol v Jugoslaviji. Prizadevni člani kluba vsako leto pripravijo kolesarski maraton „Po partizanski magistrali”, vsako leto pa narašča tudi število tistih, ki se podajo na 300 km dolgo pot po Dolenjski transverzali. Lepo tradicijo ima tudi dirka „okoli Grma” in spomladanski ciklokros na Drski. Pokrovitelj sobotne dirke in slavja je bil medobčinski svet Zveze sindikatov Novo mesto, podprle pa so jo tudi številne delovne organizacije iz novomeške občine. JANEZ PAVLIN BRDO VABI Otvoritev novega hipodroma na Brdu sta konjeniški klub in rejni center z Brda septembra lani popestrila z veliko jugoslovansko konjeniško prireditvijo, to je s 1. spominsko dirko maršala Tita. Ta dirka bo tradicionalna, letos jo bodo izvedli 5. septembra, ko se bodo na Brdu pomerili najboljši jugoslovanski kasači (s kilometrskim časom 1:24,5 in boljšim). Ob spominski dirki bo še šest nastopov, med drugim se bodo pomerile kmečke dvovprege z vozniki v narodnih nošah, četverovprege iz več znanih konjeniških krajev, nastopili bodo madžarski folklorni jahači, omeniti pa velja tudi revijo plemenskih konj rej-nega centra z Brda. Krčani državni prvaki? Krški spedwayisti si od ekipnega državnega prvenstva veliko obetajo — Prizadevna vadba in novi motorji Če le ne bo kakšnih poškodb ali okvar motoijev, potem lahko letos krški speedwayisti prvič posežejo po naslovu moštvenih državnih prvakov. Krčani imajo namreč med vsemi tekmeci tačas najbolj izenačeno in kakovostno moštvo, v katerem je sleherni vozač sposoben zmagati vsaj v eni dirki. Za Krčane bodo tekmovali Zvone Gerjevič, tretji na letošnjem državnem prvenstvu. Krešo Omerzel (6.) in Jože Zibcrt (7.); četrti mož pa je Cveto Bergant, sicer trener Krčanov, ki je letos spet pričel zavzeto vaditi. Bergant, kije bil pred poškodbami v vrhu jugoslovanskega specd\vaya, se je po dveh letih vrnil na tekmovalno stezo, da bi pripomogel, da se krška ekipa povzpne na sam vrh našega speed\vaya. „Na splošno se mi zdi bolje tekmovati ekipno, ker je tu več tovarištva, saj vsi v društvu vozimo za skupni cilj; pa tudi sicer imajo ta tekmovanja prednost, so zanimivejša za gledalce, saj v vsaki dirki vozi po eden izmed članov posamezne ekipe," pravi Bergant, ki prizna, da še nikoli ni toliko treniral. Krčani so bili najbliže naslovu državnih prvakov leta 1978, ko so bili drugi; tedaj se je najprej poškodoval Bergant, pozneje pa še Omerzel. Tekmovalci sami popravljajo starejše stroje, kajti nove tri jawe bodo lahko eden izmed adutov na tekmovanju, zato na treningih ne vozijo z njimi. Geijevič, Žibert in Omerzel so zelo zadovoljni z novimi stroji, saj zmorejo šest konj več kot starejši motorji, zavedajo pa se, da vse le ni odvisno od stroja. Prva dirka bo v nedeljo v Lendavi, 12. septembra je na vrsti Osijek, 19. septembra pa bo padla odločitev o naslovu na Stadionu Matije Gubca na zadnji dirki štirih ekip: Gorenja - Varstroja iz Lendave s Kekcem, AMD Gornja Radgona s Kocuvanom in Kocmutom in Sojeka z bratoma Tominac. Bo Krčanom pred domačim občinstvom podvig uspel? PAVEL PERC Ms foto slišal K zapeli bomo Žalost in ko za MEŠKIM KULTURNIM POLETJEM! NOVO Smo na pragu sončnego veka? Elektrika iz fotovoltnih celic bo kmalu tako poceni, da bomo z njimi lahko opremil' domala vsako hišo — Načelo znano že v predelektronski dobi SVETU OKOLI dolenjski ust pred 28 leti Skrite ogromne rezerve Zemlja neizkoriščena, pšenico pa uvažamo — Šlo je za obstoj rudnika — Kaj botruje ,,bolniškim? " SAMO PRI PŠENICI IZGUBIMO na leto do 300 milijonov narodnega dohodka. - Na 11.000 ha sejemo pšenico, pri tem pa imamo 40 odst. takih površin, na katerih bi z vsemi agrotehničnimi ukrepi lahko pridelali vsako leto vsaj po 35 stotov žita na hektar namesto sedanjih 20 stotov. Namesto skromnih 20 vagonov pšenice bi lahko odkupili vsaj 572 vagonov, kar pomeni 300 milijonov din več narodnega dohodka! Tu so skrite ogromne rezerve, tu je rešitev za hitro in učinkovito zmanjšanje pasivne zunanjetrgovinske bilance. Zdaj pšenico uvažamo za drage devize, v okraju pa nam ostaja na tisoče hektarov neizkoriščene zemlje v privatni lasti. REKONSTRUKCIJA RUDNIKA RJAVEGA premoga v Kanižarici pri Črnomlju se uspešno odvija. Premogovnik nima dovolj svojih sredstev, saj bodo za ureditev nove separacije in vhodnih jaškov potrebovali več deset milijonov dinarjev. Rekonstrukcija rudniških naprav je pomembna predvsem zaradi tega, ker je šlo za odločitev o obstoju rudnika. Postavljena je spodnja meja rentabilnosti podjetja, ki določa, da morajo v Kanižarici nakopati najmanj 90 tisoč ton premoga na leto. V SEVNICI PREGLEDUJEJO VZROKE ..bolniških" in nesreč pri delu. - V prvem tromesečju je bilo v šestih največjih podjetjih 39 nesreč pri delu. - Vse kaže, da je sorazmerno velikemu številu ..bolniških" v večini primerov ,,boter" krpa zemlje ali pa tudi sosed, ki potrebuje kosce, kopače in delovno silo za razna sezonska kmečka dela. Kolektivi bodo morali tu iskati vzroke za krajše bolniške izostanke. (J.) KNJIGARNA IN PAPIRNICA NA NOVOMEŠKEM Glavnem trgu je te dni uvedla prijetno novost: za šolarje od 1. do 4. razreda je moč dobiti vsa učila, knjige in zvezke, ki jih potrebujejo za posamezni razred, v polivinilni vrečki. OBVESTILO DOPISNIKOM IN SODELAVCEM - Zaradi pomanjkanja prostora bomo poslane in pripravljene dopise objavili prihodnjič. Prosimo za razumevanje! Uredništvo Dolenjskega lista. (Iz DOLENJSKEGA LISTA ■ 30. avgusta 1962) g ČEPRAV SE TUJI delavci na Nemškem ne dolgočasijo, saj si morajo od zore do mraka služiti kruh, vseeno zmorejo toliko moči, da se razvedrijo z nogometom. Pred kratkim so v Bonnu pripravili celo turnir: pomerila so se moštva petih držav. Za popestritev pa so poskrbele folklorne skupine, dve plesalki sta prikazali, kako sta vešči flamenku, tudi kuharske dobrote niso umanjkale ... Glede na kakovost nogometa, kakršnega v zadnjem času gledamo na malih zaslonih, ne bi bilo napak, ko bi tudi na naših stadionih poskrbeli za takšne dodatke. Bi imeli gledalci vsaj kaj videti . . . KER SMO ŽE ZAČELI, pa še nadaljujmo z nogometom. Ta najvažnejša nepomembna stvar na svetu se je tako priljubila 89-letnemu Josefu in štiri leta mlajšemu Albertu van Loyju iz belgijskega Liegea, da sta sklenila svoji biserni poroki proslaviti z nogometno tekmo. Kot igralci, rezerve ali sodniki je nastopilo 32 članov obeh družin van Loyjev, zmagali pa so jozefovci (4:2)... Z velikimi upi na uspeh bi se z izbranim moštvom Loyjevih najbrž lahko merili tudi naši žogobrcarji, če le sodniki ne bi bili preveč pristranski .. . ROJSTVO OTROKA ni nič naključnega, pa vendarle ... Za neko Sovjetinjo je njen čas prišel med vožnjo z vlakom iz Nižjega Tagila v Sverdlovsk. Bila je noč, mesta s porodnišnico daleč naokoli nikjer in zato je kar v vagonu otroku pomagal na svet neki mladenič. Izkazalo se je, da fant ni bil od muh, nedolgo predtem je končal 11. semester študija medicine, spisal pa je tudi že diplomsko nalogo z naslovom: „Pomoč pri porodih v nenavadnih okoliščinah". Če to ni naključje ... DRUGAČNE SORTE „stro-kovnjak" pa je 32-letni Michele Fortuna iz Palerma. Znan je po tem, da krade ko sraka, dolgo-prstnež se je že sedemnajstkrat zagovarjal pred sodniki, štirikrat pa mu je uspelo, da je o zagovoru temeljito razmislil v bolnišnici. Tja so ga morali prepeljati, ker se je tik pred sodno razpravo najedel - vilic. Ni znano, ali je tovrstna Michelova požrešnost kaj omilila poznejšo kazen. Pouk je slovenski in brezplačen (R a z g 1 a s) o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Pouk, kije slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva na one predmete, kijih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t. d. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Vsaka gojenka, ki bo sprejeta v zavod, mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvnih jopic za ponoči, štiri barvna spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 -12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Pazite na otroke!) Pred kratkim časom je imelo sodišče v Krškem tri komisije zavoljo ponesrečenih otrok. Na Raki je otrok utonil, pri sv. Duhu gaje mati v spanju zadušila. Nihče več ne dvomi, da se bo 21. stoletje začelo in končalo v znamenju sončne energije. Prihodnost solarne tehnologije že danes toliko obeta, da je pritegnila pozornost, in kar je še pomembnejše, denar številnih svetovnih družb. V dirko za čimbolj učinkovito in čim cenejšo sončno tehnologijo se niso spustile samo vse vodeče korporacije za proizvodnjo elektronske opreme, v tekmi sodelujejo, kar je na prvi pogled nenavadno, tudi velike naftne družbe, inštituti številnih znanih univerz, nekateri proizvajalci letal in celo graditelji jedrskih elektrarn. ,,Prepričani smo, da bo industrija tako imenovanih fotovoltnih naprav postala velikan, zato želimo že zdaj biti v ospredju," je rekel Tom Guldman, vodja oddelka za izume in razvoj pri Standard Oilu, eni največjih svetovnih naftnih multinacio-nalnih družb. Kljub obetom in velikim besedam pa se solarna tehnologija že kar dolgo razvija. Njena temeljna načela so bila prvič objavljena še v predelektronski dobi, leta 1939. Francoski fizik Alexandre Becyuerel je takrat potopil v razredčeno kislo raztopino nekaj kovinskih plošč. V sklenjenem krogutoku je seveda stekel tok. Ko je plošče izpostavil svetlobi, seje število elektronov v krogotoku povečalo, električni tok je bil pod vplivom svetlobe močnejši. Francozovo odkritje ni našlo praktične uporabe vse do začetka petdesetih let, ko je raziskovalcem v Bellovih laboratorijih v New Jersyju uspelo v na Straži pri Leskovcu pa je umrl vsled opeklin. Vsemu temu kriva — nepazljivost starišev! (A ko hočeš imeti) na vrtu lepe gredice, rumenega, belega in modrega žafrana, rumenih, belih, rudečih in višnjevih hijacint, krasnih tulip, raznih naitis, tacet, in razno barvnih lilij, ali ako hočeš imeti te cvetlice v sobi na oknu v posodah ali v steklenih posodah v vodi, kupi imenovane čebule pri vrtnarju prve dni septembra. (Petelin — pijanec). Petrograjski časniki poročajo, da ima lastnik nekega hotela petelina, ki je — notorični pijanec. Ta petelin posrkava z največjo neumornostjo ostanke piva, katere so pustili gosti, in to toliko časa, da se popolnoma upijani. Ko ga ima pod kapo, postane razposajen, se vleže in začne spati. Ko prespi mačka gre zopet pit. (E n a)meblovna soba se odda takoj v hiši št. 149 v Rudolfovem. