Se na mnoga leta tovarišu MIHI MARINKU ki danes slavi svoj 60. rojstni dan! Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 8. SEPT. 1961) Leto XII. — Štev. 36 Cena 10 din Ob sprejemanju odlokov o agrotehničnem minimumu KOMU NAPRTITI ODGOVORNOST? Tik pred letošnjo jesensko setvijo žitaric razpravljajo tako občinski ljudski odbori kot na zborih volivcev — kot prva je bila napovedana razprava na zborih volivcev v beltinski občini — o minimalnih agrotehničnih ukrepih. Okvirni zakon o tem je sprejela že lani Zvezna ljudska skupščina, dcčim izdajajo občinski ljudski odbori razmeram in možnostim prilagojene odloke. Doslej so sprejeli tak odlok pred nekaj tedni v beltinski občini, včeraj tudi na zasedanju Občinskega ljudskega odbora v Murski Soboti, pripravljajo pa jih vsi ostali občinski ljudski odbori v Pomurju. Po zakonu o izkoriščanju kmetijskih zemljišč sme občinski ljudski odbor predpisati ne glede na to,čigava je lastnina posameznih parcel, za določen kompleks zemljišč agrotehnične ukrepe kot so količina umetnih gnojil na hektar, strojna obdelava zemlje, izbor semen — pri nas gre predvsem la sorte visokorodnih sort pšenice, na primer san pastore ali v izjemnih primerih za U-l in za travnike — kakor tudi za vse ostale agrotehnične ukrepe in obdelovalne pogoje, ki so najbolj primerni posameznim zemljiščem. V ta namen so bile imenovane pri občinskih ljudskih odborih posebne komisije, ki so pregledale posamezna zemljišča in tako pripravile predlog za velikost kompleksov, ki. naj bi jih zajel predvideni občinski odlok. Komisije, ki so določale, kateri kompleksi naj bi spadali v okvir predvidenega odloka, so se posluževale zakonskega določila, ki pravi, da morajo izkoriščati uporabniki kmetijskega zemljišča zemljišče tako. kot najbolj ustreza naravnim lastnostim zemljišča ter danim gospodarskim in tehničnim pogojem. Po nepopolnih podatkih naj bi zajeli ti občinski odloki v petrovski občimi okrog 140 hektarov obdelovalne zemlje, kil je pripravna za pridelovanje pšenice, 470 hektarov travnikov, v beltinski občini 350 hektarov njiv, prav tako določenih za pšenico, v radgonski občini v Podgradu in Lomanoših 60 do 80 hektarov njiv, poleg tega še večje njivske komplekse v ostalih predelih občine. Podobne predloge pripravljajo tudi v ostalih občinah. Z zakonom je predvideno, naj li za racionalno obdelavo zemljišč v smislu izdanih odlokov skrbeli občinski ljudski odbori. Vendar se je v našem okraju nekako uveljavil predlog, naj bi za to poskrbele kmetijske zadruge, ki bi se med drugim tudi pomenile o no-vim ukrepu tudi z lastniki posameznih parcel v zaokroženem kompleksu. Vendar to — po mnenju predstavnikov kmetijskih zadrug ni toliko bistveno vprašanje, pač pa je zdleka bolj aktualno, kako bodo kmetijske zadruge uspele izvajati vse te ukrepe, ki jih bodo predpisali občinski ljudski odbori. Kaj predstavlja pri tem težavo? Odlok bo predvidel recimo 800 kilogramov umetnih gnojil na hektar, priznano in očiščeno seme, na primer sorte san pastore pri pšenici, uporabo herbicidov, globoko oranje itd. Kot kaže, ne bo tolikšnih težav glede strojne obdelave pri izvajanju odloka, pač pa bo mnogo teže glede semen in izvajanja ostalih ukrepov, ki jih bodo predvideli omenjeni odloki. Že pred leti uveden odlok o uporabi sredstev za zatiranje plevela je doslej naletel na zelo slab odmev: pa tudi tam, kjer so uporabljali kemična sredstva za zatiranje osata in ostalih plevelov, so se pokazali nezadovoljivi rezultati, čeprav ?,o se vsaj v večini kmetijskih zadrug strogo podrejali pravilom oziroma navodilom za uničevanje plevela. Inšpekcijska služba doslej ni pokazala v tej smeri nobenega uspeha, saj ni bilo slišati, da bi ugotovila vsaj en sam primer, da gospodarska organizacija ali kmetovalec ne bi uporabil predpisanih mer za uničevanje plevela, čeprav so taki primeri znani. V kmetijskih zadrugah poudarjajo, da bo za izvajanje odloka o minimalnih agrotehničnih ukrepih primanjkovalo predvsem strokovno usposobljenih ljudi, ki bi pri posameznih kmetovalcih nadzirali, kako se posamezne določbe odloka izvajajo in kot ilustracijo navajajo primer o zatiranju herbicidov. Zakonodajalec je sicer predvidel tudi določene sankcije, v primeru, da se kmetovalci ali gospodarske organizacije, ki se pečajo s kmetijstvom, ne podrejajo določilom zakona oziroma občinskega odloka. V takih primerih sme dati zakonodajalec določeno zemljišče v prisilno obdelavo in sicer za čas od enega do petih let. Glede na to mora imeti pristojen organ za kmetijstvo pri občinskem ljudskem odboru poseben seznam neobdelanih zemljišč in zemljišč, na katerih predpisani agrotehnični in agromelioracijski ukrepi niso bili izvršeni. Glede na to sme določiti obdelovalcu zemljišča tudi ustrezen rok, da zemljišče primerno obdela. Ob teh obširnih nalogah nastaja vprašanje, ali ne bodo naloge, ki naj bi jih prevzele kmetijske zadruge v zvezi z izvajanjem odlokov o minimalnih agrotehničnih ukrepih, preveč zahtevne glede na tehnič-no-strokovno zmogljivost zadrug. V primeru, da teh svojih nalog zadruge ne bodo zmogle, odloki, ki so jih te