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. septembra 1902) Sladostrastje v obliki pijanega Tirolca Razočarana nad pilulo, se kontracepcija vrača k preservativu Se do pred nekaj leti je bil preservativ, znan tudi pod imenom kondom, skriven predmet, sramežljivo skrit v zadnji predal moške denarnice. Slo je za neposrednega potomca tistih grobih platnenih vrečk, ki jih je italijanski zdravnik Garijel Fallop-pio v 16. stoletju izumil zaradi francoske bolezni. Ta skrbno skrivani, vendar potrebni predmet so še do nedavnega lahko reklamirali samo v javnih straniščih, in še takrat so proizvajalci poudarjali le dve nje {pvi vrlini: zanesljivost in čvrstost. Stoletja javnega molka o preservativih je leta 1975 prelomil visokonakladni italijanski „L' Espresso", s tem da je na svoje oglasne strani vzel v goste tudi gumijaste zadevice. V ospredju pa nista bili več do takrat bistveni dobri lastnosti zanesljivost in čvrstost, ampak se za tako imenovane preserva-tive—specialce predvsem namiguje ali kar trdi, da ne gre več za nespretno zaščitno sredstvo, ampak za „napravo“, ki jamči pretanjenost užitka. To je bil začetek ponovnega rojstva kondoma, kateremu je koristil tudi strah pred pilulo, ki se je pogosto pokazala škodljivo. Prodaja preservativov v svetu narašča, kar polovico blaga so že omenjeni specialci, katerih najbolj sladokusni primerki imajo obliko kitajskega zmaja, pošasti s perjanico in celo sicer nič krivega pijanega Tirolca. Zanimivo je, da so nabavo preservativov v precejšnji meri prevzele manj pozabljive ženske, v evropskih samopostrežbah leži zadeva tik ob oddelku z živili. Realen mož je takole povedal: v energetiki se vračamo k premogu, v kontracepciji pa k preservativu. kristal silicija vgraditi določene nepravilnosti. Tako spremenjeni kristal je bil temelj za ustvarjenje prve fotovoltne celice, ki je bila sposobna pod vplivom sončne energije proizvajati stalni enosmerni električni tok. Na nesrečo pa so bde takšne celice predrage za kakršnokoli gospodarno uporabo. Razvoj nove tehnologije je pravzaprav omogočil šele vesoljski program. Leta 1958 je poletel v vesolje drugi ameriški satelit Vanguard 1, opremljen z nekoliko med seboj povezanimi majhnimi črnimi diski, napravljenimi iz kristalov silicija. In glej, te sončne celice so proizvajale vso elektriko za delovanje satelita. Celo več. Ko je Vanguard opra-vd svojo nalogo, so njegovi oddajniki, ki jih je napajalo Sonce, še naprej signalizirali na Zemljo. Sončne celice so delovale več časa kot so načrtovali njihovi graditelji, ki zato niso vgradili mehanizma za njihovo izključitev. Silicij je še naprej temeljna komponenta fotovoltnih celic. Tega elementa je na Zemlji v obdju. težava je v tem, da se silicij neznansko rad veže z drugimi elementi. V solarni tehnologiji pa je uporaben samo čist silicij. Da bi ga očistili vseh dodatkov, so potrebne velike količine energije, ta pa je draga. Še leta 1957 je bilo potrebno za izdelavo celic, ki so potem proizvajale en sam vat električne energije, kar 2000 dolarjev. V 25 letih se je proces izdelovanja celic precej izpopolnil in tudi pocenil. To, kar je nekoč stalo 2000 dolarjev, velja danes samo 8 zelenih bankovcev. Zadeva pa še vedno ni zastonj, saj lahko kar na pamet računamo, da bi za ,,pogon" ene same 100-vatne žarnice potrebovali Na veliko ploščo sije Sonce, ob plošči je vtičnica. To je vse. za 800 dolarjev fotovoltnih celic. To pa je predrago, izračunali so, da se s sicer drago nafto za isto ceno proizvede desetkrat več energije. Sončne celice zato uporabljamo samo takrat, ko je to nujno potrebno. Razen v vesolju najdemo dragoceni silicij še na osamljenih svetilnikih. Sonce napaja z elektriko na tisoče kilometrov ograj, ki branijo avstralske ovčje črede pred podivjanimi dingi, v Ohiu dela na sončno elektriko radijska postaja, v več državah so poskusno izdelali nekaj hiš, ki dobe vso energijo od Sonca, in še se bi kaj našlo. Vse skupaj pa trditve, da smo že v sončni eri, ne približa preveč. V dokaz samo podatek, da bi morali lani izdelati in prodati 200-krat več fotovoltnih celic, če bi hoteli dobiti instalirano moč ene same bolj majhne jedrske elektrarne. Nekoliko tolaži dejstvo, da cene vsem drugim virom energije naraščajo, fotovoltne celice pa se cene. Pota do uspeha proizvajalcev so tudi različna. Tako se ponekod trudijo, da bi izdelali sicer drago celico, ki pa bi bila tako kakovostna, učinkovita in trajna, da bi se njena uporaba v teku časa več kot izplačala. Izdelali so na primer fotocelice, nad katere so postavili leče za združevanje sončne svetlobe. Poseben mehanizem vse skupaj obrača za Soncem. Rezultat je več elektrike. p Drugi so spet šli drugo pot. | Vprašali so se, zakaj ravno ta šmentani nečisti silicij. Neka , majhna kalifornijska družba je . namesto silicija uporabila tudi kar precej drag galijev arsenid. Meritve v laboratorijih so obetavne, v praksi pa zadeva še ni preskušena. Žal največkrat rav- \ no praksa reče ne. Kljub temu pa je v svetu obilo solarnega optimizma. Paul , Maycock, nekdanji direktor programa pri ameriškem ministrstvu za energijo, celo ve- s ruje, da bo do leta 1986 cena fotovoltnih naprav tako nizka, da se bo njihova vgraditev izplačala v štiri petine hiš, ki jih : bodo takrat gradili. Sonce bo v teh hišah prevzelo nase tretjino skrbi za energijo. Med optimisti so tudi teoretični fiziki, ki trdijo, da niso za spreminjanje sončne energije v električno potrebna nobena nova epohalna odkritja. Vse že vemo, zadevo je treba samo poceniti in poenostaviti. Bodočnost je torej zanesljivo fotocelična. Njeno spreminjanje sončnih žarkov v elektriko je nekaj izjemno vznemirljivega in elegantnega. Na veliko ploščo sije Sonce, ob plošči je vtičnica. In to je vse. Brez enega samega gibljivega ali vrtečega sc dela, brez hrupa, brez prahu! Res naloga za velikane Bo preusmeritev sibirskih rek v južne puščave voliva la na svetovno vreme? Kanal kopljejo atomske bombe Sovjetska zveza pripravlja prirodi neznanski izziv. Tokove več velikih rek, ki se izlivajo v Arktično morje in tam nekoristno oblivajo led in ledene gore, nameravajo okreniti proti jugu države, kjer je v puščavskih predelih vode komaj na kozarce. Voda je kapital celo za državo, kot je SZ. Zamisel je na papiiju preprosta, čeprav gre za načrte, ki bi jih prej prisodili velikanom kot ljudem. Od danes do leta 2.000 naj bi v Sovjetski zvezi s severa speljali na jug 6 odst. vse vode. Najbolj gigantski so projekti za srednjo Azijo, kjer naj bi desetine kubičnih kilometrov vode sibirskih rek Oba in Irtiša namakalo Tukmenijo, Kazahstan, Uzbekistan in ! Kirziio. To vodovje nameravajo speljati v sicer dokaj suha korita Sir in Amur Darje. Spajanje rek severa z rekami juga predvideva kopanje kanala, dolgega 2.000 kilometrov, z atomskimi eksplozijami, kar je i77.val(T nrf»rf»i£ni*» nrnlucto znansrveniKov z Zahoda, p* tudi v sami Sovjetski zvezi so glasovi proti. Pa ne samo zaradi načina izkopa. Bolj kot kontaminacije zaradi uporabe atomskih bomb se tisti, ki se na zadevo spoznajo, boje spremembe svetovnega vremena-Vode s severa na jug bi Sovjetski zvezi res prinesle več dragocenega žita in očuvale presihajoči notranji morji, kot pravijo Kasijskemu in Aral-skemu jezeru, žal pa bi sprememba smeri tokov spremenila tudi arktično klimo, ki nadvse pomembno vpliva na vreme-Kot je to že običaj, pa se vremenarji še niso sporazumeli* kako bi sprememba vplivala-Eni namreč trdijo, da se bo zaradi manj relativno tople vode v Arktiku prej tvoril led. drugi pa so mnenja, da bo Arktično morje, ki bo sprejemalo manj sladke vode, zato bolj slano. Bolj slana voda pa teže zmrzuje, torej naj bi bil° ledu na severu manj, kot ga j® PRAZNIK OBČINE TREBNJE PRAZNIK OBČINE TREBNJE St. 35 (1725) 5 spntfmhra 1982 ' DOLENJSKI LIST PODOBA TREBNJEGA SE SPREMINJA - Tudi na zunaj je opaziti, da se Trebnje spreminja iz leta v leto. Zrasle so nove tovarne, stanovanjski bloki, trgovine, šole in drugi objekti družbenega pomena. Vse to spodbuja naraščanje prebivalstva, ki v domači občini lahko dobi delo in vse druge dobrine. Trebanjska občina praznuje • septembra svoj praznik v spomin na ustanovitev Gubčeve brigade na Trebelnem. Letos D°do praznovanja še posebno s ovesna, saj poteka od tistih slavnih dni, ko je bila ustanovljena Gubčeva brigada, natanko 40 let. Tedaj se je na ^ebelnem zbralo 850 partizanov in političnih aktivistov, kl so slavnostno pospremili na P°t eno izmed prvih večjih enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Ko govorimo o razvoju trebanjske občine v preteklih Štiridesetih letih, ne moremo mirno velikih dosežkov v indu-str')i, kmetijstvu in družbenih dejavnostih. Čeprav so se vedno Pojavljali skeptiki, ki so bili Proti tolikšnim naložbam — resnici na ljubo je treba povedati, da so imeli v nekaterih primerih tudi prav — vendarle lahko rečemo, da smo v teh letih ustvarili trdne temelje, na katerih bomo gradili naš nadaljnji razvoj, je dejal Ivan Gole, sedanji predsednik trebanjske občinske skupščine. Ta razvoj je toliko bolj občudovanja vreden, ker so v trebanjski občini začeli skoraj iz nič. Tako v industriji, ki je v začetku šestdesetih let dejansko ni bilo, kot v kmetijstvu in družbenih dejavnostih so se pohvalili lahko le z nerazvitostjo. Leta 1961 so imeli v občini le Tovarno šivalnih strojev, Dano, Iskro v Mokronogu, ki pa je bila še hudo daleč od sedanje sodobno opremljene tovarne, in opekarno v Prelesju. Toda z dobro premišljeno razvojno in naložbeno politiko so vsako leto dograjevali industrijo, vse več vlagali v kmetijstvo in družbene dejavnosti. V tem času so zrasle tako pomembne tovarne, kot je Trimo pa Elma na Čatežu, marsikje so že na starih temeljih zgradili novo tovarniško poslopje ali temeljito posodobili tehnologijo. Hkrati z razvojem industrije se je začelo tudi njeno vključevanje v mednarodno delitev dela, kjer iz leta v leto beležijo vse večji izvoz, tudi na zahtevna konvertibilna tržišča. Kljub težkim razmeram za nove naložbe se razvoj ne ustavlja, vendar bodo zdaj vlagali le v programe, ki bodo konkurenčni tudi na zunanjih trgih. Prej ko slej pri takoni* P0Z0RN0ST ŠOLSTVU -ri.V zadnjih nekaj letih so vsi večji kraji dobili nove osnovne šote _ So 7Hai nAtroko ' U:i____•____L _ - . . . ' " Si|v 8 *£2dai potrebe popolnoma pokrite. Nazadnje je bila zgrajena nova. a v Trebnjem, za katero so velik del denarja zbrali s samoprispevkom. nastopanju na zunanjih trgih vodilno mesto zavzema Trimo, ki izvozi okoli dve tretjini blaga iz trebanjske občine; izzvzeti ne gre tudi Donita, Dane, Kolinske in drugih. Tudi kmetijstvo v trebanjski občini ni bilo pastorek razvoja. Z združitvijo majhnih kmetijskih zadrug, ki niso bile več kos zahtevam sodobnega časa, se je povečal delež naložbenega denarja, delo je bilo lahko bolj strokovno. Vse to je prispevalo, da so v trebanjski občini iz leta v leto povečevali tržne presežke hrane. Največ pridelajo krompirja (okoli 24 tisoč ton), vse pomembnejše mesto zavzemata tudi pridelovanje koruze in pšenice, kjer so zabeležili nekajkratno rast. Bistveno se je povečala prireja živine in proizvodnja mleka, ki poleg krompirja zavzemata osrednje mesto. Veliko denarja (10 do 15 milijard starih dinarjev) je bilo vloženega tudi v gradnjo infrastrukturnih objektov. Danes skoraj ni pomembnejše ceste, ki bi ne imela asfaltne prevleke, prav letos je bilo do kraja dograjeno vodovodno omrežje, že zdavnaj je končana elektrifikacija itd. V zadnjih nekaj letih je bilo dograjenih pet sodobnih osnovnih šol, zdravstveni domovi in postaje. Veliko denarja je šlo tudi za posodabljanje telefonskega omrežja. Občani trebanjske občine lahko danes s ponosom ugotavljajo, da so v kratkih dvajse- tih letih uresničili toliko svojih ciljev, za katere potrebujejo drugod desetletja in desetletja. Brez dvoma nalaga vse to še večjo odgovornost za prihodnost. Tako krajani po krajevnih skupnostih kot delavci v delovnih organizacijah bodo morali načrtovati prihodnji razvoj realneje, še bolj kot doslej se bodo morali opirati na lastne sile. To pomeni, da v krajevnih skupnostih, tudi tistih, ki se še štejejo med nerazvite, ne bodo mogli graditi po svojih željah, ampak samo upoštevaje širši družbeni interes. Tudi združeno delo, v katerega je bilo veliko vloženega, bo moralo zmanjšati stroške svoje proizvodnje in najti rezerve, s pomočjo katerih bo lažje nastopalo na zunanjih trgih. Kot že rečeno, so temelji zdravi. V zadnjih dvajsetih letih se je namreč družbeni proizvod povečal za 43-krat, nekajkrat se je povečala zaposlenost, delež kmečkega prebivalstva pa bistveno zmanjšal. Ob takšni osnovi v organizacijah združenega dela, kmetijstvu in družbenih dejavnostih bo razvoj poslej iz količinskega preusmerjen v kvalitetnega. Za to imajo v trebanjski občini tudi zadovoljivo kadrovsko osnovo, saj se je delež izobraženih ljudi iz leta v leto povečeval, tako da je zdaj v občini že 145 delavcev z visoko izobrazbo, 160 z višjo in okoli 1000 s srednjo. Ta hip je pozornost usmerjena v že dolgo načrtovano rast drobnega gospodarstva. Tu se rezerve za dodatno zaposlenost tudi tistih, ki se na delo vozijo drugam — teh je okoli 1500 — Ivan Gole: „Vsem delovnim ljudem, občanom in borcem NOB čestitam za praznik občine in jim želim delovnih uspehov in osebne sreče.“ pa tudi za izkoriščanje drugih naravnih in človeških rezerv. Čeprav je praznik čas, ko se večinoma štejejo dosežki, je vendarle treba reči, da trebanjsko gospodarstvo letos ne dosega takšnih rezultatov kot preteklo leto. Dohodek se je zmanjšal, tudi izvozni načrti se ne uresničujejo v vsem obsegu. Kako je z gospodarstvom v tem trenutku, bomo videli šele, ko bodo ob koncu leta narejene bilance. Toda opozorilo, naj bi vsi delavci, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi in drugi dejavniki vložili še več truda in dela v razvoj občine, vsekakor v tem trenutku ni odveč. In če je verjeti dosedanjim trendom, kot rečejo gospodarstveniki, bodo tudi letošnje leto — to je po mnenju Ivana Goleta najtežje za trebanjsko občino — uspešno zaključili. STANOVANJ JE DOVOLJ-Razvoj trebanjske občine ie narekoval pospešeno gradnjo stanovanj. V zadnjih letih je število družbenih stanovanj naraščalo iz leta v leto in zdaj stanovanjsko vprašanje ni več med perečimi. osnovna šola Jožeta Slaka i? C{. i j . : • ‘r.l ij>{} * KMETIJSTVO PRIDOBIVA NA POMENU - Čeprav je bila včasih trebanjska občina izrazito Kmetijska, tedaj pridelki niso bili tako veliki, kot so zdaj. Največ pridelajo krompirja, usmerjajo se v *>vinorejo in proizvodnjo mleka. V načrtu je, da se kmetijstvo še bolj intenzivira ter se poveča količina tr*nih viškov hrane. Ob prazniku občine mbru -letnici ustanovitve Gubčeve brigade čestitamo borcem, delovnim ljudem in občanom! Skupščina občine Trebnje in vse družbeno-politične organizacije v občini Trebnje G radnja industrijske montažne hale DCNIT TOZD JESNILA ” TREBNJE VELIKA LOKA PROIZVODNI PROGRAM: - TESNILA VSEH VRST ČESTITAMO VSEM BORCEM GUBČEVE BRIGADE OB 40-LETNICI IN VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE! Mizarsko podjetje „Treles” Trebnje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! \ __________________________________ trimo Mirna na Dolenjskem GRADBENO OPEKARSKO PODJETJE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! tozd Tovarna za predelavo krompirja Kolinska BEBI RIŽ BEBI KAKAV BEBI ČOKOLEŠNIK BEBI NEVTRAL PIRE KROMPIR TREBANJSKA INDUSTRIJA MONTAŽNIH OBJEKTOV n. sol. o. 68210 TREBNJE, Prijateljeva 12 telefon: (068) 83—321, 83—560, telex: 35735 yu trimo — projektira — izdeluje — montira -- na željo prevzame inženiring GRADI OBJEKTE DOMA IN V TUJINI — industrijske proizvodne hale, skladišča - garaže — servisne in tehnične delavnice — športne in rekreacijske objekte objekte za kmetijstvo — razstaviščne dvorane — trgovske objekte upravne zgradbe - stanovanjske objekte - kontejnerje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM! V s _____________________________________________-__________________________ KROJAŠKO PODJETJE Trebnje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! TREBANJSKO GRADBENO PODJETJE JREGRAD” IR EC R Izvršujemo splošna gradbena dela, vodovodne, strojne in prevozne usluge ter komunalna dela. Čestitamo za praznik občime! KIT-KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE ČESTITA VSEM KOOPERANTOM, poslovnim prijateljem in ostalim občanom za praznik OBČINE! ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE TREBNJE VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM! STROJ AGROSTROJ LJUBLJANA, Draga 41 OBRAT »MILANA MAJCNA” ŠENTRUPERT tovarna rastlinskih specialitet MIRNA na Dolenjskem DANA r m 30 LET tozd TEMENICA Trebnje ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! TOZD KM - LJUBLJANA obrat Ljubljana — izdelava kmetijskih strojev in opreme — izdelava namakalnih naprav za vse vrste kmetijskih kultur — izdelava plastenikov OBRAT IVANČNA GORICA — izdelava poliestrskih silosov in cistern — izdelava pripadajoče mehanizacije in opreme OBRAT UMETNE SMOLE - LJUBLJANA — plastificiranje z umetnimi masami v kmetijske, živilske, gradbene in industrijske namene OBRAT MILANA MAJCNA ŠENTRUPERT — odlivanje barvnih kovin v kokile — izdelava silosne opreme ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE! W novoles TOZD Industrija gradbene keramike Trebnje - Račje selo K ------------- - osebno j „ , , o >! ta -oig tli«■< - po posti } \ r i J . • - po železnici ) ; ■'/ •I.. ,4» -a oz ič, ki je bil tedaj vršilec _ ost* direktorja, sta si družno s ostalimi člani prizadevala, da ne razočarala obrtnikov niti občin-‘a funkcionarjev, ki so pokazali u v°ji razumevanja. Da se je za-. Panje in vlaganje splačalo, dokazu-I °.spodbudni poslovni rezultati v ® njih šestih mesecih. 