dni občinski ljudski odbori že sprejeli, ali pa jih nameravajo sprejeti v bližnji prihodnosti, ne bodo dosegli svojega namena, zato ne bo skrb in odgovornost občinskih ljudskih odborov v tem pogledu nič manjša kot skrb kmetijskih zadrug, saj gre za širokopotezno akcijo, ki naj omogoči hitrejši napredek našega kmetijstva. -jr V MURSKI SOBOTI ODPRT NOVI ZDRAVSTVENI DOM V soboto so v Murski Soboti odprli novi zdravstveni dom. Otvoritvi so prisostvovali, poleg domačih gostov, tudi predsednik republiškega sveta za zdravstvo Niko Šilih, državni sekretar za zdravstvo LRS dr. Jože Benigar, direktor CHZ LRS dr. Marjan Ahčin in drugi. Novi zdravstveni dom je odprl podpredsednik občinskega ljudskega odbora Štefan Šabjan. V kratkem govoru je opisal tudi potek gradnje. Poudaril je. da je gradnja stala doslej preko 35 milijonov, za dokončno ureditev prostorov pa bodo potrebovali še dva milijona dinarjev. Za posamezne ordinacije pa je potrebno nakupiti še precej novih instrumentov in opreme, potrebno pa lio utrditi še reševalno postajo. Novi dom je prevzela ter se zahvalila za razumevanje občinskemu in okrajnemu ljudskemu odboru, upravnica zdravstvenega doma dr. Gregorc-Kastelie Anica, ki je v svojem obsežnem poročilu orisala tudi prednosti novega doma ter nakazala še nekatere potrebe. Še o 15-letnici kmetijske strojne službe NIKAKOR NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI (Iz razprave predsednika OZZ tov. Štefana Antaliča na zborovanju traktoristov) Letos smo dosegli o kooperaciji pri pšenici preko 50 q na hektar, pri koruzi pričakujemo pridelek preko 40 q, pri krompirju pa preko 200 q na hektar. Na tako visoko povečam je proizvodnih uspehov je v veliki meri pripomogla mehanizacija. Kmetje, ki so začeli uporabljati stroj, so začeli uporabljati tudi druga agro- tehnična sredstva samo zato, da bi dosegli visoke pridelke. Kljub doseženim uspehom ob 15-letnici kmetijske strojne službe vseeno ne moremo biti zadovoljni. Pri kmetijski strojni službi še vedno opažamo slabo izobrazbo traktoristov in kmetijskih strojnikov, ki so se za ravnanje s traktorji usposobili na 2-5 mesečnih tečajih in se danes zaradi tega še oedno učijo obvladovati stroj. Vse to pa seveda tudi vpliva na kakooost dela. Druga slabost pri naši kmetijski strojni službi pa je še vedno premalo število priključkov, kar vpliva na sezonsko uporabo stroja. Zaradi tega je v določenih časovnih presledkih preveč dela, ki ga ne zmoremo, drugič pa zopet premalo, kar nam potrjuje tudi podatek 1500 ur pooprečne letne zaposlitve traktorjev. Poseben problem, ki ga opažamo v Pomurju, so dolgotrajna popravila zaradi manjkajočih rezervnih delov in nestrokovno ravnanje s kmetijskimi stroji. V bodoče bo potrebno temu vprašanju posvetiti posebno skrb, še posebno zaradi tega, če hočemo socialistične organizacije usposobiti tako, da se nemoteno obdela tudi tista zemlja, ki jo ponujajo posamezni kmetovalci zadrugam. Celotni proizvodni proces bo potrebno zato tako mehanizirati, da bo proizvodnja mogoča ob zmanjšani delovni sili. Z nadaljnjim razvojem mehanizacije nas čakajo še velike naloge, ki zahtevajo ne samo precejšnja materialna sredstva, ampak tudi intenzivno sodelovanje vseh, ki so zaposleni pri kmetijskih strojih in tistih, ki na kakršen koli način posegajo v delo z mehanizacijo, Predvsem pa moramo skrbeti za izobrazbo traktoristov in kmetijskih strojnikov in zgraditi potrebne objekte za zaščito kmetijskih strojev pred vremenskimi ne-prilikami. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti na način nagrajevanja vseh zaposlenih v kmetijski proizvodnji, na organizacijo strojnih odse-kov pri kmetijskih organizacijah. na načrtno zaposlovanje strojeo, na arondacije zemljišč socialističnega sektorja in uvajanje enotnega kolobarja na površinah privatnega sektorja. Razgovor z upravnikom KPZ „Brazda“ v Ljutomeru Francem Rajnarjem RAZSTAVA V KRIŽEVCIH — DEMONSTRACIJA NAPREDNE ŽIVINOREJE Na nedeljskem zborovanju zadružnikov o Križevcih pri Ljutomeru smo srečali tudi upravnika Kmetijske poslovne zveze »Brazda« iz Ljutomera Franca Rajnarja ter mu v zvezi s pripravami na živinorejsko razstavo zastavili nekaj vprašanj: — Kakšen namen ima živinvrejska razstava o Križevcih? »Ta razstava je organizirana o ljutomerski občini v okviru živinorejskega tedna, organizira pa jo KPZ Ljutomer. Z njo želimo predvsem prikazati napredek pri živinoreji v zadnjih letih. Hkrati bo to nekakšna demonstracija naprednega in cenenega pitanja živine. To velja za vso živino, saj bomo razstavljali raznovrstno živino. Razstavišče bo urejeno o paviljonih, nekatera živina pa bo razstavljena, tudi na prostem.« — Koliko razstavljavcev bo sodelovalo? »Na razstavi bodo razstavljale živino vse kmetijske zadruge iz ljutomerske občine, radoslaoski zadrugi je imajo precej. To o glavnem pitajo o odprtih hlevih.