66 milijo-ptj, 'narjev ustvarjenega celotnega VjTpka-pomeni v primerjavi z ena-I lanskim obdobjem povečanje za Za L<*°'lodek za ^52, čisti dohodek 37 jn akumulacija celo za 622 Te številke budijo upe, da 0 °b koncu leta dosegli okrog j NOVO V BREŽICAH „ 0 VODI PREVEC POVRŠNO? i^dsedmk brežiškega občinskega nes m®3 sveta 3°ze Avšič je za da-h sitncal sestanek o vodni preskrbi jre s.tednjega vodozajetja Brežice -Ituv a* kajti zadnji čas je bilo o ka-t, “s*!, brežiške vode precej po-razh informacij. Da je bilo iti UKrjenje in vznemirjenje ljudi odrih’ » -° skušali novinarjem pojas-'Qd predstavniki celjskega Za-.noa. za socialno medicino in higi-z ^^Medobčinskega inšpektorata ega. Obširneje bomo o tem v naslednji številki. jjB0 OBVELJALA TRADICIJA -Zadnjem posavskem tekmovanju 5,a fistov je med posamezniki 3{jal član brežiškega moštva Slav-DiKran' 'a0 Slavku uspelo na Jj liškem tekmovanju konec tega ha v Novi Gorici uvrstiti celo na ioa° Prvenstvo? Navijači prana so *ePe možnosti, čeprav ra-^dvomijo, da bi Petan utegnil po-. 'J* izjemni dosežek Ivana Ver-, ^a, ki je pred dvema letoma na -^■.srečanju jugoslovanskih oračev ijv°ya brazda’ v Indjiji pokazal ec znanja in spretnosti. 120 milijonov celotnega prihodka in za slabo polovico presegli plan. „Kljub temu da gradbena dejavnost peša, bomo letos v ekspanziji," pravi direktor zadruge Leopold Avšič. Gradbena dejavnost skupaj s strojno in elcktroinštalacijsko dejavnostjo ter zaključnimi deli v gradbeništvu pomeni po ustvarjenem dohodku kar dobro polovico zadruge. Med 78 kooperanti slabo tretjino dohodka primakne še kovinskopredelovalna dejavnost. Pri Griču so registrirani tudi za avtoprevozniško dejavnost, nekaj malega pa je še drobne obrti. „Po nenapisanem pravilu vključujemo predvsem obrtnike iz brežiške občine, saj smo zadrugo ustanovili, da bi bila čim bliže domačim obrtnikom. Toda pri nas so vendarle na stežaj odprta vrata; pomagali bi radi tudi obrtnikom, kijih ljudje najbolj pogrešajo, pa naj gre za čevljarja, ali koga drugega," pripoveduje Avšič. Pričakujejo, da se bodo obrtne zadruge v Posavju dogovorile za specializacijo, pri čemer naj bi v „Griču” združili avtoprevoznike. V zadnjih letih tega srednjeročnega obdobja si obetajo ..ozdravitev" gradbene dejavnosti, pomembnejši razcvet kovinske dejavnosti pa bo le še prispeval k naglemu razvoju zadruge. Pri „Griču” so ponosni na delo svojih kooperan- tov; še zlasti izstopa večnamenski objekt pri šoli v Pišecah, sejalniki za kmetijstvo pa so postali zanimivi celo za tuje kupce. P. PERC Prizadevne starešine Dejavni Artičani SPOSOJEN TRN Nekateri športni delavci so navdušeni nad ostrimi ukrepi Z IS. s katerimi so vse cene zamrznjene. Morda bo celo kateremu padlo na misel, da bi naša država kandidirala za organizacijo svetovnega prvenstva v drsanju. (Iz Politike ekspresa) V krajevni organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) v Artičah nenehno skrbijo za usposabljanje članov. Predsednik ene najboljših krajevnih organizacij ZRVS v brežiški občini Ivan Mlakar nam je povedal, da poteka ob teoretičnem usposabljanju še praktično. Jeseni, pred vsakoletnimi izpiti, bo znova taka preizkušnja. Vsak starešina bo dobil tudi Topografski priročnik. Jeseni bodo predvidoma krajevne organizacije iz rok občinskega odbora oziroma ustreznih teles prevzele vso organizacijo izpitov. Artičani - med približno 90 člani je dobra polovica starejših od 55 let - se tega ne bojijo, saj so že ob vsakoletnih artiških prireditvah, ko imajo v gosteh pihalne orkestre, znali po-1 skrbeti za prometno varnost, izkazali pa so se še drugače. Sodelovanje artiških starešin tudi na republiških tekmovanjih pa jim le še utrjuje ugled ene prizadevnejših organizacij, kakršno bi si želeli v marsikakšnem večjem kraju. Dosežke so »napihnile,, tudi cene Zadovoljivo poslovanje gospodarstva — Bo tekoče drugo polletje enakovredno? Običajni knigovodski kazalci uspešnosti gospodarjenja v sev niški občini za minulo polletje kažejo na splošno zadovoljivo sliko. Tudi po doseženem razmerju pokrivanja uvoza z izvozom še vedno prednjačijo pred ostalima posavskima občinama. Prve širše obravnave na izvršnem Betona celo s 65 odst., Kopitarna s svetu 23 avgusta in dan zatem na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta se vseeno niso predajale samozadovoljstvu. Analizo je komite za gospodarstvo primerjal s cilji občinske resolucije za prvo polletje in je zanesljivo ena naj celovitejših doslej. Vključuje tudi družbene dejavnosti, izpuščen ni niti Jugotanin, čeprav je zaradi še Vedno trajajočega stečaja izpuščen iz običajnega spremljanja. Navedeni so številni kolektivi, ki se odlikujejo s porastom celotnega prihodka: Tovarna konstrukcij STT z 58 odst., tozd Stilnega pohištva Stillesa z 61 odst., Gradbeništvo 43, da navedemo le nekatere. Pri slednji je dohodek porasel kar za 62 odst. Močno so porasle razne obveznosti za tako imenovano splošno porabo, in sicer kar za 55,4 odst. Vsekakor je razveseljivo, da so v gospodarstvu izšli brez izgub. Tistih 103 din in 45 par v Zdravstvenem RE2ISKE VESTI KANDIDATI ZA SINDIKALNO ŠOLO 1 V osnovnih organizacijah Zveze sindikatov evidentirajo kandidate za občinsko sindikalno politično šolo in za dvomesečni politični tečaj republiškega sveta Zveze sindikatov. Okvirni program in druge informacije bodo osnovne organizacije še dobile, izbor pa bo opravljen do konca septembra. TEMATSKE RAZPRAVE PRED 10. KONGRESOM ZSS V številnih osnovnih organizacijah sindikata v brežiški občini so že pričeli javno razpravo o osnutkih dokumentov za 10. kongres slovenskih sindikatov. Pomembno je, da so pri tem zlasti izhajali iz razmer v svojem okolju. Občinski sindikalni svet pa bo pripravil še posebej tematske razprave o gostinstvu, turizmu in trgovini ter o kmetijstvu in živilski industriji, ob razpravi o malem gospodarstvu pa naj bi posebno pozornost posvetili zasebnim obrtnikom in zlasti še pri njih zaposlenim delavcem. Složno zoper suhe vodovodne pipe Letos delavci Kostaka obnovili 1700 metrov vodovoda Senovo—Brestanica e od nekdaj je znano, da je l^° Precej težje prenašati kot ^ Medtem ko smo pri nas f^krbeli, da nikomur ni tre-lod i na°krog s praznim že- °kohn’ Pa se ce*° v razv*,eJših l vse pogosteje srečujejo dov [panjem, kako zagotoviti °‘j zdrave pitne vode. V poletnifi mesecih so zato krajani Dorca, Gorice, Reštanja, Sedma in v okoiici Kostanjevice še toliko bolj prizadeti, saj so pipe še večkrat suhe kot običajno. Ker preti žeja tudi večjim središčem (pomanjkanje vode so že dlje časa čutili Brestani-čani!), so pri krški komunalni skupnosti in Kostaku dovolj zgodaj zastavili načrte, da bi preprečili pomanjkanje vode. Kostak te dni zaključuje obnovo 1700 metrov vodovoda Senovo - Brestanica, ki ga je pred četrt stoletja položil senovski rudnik. Vodovod, ki ga petkrat križa hudourniški Dovški potok, je bil zelo potreben izdatne obnove, kar je bilo potijeno tudi ob najhujšem neuiju v začetku oktobra lani. Brestaničanom, ki so ostajali brez vode, je bilo kaj malo mar, kdo ima prav, ali Območna vodna skupnost Dolenjske ali senovski rudnik, ki imata povsem nasprotna stališča o (ne)strokovnosti prvotne gTa-dpje. Če še zdaj ne bo dovolj vode, bodo prihodnje leto obnovili vodovod še tam, kjer križa Betjski potok. Vodovod so obnovili z združenim ..vodovodnim" dinaijem Kostanjevice, Krškega ter Brestanice in Senovega. Naložba 6,6 milijona dinarjev bi bila le prevelik zalogaj za enega, podobno načelo solidarnosti pa bosta komunalna skupnost in Kostak uporabila tudi pri drugih večjih posegih. Prihodnje leto naj bi se družno lotili krškega vodovoda. Na Bregah so velike rezerve kar 150 litrov vode na sekundo, s prvim vodnjakom pa naj bi načrpali 58 litrov vode na sekundo. Poskusni vodnjak je že narejen, večina vode je iz savske podtalnice in je povsem zdrava voda. . P. PERC SEJEM OBRTI Na bližnjem celjskem sejmu obrti bodo razstavljali tudi sevniški obrtniki. Obrtno združenje bi imelo lahka za svoje člane celo več prostora kot na prejšnjih sejmih. Razstavljali bodo tudi člani obrtne zadruge Bohor. SEVNIŠKI PABERKI VINOGRADNIKI PO OGLEDIH - Po goricah sicer že kar lepo zori, člani društva sevniških vinogradnikov pa menijo, daje še čp za strokovne oglede. 