« Kmetijske zadruge v ljutomerski občini torej dosegajo pri živinoreji viden napredek. Omeniti pa je treba, da imajo precej svoje živine zaradi pomanjkanja prostorov o pitanju pri zadružnikih. Pa tudi Vi- ZAKAJ NEŠIRIMO RIBEZOVIH NASADOV? Okrajni družbeni plan predvideva za letošnje leto ureditev 40 hektarov novih ribezovih nasadov. V soboški občini je predvidenih 10 hektarov, d ljutomerski 12, v petrovsko-ša-lovski 10 hektarov, d radgonski in lendavski občini 5 ha nasadov. Potrebe po pridelavi večjih količin ribeza pa ne nakazuje samo pomanjkanje tega jagodičevja na domačih tržiščih, ampak tudi vse večje povpraševanje v tujini. Izvozno podjetje »Slovenija sadje«, ki izvaža tovrstne pridelke, ima kupce za neomejene količine. Poleg tega pa bo tudi predvidena tovarna sadnih sokov o Murski Soboti potrebovala večje količine za predelavo. Dosedanji pridelovalci ribeza pa menijo, da so bile odkupne cene doslej veliko večje, kakor proizvodni stroški. Ni torej razloga, da na tako ugod- nem področju, kot je Pomurje, ne bi mogle kmetijske zadruge uresničiti postavljenih plano, še posebno, ker gre za družbeno koristno proizvodnjo. Kakor vzgleda, bodo plane izpolnile le kmetijske organizacije o radgonski in ljutomerski občini. Med njimi se najbolj zavzemajo Vinograd-niško gospodarstvo na Kapeli ter kmetijske zadruge Videm, Radoslavci in Ljutomer; zelo počasi pa napreduje urejanje novih nasadov o soboški, petrovsko- šalovski in lendavski občini, kjer nekatera posestva in kmetijske zadruge še sploh nimajo nasadov, čeprav imajo še precej ne dovolj izkoriščen ih površin. Prav bi bilo, da tudi kmetijske organizacije o teh občinah izpolnilo postavljene naloge ter uredijo nove nasade jagodičevja še letošnjo jesen. D. R. skupno z Vinogradniškim gospodarstvom iz Ljutomera. Se pravi, da bo razstavljenih blizu 250 glav plemenske in pitane živine. Na razstavi pa bo mogoče živino tudi odkupiti « — Koliko živine pa pitajo kmetijske zadruge v ljutomerski občini? »Zadruge so pri lastni reji precej močno napredovale. Sedaj pitajo živino že vse zadruge. Se pravi da imajo o pitanju že blizu 650 glav živine, predvsem telet, ki jih pitajo v tip baby beef. Največ živi-ne imajo v Križevcih in v Veržeju, pa tudi o ljutomerski in nogradniško gospodarstvo o Ljutomeru beleži stalen porast živine, a tudi kvaliteta nenehno raste z zboljšanim načinom krmljenja. Trenutno imajo že 858 glav goveje živine, 154 plemenskih svinj, letno pa spitajo še 1800 bekonov. Torej je napredek kar očiten. Prav zaradi tega pa bo razstava toliko pomembnejša, saj si jo bodo ogledali tudi zadružniki iz ostalih občin in okrajev, prišli pa bodo tudi gostje iz Ljubljane. Kakor nam je ob koncu povedal upravnik KPZ Franc Rajnar, pričakujejo veliko udeležbo. -ko Predsednik Občinskega ljudskega odbora Ljutomer Tone Truden, upravnik KPZ Ljutomer Franc Rajnar in direktor Veterinarskega zavoda Zoltan Šiftar med razgovorom o živinorejski razstavi. Od četrtka SEJA ObLO GORNJA RADGONA Na seji Občinskega ljudskega odbora Gornja Radgona, ki je bila v prejšnjem tednu, so odborniki na skupni seji razpravljali o realizaciji polletnega plana v občini in ugotovili, da je večina gospodarskih organizacij v občini postavljeni plan dosegla, nekatere pa so plan celo presegle. Poleg tega so odborniki razpravljali o kritičnem stanju gospodarjenja v nekaterih podjetjih, kakor na primer za podjetji Mizarstvo in Mlin v Apačah. Za podjetje Mizarstvo so na omenjeni seji sklenili, da se uvede prisilna uprava in da se razčisti stanje, kakršno je trenutno v podjetju, kjer delavci že nekaj časa prejemajo samo 80 odst. rednih prejemkov. Odborniki so se na seji obeh zborov tudi pogovorili o minimalnem agrotehničnem ukrepu. Govora pa je bilo tudi o novem točkovanju kmečkih stanovanj. V živahni razpravi je sodeloval tudi zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Nato so odborniki zasedali na ločenih sejah in razpravljali o raznih odlokih, prošnjah in pritožbah. -rj- SEJA SEKRETARIATA OBČINSKEGA KOMITEJA ‘ ZKS IN PREDSEDSTVA SZDL V PETROVCIH Minuli petek so imeli v Petrovcih sejo sekretariata občinskega komiteja ZKS, na kateri so analizirali lanskoletne uspehe pri pogodbenem sodelovanju. Ugotovili so, da se italijanske sorte pšenice niso posebno dobro obnesle ter sklenili, da bodo letošnjo jesen sejali predvsem sorto U-l. Na seji pa so govorili tudi o agrotehničnih ukrepih ter o pripravah na jesensko setev v pogodbenem sodelovanju. V soboto pa so imeli v Petrovcih sejo predsedstva občinskega odbora SZDL, na kateri so uvodoma pregledali sklepe občinske konference. Ugotovili so, da je preko polovico sklepov že uresničenih, med njimi je tudi povečevanje števila članov ter ideološka dejavnost. Ideološka komisija je za zimske mesece že izdelala programe predavanj in seminarjev. Na seji pa so nato govorili še o pripravah na jesensko setev. V RADENCIH NOVI STROJI Pred nekaj dnevi je dobilo Slatinsko podjetje v Radencih več novih strojev, namenjenih za novo proizvodno halo v Boračovi. Med novimi stroji so stroj za pranje steklenic, za nalivanje, 2 stroja za zamaševanje, stroj za etiketiranje. Kapaciteta novih strojev je 3 do 4 tisoč steklenic na uro, s čemer se bo letna proizvodnja slatine v Radencih povečala za 10 milijonov steklenic oziroma 1.000 vagonov. Nove naprave bodo spustili v pogon za Dan republike. ODHOD IN VRNITEV MLADINSKIH BRIGAD V sredo se je z zvezne akcije vrnila 13. PMDB, ki je bila za svoje delo proglašena za 3-krat udarno, trikrat pa je bila posebej pohvaljena. Ta brigada je delala na odseku Niš—Vranja. Z delovne akcije na trasi »severne magistrale« pri Lenartu pa se je vrnila druga PMDB »Jože Kerenčič«, ki je bila proglašena za trikrat udarno, trikrat pa je bila posebej pohvaljena. Obema brigadama so v Murski Soboti priredili svečan sprejem ter brigadirje pogostili. Na lokalno delovno akcijo pa je odšla že tretja PMDB, ki šteje 90 mladincev ter prav tako kakor prejšnja, nosi ime narodnega heroja Jožeta Kerenčiča. VISOKA PRIZNANJA ZA LJUTOMERSKA VINA TRAMINEC ILOVCI »ŠAMPION 1960« Vina Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer so prejela na VI. mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani visoka priznanja. Med 16. razstavljenimi vzorci je prejel TRAMINEC Ilovci 1958 najvišje priznanje »Šampion 1960«: RUMENI MUŠKAT Ljutomer, RUMENI MUŠKAT Gresovčak. RENSKI RIZLING Slamnjak, TRAMINEC Slamnjak ter BELI BURGUNDEC Cuber pa so prejeli zlate medalje. Vseh ostalih 10 razstavljenih vzorcev pa je prejelo srebrne medalje. -ko V ORMOŽU PRIPRAVLJENO ZA GRADNJO Te dni so končali pripravljalna dela za gradnjo nove tovarne sladkorja, ki bo stala v bližini ormoške opekarne. Med tehničnim pregledom so bila predvidena vsa dovozna in odvozna cestišča kakor tudi trasa za industrijski tir v dolžini pet kilometrov. Tovarna naj bi imela za lokalni transport posebno lokomotivo, saj bo dnevna kapaciteta tovarne 150 vagonov sladkorne repe. Investicijska vrednost tovarne znaša okrog 5 milijard dinarjev, graditi pa naj bi jo začeli prihodnje leto. PREDSEDNIK ZVEZNE KMETIJSKE ZBORNICE V POMURJU V ponedeljek sta obiskala Pomurje predsednik Zvezne kmetijske zbornice Ciro Bakovič in član Izvršnega sveta LS LRS ing. Jože Ingolič. Poleg nekaterih industrijskih proizvodnih obratov sta si gosta ogledala še posestva Rakičan, Beltinci in VG Kapela. ZBOROVANJE ŽIVINOREJCEV V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU V okviru živinorejskega tedna je bilo minulo nedeljo v Križevcih pri Ljutomeru zborovanje zadružnikov-živinorejcev iz ljutomerske občine. Ob tej priložnosti so organizirali v zadružnem domu obširna predavanja. O proizvodnji in siliranju krme je predaval ing. Franc Zadravec, upravnik Veterinarskega zavoda iz Murske Sobote veterinar Zoltan Šiftar pa je predaval o zdravstvenih problemih pri vzreji goveje živine. Predavanja je z zanimanjem poslušalo blizu 250 ljudi. Ti so si nato ogledali še pitališča v križevski, veržejski in ljutomerski zadrugi ter gospodarske objekte Vinogradniškega gospodarstva Ljutomer; za tem pa so organizirali še kratek izlet na Jeruzalem. POSVETOVANJA ŽENA-ZADRUŽNIC Pred dnevi je bila v Murski Soboti seja UO Zveze žena-zadružnic pri OZ Z. Seji je prisostvoval tudi predsednik OZZ Štefan Antalič, ki je ženam-zadružnicam govoril o minimalnem agrotehničnem ukrepu. Na seji so med drugim govorili tudi o prevelikem številu ponujenih parcel zemlje, ki jo ponujajo posamezni kmetovalci zadrugam, le-te pa vsega trenutno ne morejo prevzeti zaradi premajhne mehanizacije in premajhnega števila strokovnega kadra pri KZ. Članice UO Zveze žena-zadružnic so sprejele več sklepov, med katerimi je pomemben tudi ta, da bodo v kratkem pri kmetijskih zadrugah organizirali posebna posvetovanja o vseh problemih, ki najbolj zanimajo žene-zadružnice. Te sestanke bodo organizirali že v tem mesecu pri vseh kmetijskih zadrugah v Pomurju, pri posvetovanjih pa bodo sodelovali tudi upravniki KZ, ki bodo ženam poročali o pripravah na sestavo novega perspektivnega plana. Na teh posvetovanjih bodo reševali tudi razne pereče socialne probleme v posameznih krajih s tem. da bodo socialno ogrožene ljudi zaposlovali v obrtnih delavnicah, kjer naj bi pospeševali domačo obrt, ali pa bodo organizirali perutninarske farme. do četrtka SPOR MED NAJVIŠJIMI — Premier Lumumba (levo) in predsednik Kasavubu v času, ko sta sklenila politično premirje in si razdelila funkcije. Taka slika se bržkone ne bo več ponovila. REVANŠIZEM Zborovanja najrazličnejših begunskih in vojaških organizacij po Zahodni Nemčiji so postala zadnje tedne prava moda. Organizirali so jih po mnogih mestih z odobritvijo oblasti, četudi so udeleženci pokazali izrazito revanšistične težnje. Zborovanje v Zahodnem Berlinu, na enem najbolj ranljivih mest sodobne Evrope, je pomenilo v nedeljo neke vrste finale. Pred 20.000 delegati begunskih organizacij iz vse Nemčije je v imenu socialnih demokratov govoril sum zahodnoberlin. župan Brandt, v imenu vlade pa krščanski demokrat Lehmer. Bonn je torej skušal s tem doseči čim večji učinek. Župan Brandt je sicer v svojem govoru dejal, da pomenijo izrazi, kakršni so revanšizem. militarizem in vojna propaganda »stvar preteklostih. Kakor da bi ne videl velikega števila transparentov v rokah množice beguncev, na katerih so zahtevali nemške meje vse tja do Gdanskega, Baltika, Sudetov in Balkana! Čudna prepričevanja! Doslej še nihče v Zahodni Nemčiji ni odgovoril