18. septembra bo namreč iz sevniške avtobusne postaje ob štirih zjutraj odpeljal avtobus proti Novi Gorici. Med drugim si i bodo ogledali klet v Dobrovem, kogar bo zamikalo in bo imel s seboj veljavni potni list, bo lahko stopil tudi v Staro Gorico. Za člane velja izlet 700 dinarjev, za ostale pa stotaka več. Prijave zbirajo v tajništvu kmetijske zemljiške skupnosti na občini od 6. do 11. septembra. VAS ZANIMA FOLKLORA? -Kot smo že zapisali, želijo boštanj-ski kulturniki okrepiti vrste plesalcev v tamkajšnji folklorni skupini. Nove, naših plesov željne člane pričakujejo jutri ob 19. uri dalje v novi boštanjski osnovni šoli. sevmSki mm POGOVOR NAJ VZPOSTAVI SODELOVANJE Na zadnji seji predsedstva občinskega1 sindikalnega sveta v Sevnici - sodeloval je tudi predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Posavje Jože Pe-terkoč — so obravnavali pismo delavskih svetov tozd iz Jutranjke. Zaplet je nastal na seji koordinacijskega odbora za delavske prevoze to poletje. Kot je znano, še vedno niso našli rešitve, da bi vendarle že prišli do svoje delavske proge z območja primoške krajevne skupnosti in okoliških krajev. Obširno so spregovorili tudi o nekaterih drugih razhajanjih. Razpravo o delavskih prevozih naj bi prenesli znova na koordinacijski odbor za prevoze. Slednjič je najpomembnejša večkrat izrečena misel v tej razpravi, da bi se usedli skupaj s predstavniki Jutranjke, se odkrito pogovorili o odprtih vprašanjih in tvorno sodelovali. VODOVOD TUDI NA VETRNIK V boštanjski krajevni skupnosti so naselja po Vetrniku edina, kjer še ne premorejo vodovoda. V programu boštanjske krajevne skupnosti, izglasovanem na zadnjem referendumu, je predvidena pomoč tudi za to. Vaški odbor že ima pripravljen predračun. Pripravljajo sestanek vseh, katere bi morala zanimati ta gradnja. Le če jih bo pristopilo čim-več, tudi vinogradniki in lastniki počitniških hišic, bo prispevek v denarju in delu lahko manjši domu ni omembe vredno še z. j, ker jim je zdravstvena skupnost v soseščini velik dolžnik (sama ima tudi izgubo nad 6,7 milijona dinarjev). Pač pa je izvršni svet naložil izdelavo predsanacijskih pro-. gramov Domu počitka Impoljca in tozdu Stilnega pohištva za siceršnje poslovanje na meji rentabilnosti. Izvršni svet bo pomagal tudi Lisci, ki bi lahko dosegla lepe uspehe v izvozu, če bi prišla do ustreznega blaga. Z gospodarjenjem se morajo nadrobno seznaniti tudi člani občinskega sindikalnega sveta. A.ŽELEZNIK Zanesljiva drva Sevnica: hudo omejene količine premoga — Kar ga bo še prišlo, le obliž Izvršni svet občinske skupščine v Sevnici je na seji v ponedeljek proučil nezavidljive obete glede kurjave. Pri Mercatorju naj bi v najboljšem primeru dobili za sevniško občino le 900 ton premoga, čeprav bi potreboali kar 4.000 ton lignita. Seveda ne bodo dobili še teh 900 ton, ker so tu vštete že dosedanje dobave. V najboljšem primeru ga bo samo 400 do 500 ton. Se za tega morajo zagotoviti 30 odstotkov soudeležbe. Tu smo tudi pri jedru vprašanja. Ali ta soudeležba - proračuni skupaj s trgovci jo težko skrpajo skupaj — rešuje pičlo preskrbo s premogom? Ljudje bi bili verjetno pripravljeni plačati vnaprej za premog tudi več, če bi zanesljivo vedeli, da ga bodo dobili. To seveda ni sistemska rešitev. Sevniški izvršni svet bo zato na republiškega naslovil pismo z zahtevo, da se to vprašaje vendarle uredi. Zato bo dobro, da si vsakdo tako ali drugače zagotovi čim več premoga. Tu so tudi še stara dobra drva. Celo sindikalne organizacije iz sosednje Hrvaške so se zanje jele že zgodaj zanimati. Marsikje v gozdu bi z akcijami pobiranja rešili ne le kakšno krepelce, temveč lepo metre dobrih drv. V prenekaterem bloku utegne biti prav kmalu mrzlo. Izvršni svet priporoča gozdarjem, naj za skrajno silo zagotovijo tudi kaj drv za rezervo. A. ŽELEZNIK Šotorov ne ho, če ne bo bombaža V mokronoškem obratu Induplati so presegli proizvodne načrte — Vsa proizvodnja v izvoz SPOSOJENO TRNJE Naš turizem, kaže, vse bolj raste v avanturizem. (Iz Omladinskih) Ne obljubljajte veliko! Niste vi, tovariš, član zveznega izvršnega sveta! (IzSvijeta) Fhl ~ V senovski Itavv k°d° do 6. septembra F to k prV‘ lažj' žeiiav K 40, L? “odo razstavili na zagreb-velesejmu. Izdelovali ga Po licenci tvrdke Lieb-:|\ . *ero že dlje časa dobro ^ Flejo. Žeijav K 40 se odli-ijFp tem, da ga je moč hitro t^di, saj je zelo mobilen. Ni j a, kot večje žerjave, nalašč a dva ali tri težke kami-gl^vee ga je moč kar vle-kj * sliki; varilci končujejo SJ dela.) (Foto: P. Perc) JUTRI OBISK IZ GUASTALLE V Krško bo prišla jutri na obisk delegacija italijanske občine Guastalla, ki je že pobratena s Trebaniei. Italijani prihajajo v Krško z željo, da bi dobili podrobnejše podatke, ki spremljajo izgradnjo jedrske elektrarne, zlasti glede varstva okolja. V Gua-stalli je namreč tudi predvidena postavitev nuklearke. Krčani, ki so zelo hvaležni nemškemu Obri-ghcimu, s katerim so navezali tesnejše stike, zaradi pomoči pri urejanju vprašanj pri gradnji krške jedrske elektrarne, bodo Italijanom z veseljem postregli z vsemi informacijami. KRŠKE NOVICE KUMARIČNO PRESENEČENJE - To ni ime kakšne nove jedi, marveč kaj slab občutek, ki se nam je porodil, ko smo zvedeli, da se je kamniška Eta odločila kratko malo zavrniti cele kamione pripeljanih kumaric, ker so jih menda kmetje neustrezno klasificirali. Kako mora biti šele pri srcu kmetu, ki mu na dvorišče s kamiona stresejo kumarice, si lahko le mislimo. MOPED SHOW ZA LESKOVŠKE GLEDALCE — V nedeljo dopoldne sc bo s koncertom pihalnega orkestra tovarne „Djuro Salaj” pričelo praznovanje 90-letnice leskovškega gasilskega društva. Po svečani seji bo ob 11. uri še parada gasilcev od nove šole do gasilskega doma, popoldne ob 16. pa bodo za prijetno razpoloženje na vrtni veselici skrbeli Ansambel 12. nadstropje ter Tof in Rifle, skratka malodane vsa ekipa priljubljenega Moped shovva. Lcs-kovčani so vajeni zajemati z veliko žlico, saj vsako leto uspešno pripravijo veselico, kjer igrajo Slaki. KRŠKI TEDNIK Mokronoški obrat Induplati je v času od oktobra do konca maja izdelal 7300 velikih šotorov, 2200 manjših in 1890 pri-grad za prikolice. S temi proizvodnimi rezultati je celo presegel plan fizične proizvodnje, ki je skoraj v celoti namenjena za izvoz. Zanimivo je, da v obratu, ki niti nima dolge tradicije pri taki proizvodnji, dosegajo izredno dobro kvaliteto, prav tako pa so redni pri dobavah svojih proizvodov. Zal s podrobnejšimi podatki o poslovnih in proizvodnih rezultatih ni mogoče postreči, ker jih menda zbirajo samo na ravni tozda. Tako ne vedo, kakšna je produktivnost, kakšen je dohodek ne kakšen je njihov izvoz. Znano pa je, da se pripravljajo na večjo proizvodnjo manjših šotorov, ki jih bodo proizvajali v desetih različicah. Prav tako bodo povečali število velikih šotorov. Tudi vnaprej bo vsa proizvodnja namenjena izvozu, še posebej preko nemškega Got-schalka, ki odkupi skoraj vso proizvodnjo. Letalci imajo svoj klub Sredi letošnjega aprila se je sestala ustanovna konferenca trebanjskega Aerokluba, konec maja pa so bili že zbrani vsi papirji, s katerimi je bil klub urad- ni Lado Ule: „Če za klub ne bomo dobili prostorov, jih bomb sami naredili." no ustanovljen. Tako so se uresničile dolgoletne želje letalcev, modelarjev in ljubiteljev letalstva, ki so že zdavnaj želeli imeti klub, a nekako ni bilo pravih ljudi, ki bi to uresničili. „Zdaj šteje naš klub 60 članov, med njimi je 10 aktivnih letalcev, en padalec, ostali pa so modelarji in podporni člani. Seveda delo Aerokluba ni tako preprosto kot v .kakšnem nogometnem klubu, kjer postavijo gole in kupijo žogo. Zato bomo tudi mi morali najti kakšno tako dejavnost, ki nam bo prinašala denar. Samo od članarine in pomoči telesnokulturne skupnosti ne bomo mogli živeti," pravi Lado Ule, blagajnik trebanjskega Aerokluba. ..Načrtov imamo še precej. Tako bi radi dobili pro-sotre, kjer bo klub deloval, razmišljamo tudi o zmajarski sekciji. Menim, da nam bo ob sodelovanju vseh članov uspelo uresničiti vse načrte. Znano je namreč, da kdor se zapiše letalstvu, tega kopjička ne zapusti nikoli več.“ Lado Ule, ki je bil poleg znanega dolenjskega letalca Toneta Kopatja - ta je zdaj predsednik kluba - glavni pobudnik za ustanovitev kluba, pripoveduje še o sodelovanju z Dolenjskim letalskim centrom iz Novega mesta. V kratkem bodo z njim podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju in uporabi letalskega parka. Povedati je treba še, da bodo imeli člani trebanjskega kluba tudi nekaj ugodnosti. Enkrat na leto se bodo lahko zapeljali na turistični polet, zastonj bodo obiskovali vse letalske prireditve itd. Prav zaradi lega je bilo med Trebapjci veliko zanimanja za sodelovanje v klubu. Vendar ves tozd Konfekcija, pa tudi ostale tozde pesti pomanjkanje materiala. Kot so nam dejali v vodstvu delovne organizacije, se lahko zgodi, da bo materiala zmanjkalo in tako ne bodo mogli uresničiti ambicioznih izvoznih načrtov. Seveda pri tem ne gre samo za tkanine, ampak tudi najosnovnejše surovine, kot je bombaž, katerega na domačem trgu ni dobiti, saj je proizvodnja premajhna. Težave pa so zaradi uvoznih omejitev tudi pri nakupih na zunanjih trgih. ___________________________ ES. PEVCI SPET ZAČENJAJO Mešani pevski zbor z. Mirne spet začenja delo. Vaje se bodo zuaiele danes ob 19. uri v mirenskem domu TVD Partizan« K sodelovanju so vabljeni novi pevci in pevke, in bo danes zanje tudi preskus glasov. Iz kraja v kraj VELIKA IZGUBA ZA OBČINO - V eni izmed preteklih noči so neznani nepridipravi ukradli levo sprednje kolo na fičku, kije last trebanjske občinske skupščine. To samo po sebi še niti ne bi bila tako velika izguba, če bi se_s tem vozilom ne vozili ..davkarji”. Že tako prazna občinska malha bo prizadeta. „Dav-karji” namreč ne bodo mogli opravljati svojega dela, lahko tudi dalj časa. Gum namreč na našem trgu manjka. KDO BO VZDRŽEVAL DOM? - Dom TVD Partizan na Mirni se v zadnjem času otepa z velikim pomanjkanjem denarja za redno vzdrževanje in kurjavo. Prav zaradi tega so v Partizanu sklicali sestanek, na katerem pa se niso oglasili odgovorni ljudje. Med njimi je manjkal tudi predstavnik krajevne skupnosti. A to se krajanom mirenske krajevne skupnosti niti ne zdi čudno, saj ima ta že dalj časa blokiran žiro račurt. Kako bo z bogato kulturno dejavnostjo, gdaj ni znano. Bo treba najti drug prostor? TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI UST 15 Za težave krivi predvsem sami Težave zdravstva iiaj pomagajo rešiti vsi