na vprašanje, čemu dopuščajo begunskim in vojaškim organizacijam, da demonstrirajo in izražajo nemogoče zahteve, če vse to ni naperjeno proti nikomer o tujini? Čemu javno odobravanje revanšističnih gesel in govorov, če uradni Bonn misli drugače? Toda prav v tem je odgovor na vprašanje. V Bonnu podpirajo tako politiko in jo skušajo sedaj prikriti kot neke vrste manifestacijo nemškega nacionalizma. Toda uradno na Zahodu na tak razvoj dogodkov v Zahodni Nemčiji ne reagirajo. Washington vidi v Zahodni Nemčiji odraz svoje politike in svojega zaveznika v načrtih proti SZ, v Franciji kuhajo svoje načrte in so prezaposleni z njimi, v Londonu pa se love med enimi in drugimi. Edino trezni opazovalci znova čutijo re-vanšistično nevarnost, ki je povzročila doslej že dvakrat svetovni požar. Ali uradni krogi kdaj pomislijo na to resnico? ZAVEZNIŠKI POMENKI PARIZ — V Parizu so se ta teden pričeli francosko-italijanski razgovori na »najvišji ravni<. Njihov namen je, razjasniti nasprotja med zahodnimi zavezniki glede trenj med skupnim zahodnim tržiščem in svobodnim evropskim trgovskim pasom. De Ganile je italijanskemu gostu Fanfaniju pojasnil tudi svoje predloge o ožjem političnem sodelovanju zahodnevropskih dežel, s katerimi je nedolgo tega seznanil tudi zahodmonemškega kanclerja Adenauerja in nizozemskega predsednika ob njunem nedavnem obisku v Parizu. TRAGIČEN ZAPLET Svetovno javnost je neprijetno presenetila novica, da se je med samimi vrhovi Republike Kongo pričel tihi »obračun«, ki ne obeta nič dobrega. V ponedeljek zvečer je predsednik republike Kasavubu po radiu sporočil, da je razrešil predsednika vlade Lumumba njegove dolžnosti. Očital mu je, da je »postavljen od Belgijcev in da je zalo pričel bratomorno vojsko«. Kmalu za tem je Lumumba pozval narod na enotnost, po izredni seji vlade pa sporočil, da je »Kasavubu izdajalec domovine« in da ima Kongo odslej samo zakonito izvoljeno vlado. Značilno je, da je predsednik Kasavubu pozval čete Združenih narodov, naj prevzamejo nadzorstvo nad Kongom, in se hkrati proglasil za vrhovnega poveljnika vojske. Lumumba se prav tako obrača v svojih govorih na vojsko kot predsednik vlade in obrambni minister. V času. ko to sporočamo, še ni podrobnih vesti o razvoju položaja. Znano je, da se predsednik Kasavubu in premier Lumumba nista nikoli strinjala o bodoči ureditvi Konga. Prvi se je zavzemal za federativno ureditev s tem, da bi imele posamezne province čim-več pravic, drugi pa bolj za močno osrednjo kongosško vlad. To pomeni, da se je Kasavubu skupno s svojim politič-nini gibanjem bolj približeval gibanju federalistov, med katere se slednjič, vsaj uradno prištevajo tudi separatist Gumbe v Katanci in Kolondži v provinci Kasač To pomeni, da se bosta v 'kratkem izkristalizirali dve nasprotujoči si sili glede na bodočo državno ureditev. Ni dvoma, da bodo čete OZN imele sedaj težavno nalogo. Tako predsednik Kasavubu kakor premier Lumumba sta bila zakonito izvoljena v skupščini, oziroma potrjena. Kdo naj daje v prihodnje sugestije o tein, kaj smejo smatrati kot zakonite ukrepe v Kongu in kaj ne? Kdo naj odgovori sedaj na vprašanje, kje se pričenja vmešavanje v notranje kongoške zahteve? Glede Katange in province Kasai je bilo in je še očitno, da so vmešani tuji gospodarski in politični krogi, v sedanjem, nadvse resnem sporu Kasavubu—Lumumba pa gre za spor najvišjih državnih predstavnikov. Ko so v jutranjih urah v sredo vprašali tajništvo OZN. ali namerava sklicati izredno sejo Varnostnega sveta zaradi najnovejših dogodkov v Kongu, je njegov predstavnik odgovoril, da je tajnik sprejel več poročil od svojega osebnega predstavnika Cordiera. O podrobnostih ni hotel govoriti. Najbrž bo počakal na razvoj dogodkov. Kaj lahko pričakujemo? V Katangi se pripravljajo na od- por, če bodo redne kongoške čete vkorakale v deželo. Poročajo, da se je skupina več kot 500 vojakov z belgijskimi častniki na čelu vtihotapila v provinco Kasal v kateri po uradnih izjavah redne kongoške čete držijo položaj v svojih rolkah. Prav lahko se zgodi, da se bodo tem izrazito separatističnim silam pridružili sedaj še pristaši Kasa-vuba in tako ustvarijo enoten odpor proti Lumumbu in kongoški vojski, ki bo po vsem sodeč ostala prvemu zvesta. NIC NOVEGA PARIZ Francoski predsednik de Gaulle na tiskovni konferenci v ponedeljek znova izjavil, da imajo Alžirci pravico do samoodločbe. Pripravljen je na pogajanja o miru, toda samo o prenehanju boja ter »usodi orožja in borčeve. O možnostih za samoodločbo naj bi se pomenili pozneje in sicer ne samo s predstavniki alžirske osvobodilne fronte, temveč s tistimi, ki ibi jih Alžirci izvolili — pod določenimi pogoji v miru — kot svoje predstavnike. PREDLOG IIRUŠCEVA HELSINKI — Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je na svečanostih ob 60-letnici rojstva finskega predsednika Kekkonena opozoril na pomen svojega predloga, naj bi na letošnjem zasedanju Generalne skupščine posamezne nacionalne delegacije vodili šefi vlad. Kot je znano, sc v Washingtonu še niso odločili, v Parizu so predlog odklonili, v Londonu pa se še posvetujejo z zahod- nimi zavezniki. Kaže, da bi se pre- mier Macmilian predlogu ne upiral, če bi se njim strinjala tudi oba velika zaveznika. BEGUNCI IZ ALBANIJE BEOGRAD — V noči od 50. do 51. avgusta je skuhala skupina osmih albanskih državljanov, med njimi ženska in dva otroka, ilegalno pobegniti iz Albanije. Pri tem so naleteli v bližini vasi Čeremi na zasedo albanskih obmejnih stražarjev. Prišlo je do medsebojnega streljanja. Pet ljudi iz te skupine, dva moška, ženski in dvoje otrok, je pozneje prišlo na jugoslovansko ozemlje in zaprosilo za politično zatočišče. Jugoslovanske oblasti zadevo raziskujejo. V Tirani pa so v ta namen sestavili zgodbico o tem, da so Jugoslovani i z zasedo ubili dva albanska obmejna stražarja, tretjega pa ranili. Podatki govore o tem, da albanski državljani beže iz Albanije. V prvih osmih mesecih letošnjega leta je pribežalo k nam 94 albanskih državljanov. OŽIVLJENI MILITARIZEM Londonski »Times« je, zavedajoč se preveč »vljudne kritike« nemškega militarizma, ki jo lahko zasledimo v Angliji, napisal: »Značilno za Nemce je, da zaigrajo vsakršno dobro politiko. Očitno ne vedo, kjer bi se morali zaustaviti ...« To se do neke mere sliši kot očitek nemirne vesti. Tisti, ki oborožujejo Nemčijo, bi namreč morali vedeti, kam to pelje. Zgodovina zadnjih sto Let je to dokazala ... Jugoslovanska vlada je v nedeljo s posebno spomenico opozorila na nedavno zahtevo 'nemških generalov, med katerimi je tudi več nekdanjih nacističnih vojaških voditeljev. V njej opozarja na sklepe Jaltske konference v dneh od 3. do M. februarja leta 1945, ko so šefi Velike Britanije, ZDA in SZ izjavili, da nameravajo »neomajno uničiti .nemški militarizem in doseči, da Nemčija nikoli več ne bo mogla skaliti svetovnega miru«. Po njih sodbi je treba razpustiti vse nemške oborožene sile, za vselej razbiti nemški generalni štab, ki je večkrat izvedel obnovo militarizma, odstraniti ali uničiti vse nemške vojaške naprave, uničiti ali postaviti ped nadzorstvo vso nemško industrijo, ki bi jo lahko uporabili za vojno proizvodnjo, kot tudi zatreti vsak nacistični in militaristični vpliv v Nemčiji. Na potsdamski konferenci od 17. do 25. julija in od 28. julija do 2. avgusta 1945 so te sklepe v bistvu potrdili in podrobneje obdelali. Povojni razvoj je šel v svojo pot in se znašel v vrtincu hladne vojne«. Tisti, ki bi morali izvesti določbe sporazumov med velikimi«, so pričeli gle- dati skozi prste in celo podpirati težnje poražencev, ki nimajo z demilitarizacijo in popolno denacifikacijo nič skupnega. Nastali sta dve nemški deželi. Posebno zahodni del Nemčije nudi zgovoren dokaz o tej popustljivosti. Celo več! Tu se skorajda« niso dotaknili starih militaristično-nacističnih utrdb. Zahod je pohitel, da ustvari čimprej trdno obrambo v tej deželi proti nekdanjemu partnerju v protinemški koaliciji — proti SZ. Nemčija je najprej sprejela primerne vsote, da se je dvignila iz ruševin, nato pa je zahtevala in dobila vse večjo politično podporo in orožje. Gospodarsko moč v Nemčiji so kmalu dvignili s pomočjo discipline, spretnosti in vztrajnosti, toda na starih temeljih. Stare sanje so dobile nova. demokratična« krila. Njeno obličenje predstavlja Adenauerjeva katoliška stranka, ki je pričela okrog sebe zbirati Ljudi, ki se niso otresli nekdanje nemške slave, ne gospodarske in ne vojaške. In tako je Nemčija postala po zaslugi zahodnih zaveznikov močnejša od samih evropskih zaveznikov v protinacističnem boju na evropskem Zahodu. Zahodna Nemčija je nato prišla v Atlantski pakt kot enakopraven član in hkrati do- bila tudi popolno neodvisnost. Njen vojaški proračun se je pričel naglo večati kakor goba po dežju. Za neodločnem obrambnim ministrom Blankom je prišel na krmilo okret-nejši Strauss. Nemci, ki spočetka niso imeli niti pravice do pištole, prejemajo dandanes ponudbe, naj se oborože z raketnimi izstrelki. Zahodni zavezniki pravijo, da nemška armada v sklopu NATO ne more operirati po svoji glavi, temveč v okviru skupnih načrtov. Ti predstav- ljajo v okviru ameriške strategije del splošnega obkoljeval-nega obroča Sovjetske zveze. Toda kdo lahko verjame tem izjavam, če pa je očitno, da se sami zahodni zavezniki, nekdanji zmagovalci, ne strinjajo v svojih načrtih. Govore n. pr. o ameriški koncepciji pakta, o francoski »samovolji« itd. Toda v Bonnu dobro izkoriščajo ta trenja. Medtem ko so skušali spočetka prepričati svet v to, da si Nemci ne žele več vojaške suknje, da iščejo samo dober zaslužek, da o re-vanšizmu ul i militarizmu ni govora itd,, so dejanja Ade-nauerjeve vlade govorila drugače. Pri tem je šel molče mirno vseh opozoril tistih, ki so pravilno ocenili podobno oživitev nemškega militarizma in celo revanšizma in so nanj opozorili (in opozarjajo) ne le zahodnonemško vodstvo, temveč tudi njegove zaveznike, ki tak razvoj dopuščajo. Jugoslovanska vlada v svoji spomenici opozarja, da ni zgolj naključje, če se vzporedno z remilitarizacijo oživljajo razne neonacistične in fašistične organizacije. Če bi Bundts-wehr oborožili z atomskim orožjem, bi ta proces samo še pospešili. Sama zahteva