uporabniki zdravstvenih storitev V vsaki delovni organizaciji io odgovorni za dobro gospo-laijenje vsi člani kolektiva, po-;ebno še komunisti, najbolj pa poslovodni organi. Razveseljivo je, da se kolektivi ve-Ino bolj zavedajo, da za slab ali iober položaj svojega kolektiva za- obSun vprašuj« medved ^ - odgovarja - Po čem sklepaš, da gre Ita-u precej slabše kot ribniškemu tiku? - Ker so bile ob obisku pred-ediiika Marinca v Riku na mi- - ah stekleničke s sokom, v ita-u pa steklenice s kislo vodo. DROBNE IZ KOČEVJA služni oz. „zaslužni“ predvsem sami, ne pa nekdo izven njihovega kolektiva. Ni namreč dovolj le pričakovati, da bo čez nekaj let bolje, ker bo pač dala rezultate že sama stabilizacija. Več je treba narediti za izrabo domačih surovin in domačih možnosti in tudi za povezavo od pridelovalcev hrane do predelovalcev hrane in potrošnikov. Samo s skupjtim delom je možno probleme uspešno reševati, da ne bo pridelovalcem ostala izguba, potrošniki pa bodo dobili poceni blago oz. hrano. To je nekaj misli iz razprave na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje, na kateri so razpravljali o polletnih rezultatih gospodarjenja v občini, o oceni za drugo polletje ter . o nalogah komunistov v tem obdobju. Podrobneje o rezultatih gospodarjenja smo poročali že v prejšnji številki našega lista. Na seji so sklenili tudi, da bodo prizadevanja komunistov usmeijena v razumno porabo družbenih sredstev. Proizvodnjo bo treba preusmeriti tam, kjer zastaja prodaja na domačem in tujem trgu. Varčevati je treba z materialom in energijo, povečevati izvoz na Zahodu (predvsem v Gozdnem gospodarstvu in Tekstilani). Proizvodnjo je potrebno kljub zaostrenim razmeram posodabljati. Posebno pa se je treba zavzemati za reševanje iz težav, kjer so izgube (kmetijstvo, LIK, zdravstvo itd.). . J. PRIMC PREMALO TELEFONOV Pošta Draga v kočevski občini ima sedaj 90 telefonskih naročnikov, ki so težko čakali na telefonsko zvezo s svetom. Predvsem velja to za vasi Stari in Novi kot, ki sta bili pozimi pogosto popolnoma odrezani od sveta. Na pošti Draga je zdaj še okoli 30 prošenj za telefonske priključke, in to predvsem tistih, ki niso prišli na vrsto za telefon med prvimi. Ti zdaj težko čakajo, tla sc bodo prikazali telefonski monterji in dokončali začeto delo. Bliža se zima, ko bo taka dela težko opravljati, krajani pa bodo prav takrat telefone najbolj potrebovali. FRANC KALIČ ŠE DVE VOZILI — Avto-mbto ruštvo je kupilo še dve vozili, kiju V. o uporabljalo za šolanje kand id a-jv za voznike motornih vozil. ŠE MALO DO PLANA - Načrt •-lanstva AMD Kočevje za letos bo kmalu dosežen. Načrtovanih je 945 ''ianov-voznikov, 5 motoristov in •9 članov brez vozila. Do 25. avgust se je vpisalo v društvo 90(1 avtomobilistov, 4 motoristi in 7 obča-■■ ov brez vozila. PAMETNEJE PO CESTAH -“red šolskim letom so s skupno >.re in drugo soboto v mesecu. Rezer vni deli na zalogi. Za usluge priporočamo! Janez MOLEK Gradac v Beli krajini. R A Z N O OBVEŠČAMO stranke, da bomo 4. septembra prodajali kokoši nesnice za zakol (bele in rjave). Držite se datuma! Stane ZDRAVJA, Zalog 17, Novo mesto, telefon 24-594. VOZOVE vseh vrst izdelujem po želji kupcev. KOVAŠTVO Ivan Urbič, Mirna 158, telefon (068) 47 003. POLAGANJE talnih, stenskih in stropnih oblog ter umetnega fa- 20. avgusta sem na avtobusni \ v Novem mestu izgubil žepn uro. Poštenega najditelja pros®1' da mi jo proti nagradi vrne n naslov: Jože HOČEVAR, Stat« vas pri Škocjanu. V CENTRU Novega mesta sem B?! bil SREBRNO MOŠKO ZAPESTNICO. Zapestnica je graviran2 datumom in imenom. Ker miHj drag spomin, prosim poštene? najditelja, da mi jo proti nag®11, vrne na naslov Jazbec, Nad 19, Novo mesto, telefon 21 -“•'j' VDOVEC, upokojen, s svojim tvom, želi spoznati žensko od 4 do 60 let za skupno življenje-Ponudbe pod šifro: „N0W LES” PROSTOR za vaje v Novem mes® išče glasbena skupina, lahko tu neurejen. Plačilo v naprej. ‘e fon 23-614 in 22-139. DEKLE, ki bi rada nadaljevala sol?, tečaj, ali se zaposlila, sprejmem ® ji pomagam. KAPLAN, Galjevr« 14, Ljubljana. 01 NOVO LES NOVO MESTO TOZD BOR,KRŠKO Leskovška 4 KRŠKO Komisija za delovna razmerja nOVOlGS NOVOLES-TOZD BOR, KRŠKO OBJAVA 1. TEHNOLOG Pogoji: srednja tehniška šola lesne smeri 3 leta delovnih izkušenj 3-mesečno poizkusno delo Delo združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, in sicer od 1. 12. 1982 dalje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 30 dneh na naslov: Komisija za delovna razmerja, NOVO LES—TOZD BOR, Krško. Kandidate bomo o izbiri obvestji v 30 dneh po zaključe-f nem razpisu. 527/35-82 r —\ Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Papirkonfekcija o. sub. o. Vabimo k sodelovanju avtoprevoznika s pokritim kami-, onom z nosilnostjo 5—7 ton za prevoz surovin in gotovih izdelkov za potrebe TOZD. Interesenti naj pošljejo pismeno ponudbo za naslednje prevozne relacije: Krško — Ljubljana Krško — Zagreb Krško — Celje Krško — Maribor Krško — Sladki vrh Ponudbe naj se glasijo na kilogram prevoženega blaga na določeni relaciji. Vloga naj bo naslovljena na „TOZD PAPIRKONFEKCIJA — za delavski svet — prijava za prevoz, 68270 Krško, Tovarniška 14" in naj bo v zaprti kuverti. Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave. Interesenti bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po izboru. 528/35-82 Ne jokajte ob moji gomili, le tiho k njej pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V izpolnjenem 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož in oče JAKOB GRŠIČ iz Rodin pri Črnomlju Nag lepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja obema duhovnikoma za opravljeni obred, govorniku Antonu Jermanu za poslovilne besede, Jožetu >n Mariji Medic za pomoč, tovarni Bell, predsedniku odbora bivših političnih zapornikov v armi pri Z/. B NOV Slovenije Ljubanu Jak še tu ter zdravstvenemu domu v Črnomlju. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Rodine, dne 20. avgusta 1982 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri mož. oče, ded in praded -jr • V SPOMIN mflpk v spomin m ■■** * ob drugi obletnici smrti naše dobre in nepozabne mame 7. septembra bo minilo pet let. od-'•'** M kar nas je tragično zapustila naša JOHAN KRNC 1 1 MARIJE BUČAR LJUDMILA / A ANTONČIČ iz Češnic pri Telčah iz Jelš pri Krškem iz Gabeija pri Dobovi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih. se z veliko žalostjo spominjamo tragičnega dogodka, ki nas je za vedno prizadel. Milka, mnogo let že v grobu spiš, med nami vedno še živiš. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob! Žalujoči: družina Krnc in ostalo sorodstvo Sinovi: Jože, France, Lojze, Tone, Ivan in Stane 1 Žalujoči: vsi tvoji ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustila naša nenadomestljiva mama, stara mama, sestra in teta KAROLINA RIFELJ iz Kolodvorske 12, Kočevje Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojn podarili vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Dr. Petra Deržaja, podjetju SAP — tozd Stojna Kočevje, Društvu upokojencev, sosedom, znancem, godbi in župniku ža opravljeni obred. Žalujoči: sin Dušan z. družino ter ostalo sorodstvo r ZAHVALA V 75. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož. ata, stari ata, brat in stric JANEZ PENCA iz Malih Vodenic 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred, sodelavcem Novoteksa, VVZ Cerknica in pevcem iz Cerknice za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Male vodenice, 20. avgusta 1982 Težko bo čas ublažil bolečine, ker smo te izgubili, a v srcih si ostal pri nas, saj vsi smo te ljubili. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 10. letu tragično zapustil naš ljubljeni sin. brat, bratranec, nečak in vnuk ROMAN KOVAČ iz Prečne pri Novem mestu Iskrena h vala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvale* smo dolžni DO Labod iz Novega mesta za vsestransko pomoč in OŠ 12. SNOUB Bršljin za organizacijo pogreba, govornikoma za poslovilne besede in gasilski ekipi Novoteks - ..Mladi gasilec”. Hvala dežurni ekipi novomeške bolnišnice, reševalni postaji zdravstvenega doma ter osebju ljubljanskega Kliničnega centra za lajšanje bolečin, posebno tov. dr. Brčiču za ves trud. Hvala tudi duhovnikoma za opravljeni obred. V si njegovi ZAHVALA Dom je tih in prazen, , ker tebe, ljubi Karli, zdaj več ni, v mojem srcu zdaj počivaš, v preranem grobu mirno spiš. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, sina. brata, strica, svaka, nečaka in zeta KARLIJA ČEPINA iz Krajnih brd pri Blanci se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, ki so nam izrekli sožalje, nas tolažili v najtežjih trenutkih, darovali toliko vencev in cvetja ter pokojnega v tako velikem številu spremili na mnogo prerani zadnji poti. Hvala dobrim sosedom za nesebično pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu „Djura Salaja” iz Krškega za organizacijo prevoza in vence ter sodelavcem za spremstvo k njegovemu zadnjemu domu. Zahvaljujemo se tudi Izletniku Celje, poslovalnici Krško za darovane vence in organiziran prevoz. LD Senovo z a spremstvo, govorniku za poslovilne besede na domu, govornikoma ob odprtem grobu, godbi iz Šentjerneja za zaigrane in pevcem za zapete žalostinke ter duhovniku za opravljeni pogreb. Neutolažljivi: žena Maijetka z Janjo, oče in mama, bratje Branko in Lado z družinama ter Darko, tašča in ostalo sorodstvo OSMRTN1C A OSMRTNICA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama Po težki bolezni nas je 18. avgusta 1982 za vedno zapustila naša dobra teta FRANČIŠKA PAVLIČ roj. Jakše Žalujoči: sinovi Jože, Lojze, Ivan, Tone in Stane, hčerka ^ani z družinami in vsi njeni LOJZKA KASTELIC roj. Kotar iz Sallumina v Franciji Novo mesto, Ljubljana, Kranj, Schwelen, Žalujoči: vsi njeni sorodniki iz Velike Loke Irak, 29. avgusta 1982 ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama. babica, prababica in teta IVANA MILEK roj. Junko iz Črnomlja, Vojinska 13 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter nam kakorkoli pomagali v teh žalostnih trenutkih. Žalujoči: otroci z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 70. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama. stara mama, sestra in teta ANA PEZDIRC iz Tribuč 59 pri Črnomlju jskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje in pomoč ter podarjene vence in cvetje in za spremstvo pokojne na zadnji Poti. Posebna zahvala velja zdravniškemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu, ki so ji lajšali ure v hudi bolezni. Prisrčna hvala kolektivom 1MV Novo mesto, jskra-tozd Črnomelj, tozd obrat Komunala in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA ZIDARJA Gor. Jesenice 20, Šentrupert se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivoma ..Dana” Mirna .in SZVP Novo mesto, društvu upokojencev Šentrupert, duhovniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke. tov. Jožetu Vrani za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, hčerka Dragica, vnuček Jani, brat in ostalo sorodstvo BSE DOLENJSKI LIST 19 | MARKO BO Več sto ljudi »pokosila” griža Ne ve se še, kdo v Novem mestu je kriv za epidemijo bolezni, ki je značilna za manj razvite dežele s pomanjkljivo higieno — Sporno kloriranje ! I * % * 5 Ko so v Krmelju zaprli rudnik rjavega premoga, mariborska Metalna pa je tam odprla svoj obrat, Marko Borštnar na bližnji Mimi ni imel niti 10 let. Danes je direktor tega tozda, ki je v soboto slavil dvajsetletnico. V pisani dmščini vodilnih ljudi kolektivov Metalne, znanih izvajalcev velikih del doma in v svetu, je najmlajši direktor. Odgovornosti so se na tega mladega strojnega inženirja, danes tudi ob delu vpisanega na tretjo stopnjo ekonomske fakultete v Ljubljani zgrinjale postopoma, vendar vseno s precejšnjo naglico. Novopečeni inženir je dobil prvo plačo v trebanjskem Trimu kot konstruktor pred šestimi leti Sledilo je napredovanje za vodjo tehnološke priprave dela. Vmes je bilo tudi politično delo, med drugim v družbenopolitičnem zboru trebanjske občinske skupščine. V krmeljsko Metalno je pred dobrimi tremi leti in pol prišel kot razvojni projektant. Kolektiv je prestal tedaj mnogo preizkušenj. V težkih časih so delavci izglasovali zajeten delež svojih plač za gradnjo prepotrebne proizvodne dvorane. Ko je prišel Marko, je bilo težišče na programski usmeritvi proizvodnje tozda „Ne le tone toliko in toliko zvarjenega železja ob še tolikšnem znoju, temveč vloženo znanje pomagajo do prodora na tržišče," pravi. Tu steče pogovor o kadrih. V Mirenski dolini se zanašajo predvsem na svoje strokovnjake, sinove in hčere nekdanjih kna-pov. Tiste, ki so vztrajali tudi v težkih časih, lahko ob sedanjem jubileju navdaja zadovoljstvo, da so zaustavili morečo fluktuacijo. Njihovi štipendisti, bodisi na poklicnih in ostalih srednjih ter visokih šolah, se po študiju vračajo v tovarno. Inž. Marka Borštnarja ne motijo take drobnarije, da naziv Tovarna lahkih konstrukcij komajda ustreza tistemu, kar delajo. Nekaj lahkega vsekakor ni sloki most čez Savo v Krmelju ali večina opreme za ormoško tovarno sladkorja. Ni mu treba jemati v roke že spremenjenega srednjeročnega načrta tozda tja do leta 1985, kadar zavzeto govori o tem, katere zahtevnejše, stroje morajo še kupiti, organizacijsko zaokrožiti posamezna opravila. Med temi nalogami v pravcati programski strategiji ima pomembno mesto raziskava tržišča. V Krmelju si je inž. Borštnar osnoval tudi družino. Vpet je v delegatsko življenje tamkajšnje krajevne skupnosti, je član sveta posavskih občin, koordinacijskega odbora za ekonomsko stabilizacijo pri občinski konferenci SZDL ... Ne postavlja razlike med proizvodnimi delavci in režijcL ,,Pomembno je, da teče vsako delo pravočasno, od preskrbe z materialom do opreme." Z jeklom jekleni tudi krmeljski kolektiv. ALFRED ŽELEZNIK 4 \ 4 *4 ž 5 '#■ Od torka, 24. avgusta, je v Novem mestu obolelo za blažjo obliko griže (bacil Shigella sonnei) okoli 500 ljudi. Kot so izjavili v novomeškem zdravstvenem domu, so imeli največ težav zaradi drisk, vročine, bruhanja in krčev predvsem otroci z Grma, iz Kandije, Žabje vasi, Regerče vasi in Šmihela, z mestnega območja, ki ga z vodo napaja vodovod Stopiče. Okužba namreč sovpada s podatkom, da delovna organizacija Komunala tri dni ni klorirala vode v vodovodu Stopiče, oziroma da redne uradne analize vode niso zaznale prostega klora. Zdravniki so ob epidemiji griže -v soboto in nedeljo so v ambulantah zabeležili le še 15 novih primerov, kar kaže, da se okužba umirja -predpisovali predvsem zdravljenje z dieto, antibiotike so dajati le ob hujših primerih. V bolnišnici so morali ostati 4 ljudje. Sanitarna inšpekcija je skupaj z. UNZ že storila vse, da bodo odkriti tudi krivci za to zelo neprijetno in predvsem nepotrebno bolezen. Kot je izjavil dr. Albin Pečavar iz novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno, so v blatu obolelih nedvomno odkrili bacil griže, vzorce same vode iz stopiškega vodovoda pa raziskujejo v ljubljanskem Zavodu za zdravstveno varstvo. Do časa poročanja bacil v vodi še ni bil odkrit. Kot smo že omenili, kaže, da novomeška Komunala, ki ima v oskrbi JUTRANJKA ZA PRIZADETE PO TOČI Na zborih delavcev vseh tozdov Jutranjke v Sevnici, Hrastniku in Brežicah, skupnosti skupnih služb ter na osrednjem delavskem svetu so sprejeli sklep, da se za prizadete po toči v brežiški občini nakaže enodnevni zaslužek. Jutranjka seje tako odzvala med prvimi v sevniSci občini v tej posavski solidarnostni akciji. V PTUJU FESTIVAL ZABAVNE GLASBE 3. septembra bo v Ptuju 13. festival zabavne glasbe, ki ga organizira Zavod Radio -Tednik Ptuj. Med enaindvajsetimi ansambli iz vse Slovenije bodo sodelovali tudi Fantje iz vseh vetrov in Slavček iz Novega mesta ter ansambel Jožeta Škoberneta iz Brestanice. V nedeljo na Ribniški semenj Poleg suhe robe, lončarskih izdelkov in drugih izdelkov domače obrti bodo obiskovalci lahko kupili še drugo blago, ki ga bodo prodajali obrtniki, kramarji in podjetja V nedeljo, 5. septembra, se bo že zjutraj (čeprav bo uradna otvoritev šele ob 9. uri) začel tradicionalni Ribniški semenj suhe robe, lončarstva in drugih izdelkov domače obrti. Ribniški semenj, ki bo letos že sedmo leto po vrsti, ni namenjen le trgovanju, ampak ohranjanju in oživitvi starodavne lesne in lončarske obrti. Predvsem žele za to dejavnost zainteresirati mlade in tako m' •• doseči, da bi postala enakovredna industriji. Glavne ribniške ceste in ulice bodo zaprte za vozila od 8. do 16. ure. Paviljoni suhe robe, lončarstva in drugih izdelkov domače obrti bodo ob glavni, Šeškovi ulici. Obrtniki, ki so stalni udeleženci semnja (pokrovitelj semnja je že vrsto let Zveza obrtnih združenj Slovenije), bodo razstavljali in prodajali v ulici proti Čevljarskemu mostu in okolici. Za kramarske „štante” je rezervirana Ljubljanska cesta in delno Urbanova ulica. Ribniška industrija pa bo razstavljala in prodajala svoje izdelke v Kolodvorski ulici. Sejem se bo začel uradno ob 9. uri s parado. Ob 10. uri pa bodo začeli odpirati več razstav, in sicer v domu JLA razstavo del, ki so jih ustvarili udeleženci letošnje ribniške likovne kolonije (o tem smo že poročali, žal pa sta pomotoma izpadla pri naštevanju še dva udeleženca kolonije, in sicer Dušan Matoh in Izidor Mole) in še razstavo rezbarij kiparja Draga Koširja na temo 900-letnice Ribnice (ki jo praznujejo vse letošnje leto, osrednja proslava pa bo v nedeljo, 12. septembra); v prostorih športnega centra pa bodo odprli razstavo vseh društev, katerih dejavnost je povezana z naravo. J. PRIMC tudi vodovod Stopiče, 3 dni ni klorirala vode. Točneje rečeno: sanitarni inšpektor Franc Merzel je izjavil, da _ imajo uradne podatke novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno po katerih 21., 22. in 23. avgusta na zavodu v vodi, ki jo redno analizirajo, niso odkrili prostega klora. Po Merzelovi izjavi je nekloriranje vode kaznivo dejanje tn gospodarski prestopek. Nasprotno pa Jože Bašelj, odgovorni delavec Komunale, trdi, da so vodo ves čas klorirali in da ni doslej še nobenih dokazov, da je za grižo kriva oporečna voda. Ko smo Bašlju omenili podatek, da uradne meritve novomeškega Zavoda za socialno medicino in higieno tri dni v vodi niso zaznale prostega klora, je de-lavea Komunale izjavil, da ni nujno, da se v vodi kljub kloriranju pokaže prosti klor. Važno je, da so oni vodo klorirali, čeprav dva dni res samo s klorovnico (natrijev hipoklorit), ker plinskega klora niso imeli. Pomanjkanje plinskega klora je DO „KATRC” IN PRIKOLIC S POPUSTOM Na predlog začasnega kolektivnega poslovodnega organa je delavski svet novomeške delovne organizacije IMV zadnji ponedeljek sprejel sklep, ki bo zagotovo razveselil kupce vozil IMV. Tako je od 1. septembra dalje treba odšteti za avte R 4 kar 12 odst. manj, za R 4 GTL 6 odst. manj in za vse tipe domačih prikolic 7,6 odst. manj, kot znašajo tovarniške cene teh izdelkov. Omenjeni popusti veljajo za nakup z dinaiji deviznega porekla. Ako upoštevamo še, da pri nakupih z dinaiji deviznega porekla ni treba plačati temeljnega prometnega davka (ta znaša za navadne „katrce” 8, za R 4 GTL 14 in za prikolice 17,4 odst. tovariške cene), je prihranek za kupca dokaj občuten, pri .Jcatrcah” 20, pri prikolicah pa celo 25 odstotkov. pripoved zase. DO Komunala je to snov, ki jo uvažamo, nazadnje nabavila 2 7. julija, in sicer 100 kilogramov. Ta količina v jeklenkah je zadostovala do 10. avgusta. Po tem dnevu si je Komunala pomagala z jeklenkami, ki jih je jemala z manjših vodovodnih sistemov, te pa klorirala občasno. Ko ni bilo 21. avgusta plinskega klora več niti za lek, so morali v Komunali preiti na kapalni sistem kloriranja z natrijevim hipo-kloritom. V nedeljo, 22. avgusta, so na primer komunalci spustili v sto-piško zajetje naenkrat večjo količino klorita, v ponedeljek so klorirali So kapalnem sistemu, v torek pa je ; prišla plinska jeklenka. Plinski klor dobavlja Komunali Jugometal - enota Hrastnik, tokrat ga ni poslal, ker je klor iz uvoza in seje nekje zataknilo. Taka so do zdaj dejstva ob novomeški epidemiji griže. Če napravimo povzetek, zadeva ni tako preprosta m jasna, kot se zdi na prvi pogled. Neizpodbitno je samo, daje za lažjo obliko griže zbolelo okoli 500 predvsem mlajših Novomeščanov z mestnega območja, ki ga z vodo oskrbuje stopiški vodovod. V vodovodni vodi bacila shigella sonnei še niso odkrili in je tudi vprašanje, če ga bodo. Nekloriranje vode v javnem vodovodu je res kaznivo dejanje in gospodarski prekršek. Prav tako je res, da uradne meritve kažejo, da v stopiški vodi tri dni ni bilo. prostega klora. Ni pa s tem rečeno, da vode niso klorirali, Jože Bašelj s Komunale trdi, da so jo, in tudi pove, kako in kdaj. Na koncu je treba še povedati, da so komunalci na pomanjkanje klora javno opozaijali. Tožnikov je veliko, osumljenih malo in vprašanje je, če bo kdo sploh sedel na zatožno klop, saj se utegne izkazati, da so vsi storili vse, da se griža ne bi pojavila. Pa se kljub temu je! Na severnem, razvitem delu države, ki se ima za dokaj napredno in nadvse prosvetljeno, v državi, ki pogosto bere levite vzhodni in zahodni polovici sveta, pred svojim pragom pa nerada pometa. Prišla je ta nevšečna, sovražno naravnana griža na ta naš košček Balkana, kjer ne zmanjka deviz, za mercedese navadni plinski klor pa kot kaže, razkošje uvoziti. MARJAN BAUER Fantje z „Azurne obale” Francozi imajo svojo Ažurno obalo ob Sredozemskem morju, Ribničanje pa se zadovoljijo s svojim ribnikom Fante z Ažurne obale ali na kratko „Azurna“ kličejo štiri ribniške zanesenjake, ki ves prosti čas prežive pod šotorom, ki so si ga postavili na „azurni“ obali ribniškega ribnika na Barju. „Tu, v naravi, nam je res lepo,“ pravi Milan Nigerl Kobilica. V skupini pa so še Andrej Kersnič Bukva, Boris Felicijan -Luka, Janez Krže Obodar in Janez Gorše-Zdomar. Ko smo obiskali tabor, so lepo dišale pravkar pečene pleskavice, Kobilica in Luka, ki sta bila dežurna v taboru, pa sta pripravljala priljubljeno jed - golaž. Sicer pa se hranijo še z gobami, žabami, ribami, čevapčiči in drugim. Fantje z „azurne“ odhajajo vsako jutro na šiht, popoldne pa se vračajo k ribniku, kjer so sicer blizu Ribnice, a odmaknjeni od civilizacije, kar jim zelo prija. Hrano in pijačo si hlade v bližnjem izviru. Sicer pa jim je vse, kar potrebujejo za življenje, pri roki: nekaj v okolici narave, nekaj pa v Ribnici. Tukaj so fantje z „azurne“ vse od junija do konca septembra, ko se preselijo v gozdove Velike gore, kjer ostanejo do konca sezone lova na polhe. MILAN G LA VONJI C DELA PASTI IN GRABLJI CE — Izdelke bo Franc P*-terlin prodajal na Ribniškem semnju, ki bo v nedeljo. Iskani mojster, za izdelovanji polip pasti 1 Franc Peterlin iz Žlebiča pri Ribnici, upokojeni frizer, se ukvarja z nenavadnim hobijem-Pred dvema letoma je začel izdelovati zase in za prijatelje, nekaj pa tudi za prodajo, posebne grabljice za obiranje borovnic, pasti za lovljenje polhov in pash za voluharje. V deželi suhe robe je verjetno on edini, ki izdeluje te pret*‘ mete. To so izdelki iz lesa, le za pasti za voluharje je osnovna surovina plastična cev. Pasti za voluharje izdeluje za ribniško kmetijsko zadrugo, medtem ko ostale predmete pred' vsem za prijatelje. Seveda se bo predstavil s svojimi izdelki tudi na Ribniškem semnju, kibovnč' deljo, 5. septembra. Prav za sejem že nekaj tednov s pomočjo ostalih članov družine pospeše' no pripravlja svoje izdelke. France pravi, daje bila letošnja sezona borovnic odlična-Trdi, da bo tudi polšji lov dober, zato pričakuje, da bo nasemiflu prodal precej pasti kupcem vse Slovenije. „Polhov je največ, kjer je žit-V okolici Žlebiča uplenim vsako sezono precej teh vražjih živalic-To sezono, ki se začne 25. septembra, bo največ polhov v Veliki in Mali gori,“ pripoveduje Peterlin, ki je upokojen že sedem let in je velik ljubitelj narave. Je tudi lovec in zato seje odločil za ta hobi. Besedilo in fotoj MILAN GLAVONJlC TUDI TAKO SI AŽURNI OSKRBE HRANO - Ribiču, ki dnevno karto, fantje z „azume“, ki so tudi sami ribiči, tudi p0"3 žejo, kako se ulovi krap. Na fotografiji del „azumih“: na levi Luk®’ desno pa Kobilica. (Foto: Glavonjič) JARMOVE „FURIJE” - V parku znotraj obzidja ribniškega gradu je n.ed drugim tudi talna razstava del, ki sojih v dosedanjih štirih likovnih kolonijah ,Janko Trost” v Ribnici ustvarili udeleženci kiparji. V tej ribniški ,,Forma vivi“ je že nad deset del, med njimi tudi .JFurije”, y jih je letos ustvaril akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja. (Foto: Primc) KRŠKI TRAKTORISTI NAJBOLJŠI Krški aktiv mladih zadružnikov je 22. avgusta v Velikem Podlogu pripravil posavsko tekmovanje traktoristov. Sodelovalo je pet ekip, po dve iz Brežic in Krškega ter ena iz Sevnice, s skupno 15 tekmovalci. Zmagala je ekipa Krško I. Med posamezniki sc je v teoretičnem in praktičnem delu tekmovanja najbolje odrezal Brežičan Slavko Petan, drugi jc bil Marjan Jurečič, tretji Jože Menič in četrti Ivan Bogovič (vsi Krško). Prvi trije posamezniki so dobili pokale in so se uvrstili na republiško tekmovanje traktoristov, ki bo 3. in 4. septembra v Novi Gorici. Kot rezerva potuje tja tudi četrto-uvrščeni. Moštvu Krškega pa je tako že drugič uspelo osvojiti prehodni pokal. Ne vem več natanko, kdo sem Nisem navdušen, toda obiskati bo treba psihiatra. Zadnje čase se mi dogajajo čudne reči. Čakam v vrsti v samopostrežbi, topo strmim predse, ko zaslišim za seboj močan ženski glas: „Premakni se že naprej, vol!“ „Meni govorite? “ „Tebi, ja, vol zarukani! Mar ne vidiš, da se je treba pomakniti za korak? “ Pomaknem se, jaz, vol. Semaforizirano križišče. Rdeča luč. Kuham se v razgretem avtomobilu, šipo imam odprto. Do mojega obraza pride drug obraz, zaripel. »Misli gospod bik še dolgo tako sedeti in buljiti predse? “ Naj mar zapeljem skozi rdečo? “ „Kaj gospod bik ne vidijo dodatnega sema-fora, ki sveti zeleno in velja za vse tiste, ki zavijejo v desno? “ Osramočen pritisnem na plin, jaz, bik. Naročim brizganec, ki ga dobim, glej čudo, hladnega. V bifeju je malo gostov, a so kljub temu opiti. V nikogar posebej ne zapičim oči, da bi se ja izognil kakršnemu koli pogovoru. „Kaj me gledaš, afna zguncana? “ „Oprostite, nikogar nisem gledal.” „Mene si gledal, ne brij norcev! Zapičil si se vame s svojimi opičjimi očmi. Nisem slep.“ Plačal sem po skrajšanem postopku in preko mojega opičjega obraza je potegnila hladna sapa. IN e bi našel parkirnega prostora, če bi napravil tisti trenutek samomor s skokom v vodnjak. ,,Tu ga prislonim,” sklenem. Na banki dvignem nekaj denarja, in ko se vračam k avtomobilu, vidim, da nekdo sloni na njem. „Se mar tako parkira, kozel? “ ,,Samo po nekaj cvenka sem skočil. Minutko, dve.” „Tako lahko parkirajo samo kozli, človeška bitja puščajo avtomobile na za to označenih prostorih!” Odštejem kazen in se odpeljem, jaz, kozel. Da ne bi delal prevelike poti, sem šel do gozda po travniku. Ko sem ga skoraj dosegel, seje izza grma pojavil pred menoj zagoreli hrust: „Kar takole bomo hodili po travi, kajne? “ »Prečkal sem.” Prečkal si, ne? Pazi, da ti s sekiro ne naredim prečke na vrhu loganje, svinja razvajena!” „V gozd grem po gobe.” „Če te še enkrat zalotim, boš šel res!” Pa me je spustil dalje, mene, svinjo razvajeno. Zdaj lahko razumete mojo odločitev obiskati psihiatra. Pri moji veri, da sploh ne vem več, kdo sem. TONI GAŠPERIC KO DRŽAVA ODMIRA . . Nič čudnega ni, da ta država odmira, ko pa vsi tako izgorevamo zanjo. ... Če bi bil še enkrat mlad. bi se poročil z državo in ne z žensko. To pa zato, ker bo hitro umrla. . . . Letošnja turistična letina bo najbogatejša doslej: na črno sem kupil že 3000 nemških mark. ... Na Ljubljanski banki na banki zaupanja — imajo že svinčnike privezane na vrvici. .. . Razpet sem: kapitalizem je gnil, mi pa odmiramo. . . . Pogreb države bo edin1 pogreb, na katerem ljudje ne bodo jokali. . . . Kolikor poznam naše navade, bomo organizirali tudi potreb države — na državne stro ške. . . . Zanima me, če bodo tudi državi uničili osebno izkaznico, ko bo odmrla. TONI GAŠPER1^ 9 9 : # • $ 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9