zahodnonemških generalov pa onemogoča mirno rešitev vseh oblik zamotanega nemškega vprašanja 'kot so sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, nemška združitev, status Berlina, evropska varnost in je v nasprotju z načeli Ustanovne listine OZN. Vlade, ki bi podprle zahodnonemške zahteve, bi potemtakem prevzele nase veliko odgovornost ne le nasproti žrtvam nemškega nacizma, temveč nasproti vsemu miroljubnemu človeštvu. Enote nove zahodnonemške vojske na paradi 2 POMURSKI VESTNIK, 8. SEPT. 1960 V KRATKEM PO POMURJU BEZNOVCI — Na zboru volivcev v Beznovcih so minuli četrtek govorili o krajevnem samoprispevku pri gradnji vaškega mostu. Sklenili so, da bodo vsa dela pri gradnji opravili vaščani brezplačno. ŠALOVCI — V nedeljo bodo v Šalovcih proslavili zaključek elektrifikacije v petrovsko-šalovski občini. Tako bo elektrificiranih v občini že vseh 21 vasi. Za to priložnost so pripravili tudi primeren kulturni program, katerega hodo izvedli recitatorji in godba, slavnostni govor pa bo imel predsednik obč. ljudskega odbora Koloman Kor-pič. Na to proslavo so med drugimi povabili tudi ljudska poslanca Ivana Krefta in Janeza Hribarja. TIŠINA — Na seji gradbenega odbora za gradnjo nove šole na Tišini so se v nedeljo podrobneje pogovorili o pripravah na gradnjo. Sklenili so, da bodo pripravili letošnjo jesen pretežno večino gradbenega materiala, spomladi pa bodo začeli izdelovati opeko. Vsi razredi nove šole na Tišini bodo imeli po dva oddelka, razen osmega, potrebnih pa bo skupaj kar 19 učiteljev, saj obiskuje šolo okoli 540 otrok. Iz Tišine pa tudi poročajo, da vlada veliko zanimanje tudi za šolo za odrasle. Doslej imajo okoli 18 prijav. BOGOJINA — V soboto so imeli v Bogojini sejo gradbenega odbora za gradnjo šole. Pogovorili so se o nadaljnji gradnji šole. Ugotovili so, da so vse okoliške vasi, razen Te-šanovec, že opravile precej delovnih ur prostovoljno. V soboto pa je bila v Bogojini tudi seja krajevnega odbora, na kateri so govorili o nadaljevanju komunalne dejavnosti. MARTJANCI — Gradnja stanovanjskega poslopja v Martjancih je pri kraju. Tako se bosta lahko zdravnika že v teh dneh vselila v nova stanovanja. Pri delih so vaščani precej pomagali s prostovoljnim delom. Pozneje pa je predvidena še ureditev poslovne zgradbe krajevnega odbora in zdravstvene posta j e. DOBROVNIK — V nedeljo so v Dobrovniku svečano proslavili 36-letnico obstoja društva. Ob tej priložnosti so razvili tudi društveni prapor, katerega je podaril Občinski odbor SZDL Lendava. Prapor je razvil predsednik Obč. odbora SZDL Franjo Bobovec. Dobrovniške mladinke pa so nastopile s prostimi vajami. Kulturni program so izvajali v slovenščini in madžarščini. Proslave se je udeležilo precej ljudi. MURSKA SOBOTA — V ponedeljek so na seji Sveta za industrijo in obrt pri občinskem ljudskem odboru razpravljali o sklepih delavskih svetov pod jetja »Vrba« in »Ledava« o združitvi. Sklepe so potrdili ter jih dali v dokončno potrditev občinskemu ljudskemu odboru. RAZMAH SKUPINSKEGA ZAVAROVANJA ŽIVINE Skupinsko zavarovanje živine se zadnje čase vse bolj vztrajno širi tudi v Pomurje. Danes aktivno deluje že 25 takih zavarovalnih združenj, v katerih uživa popolno zaščito okrog 4.000 glav goveje živine. Ta zaščita se je v tolikšni meri razmahnila tudi po zaslugi kmetijskih zadrug v Veržeju, Ivanjkovcih, Miklavžu, Kogu in Gornji Radgoni. Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Murski Soboti je naletela na razumevanje vodstev viseli omenjenih zadrug, a tudi njihovi elani so spoznali koristi te zaščite. Ni potrebno posebej poudarjati, da je tako zavarovanje samo v prid razvoja živinoreje na območju posamezne zadruge. Vsa ostala zavarovanja pa so bila sklenjena brez sodelovanja vodstev kmetijskih zadrug, torej na pobudo samih živinorejcev. Člani tega skupinskega zavarovanja živine z vključenim zdravljenjem, ki so že okusili sadove zavarovanja živine, se zelo pohvalno izražajo o tem, kako koristno in res potrebno je, da se je v zavarovanje vključilo tudi zdravljenje Živah, Zavarovanec vplača določeni znesek (400 dinarjev) kot doplačilo za zdravljenje. S tem zneskom si k osnovni premiji obenem še zagotovi celoletno zdravljenje zavarovane živali: delo veterinarja, potne stroške in vsa zdravila. Doplačilo je odvisno od raznih okoliščin. Čim pogostejša so oboljenja, tem večje mora biti doplačilo. Zasluga Državnega zavarovalnega zavoda je, da je v zavarovanje vključil tudi obvezno zdravljenje, da je od zdravljenja izključil mazače in sploh laike, zavarovancem pa naložil odgovornost, da bodo bolne zavarovane živali zdravili izključno samo veterinarji. Poseben pravilnik na splošno urejuje postopek pri zdravljenju na račun sklada za zdravljenje skupinsko za- varovanih živali, dolžnost zavarovanca pa je, da upošteva in se strogo drži tega pravilnika. Samo tako je mogoče doseči, da se bo sklad za zdravljenje črpal pravilno. Doslejšnje izkušnje zavarovancev in Državnega zavarovalnega zavoda kažejo, da je skupinsko zavarovanje živine oblika zavarovanja, ki po svoji cenenosti in vsestranski ugodnosti na široko odpira vrata našim živinorejcem do sodobne zaščite. Ta oblika zavarovanja ni nič drugega kot prostovoljno organizirana skupnost velike večine živinorejcev na območju posamezne kmetijske zadruge ali vasi. Živinorejci tukaj neposredno sodelujejo pri zavarovanju s soodločanjem in samoupravljanjem. Vedo, da gre za njihove koristi in da gospodarijo z lastnim imetjem. Namen vsega pa je, da se živinorejci med seboj spoznajo in da imajo skupen in skrben nadzor nad hlevi in zdravstvenim stanjem živine. Tako že v kali lahko preprečijo vsako neupravičeno izkoriščanje lastnega zavarovalnega sklada. Za povezavo med Državnim zavarovalnim zavodom in živinorejci skrbi poseben zavarovalni odbor, ki si ga izvolijo živinorejci sami iz svoje sredine. Ta odbor soodloča o celotni problematiki zavarovanja. V odbor tudi nujno sodi področni veterinar. Na levem bregu Mure kmetijske zadruge niso pokazale posebnega zanimanja za skupinsko zavarovanje živine z vključenim zdravljenjem. Državni zavarovalni zavod se je zavzel za stvar z razpravami in predavanji v kmetijskih zadrugah. toda uspeha ni bilo, tudi v tako močni kmetijski zadrugi ne, kot je puconska. V goričkem predelu še zmeraj prevladuje stara tradicija vaških samopomoči, medtem, ko je zavarovanje živine brez tra- dicij in ljudje še niso spoznali in doumeli koristi sodobnega zavarovanja. V lendavskem okolišu je še zmeraj očitna dokajšnja nedovzetnost za intenzivno živinorejo, v nekaterih predelih, kjer je bilo težko orati ledino, pa se je skupinsko zavarovanje živine z vključenim zdravljenjem že uveljavilo in je v razmahu. To velja za Dokležovje, Melince in Ižakovce, dobri obeti pa so tudi v Beltincih. Državni zavarovalni zavod ima v načrtu, da čimprej zdravstveno zavaruje vso živino. Za popolno uresničenje tega načrta so zlasti poklicane in zanjo zainteresirane posamezne kmetijske zadruge, zlasti pri nas v Pomurju. Že sedaj bi bil porast še večji, če bi bilo več zavzetosti pri posameznih kmetijskih zadrugah, zlasti na levem bregu Mure. Navzlic vsemu pa že sedaj kaže, da bo v Pomurju že v nekaj letih zdravstveno zavarovana večina živine. -b- koruza na bistriških poljih lepo obeta Na bistriških poljih v kmetijski zadrugi Črensovci letos koruza obeta lep pridelek. Zlasti lepo kaže dvohektarska parcela zadružne lastne proizvodnje, kjer bodo po mnenju strokovnjakov pridelali preko 160 metrskih stotov koruze. Ta parcela je edina v Pomurju, ki je vključena v zvezno tekmovanje za visoke donose, katerega je razpisala Zveza kmetijskih in gozdarskih zbornic v Beogradu. Ta parcela je zasejana s koruzo sorte »Pionir 377«. Že v prejšnjih letih je bila precej dobro gnojena s hlevskim gnojem. V začetku so potrosili na vsak hektar po 800 kilogramov mešanih umetnih gnojil, jeseni pa so jo pognojili še s 500 metrskimi stoti hlevskega gnoja, 400 kilogramov nitrofoskala na hektar pa so porabili še za dognojevanje (Na sliki: podpredsednik OZZ Alojz Benko in agronom Emerik Šiftar si ogledujeta koruzo na parceli KZ Črensovci, ki je vključena v zvezno tekmovanje za visoke donose.) V nedeljo so v Murski Soboti svečano odprli novi dom pomurskih lovcev. V soboto zvečer so imeli slavnostno sejo Lovske Zveze Slovenije, v nedeljo pa je po povorki odprl dom predsednik Lovske zveze Slovenije dr. Jože Benigar. BRALCI NAM PIŠEJO Odpravimo tudi te primere izkoriščanja! TOVARIŠ UREDNIK! V vašem listu ste že večkrat zavpili za socialno ogrožene otroke, posebno, če gre za primere izkoriščanja oz. za interese posameznikov, ki znajo vešče izkoriščata svojega bližnjega. Primer, kr ga bom opisal, nedvomno zasluži vso grajo in hkrati pozornost naših skrbstvenih organov, saj gre za življenjski obstoj nezakonskega otroka, za njegovo vzgojo in nego, ki mu jo no more nuditi njegova precej živčna mati Ana A. iz Andrenc v Slov. goricah. To je bil tudi razlog, da je otrok, rojen letos, dobil skrbnico v osebi posestnice Pavle Z. s Kočkega vrha. Ker se je 24-letna mati vdinjala pri omenjeni posestnici že približno eno leto pred porodom kot poljska delavka, zgolj za hrano, je skrbniški organ zaupal varstvo otroka Pavli Z. Velja omenili, da je omenjena posestnica nagovorila nezakonsko mater, naj na socialnem skrbstvu izjavi, da je nezmožna za vsako delo, torej delno slaboumna, očitno z namenom, da bi se izognila vseh obveznosti do Ane A. in jo po mili volji izkori- ščala naprej. Ker pa je nezakonska mati bila prod tem v rednem delovnem razmerju na državnih posestvih v Banditu in pri Vidmu ob Ščavnici, seveda mi govora o slaboumnici prizadete. Ko se je posestnici P. Z. pretekli mesec zazdelo, da njenega koristoljublja ne odtehta skrb im izdatki za otroka, je enostavno postavila oba — otroka in mater — sredi julija meseca letos na cesto. Ana A. se je zatekla z otrokom k svoji materi, ki je prav tako brez sredstev za preživljanje. Razumljivo, da je sedaj nesrečna mati odvisna od pomoči sosedov, kajti njena živčnost se stalno stopnjuje. Ani A. tudi ni znano, kdo prejema preživalnino oziroma vzdr-ževalinino v znesku 1500 dinarjev, ki je bila določena nezakonskemu očetu na osnovi priznanja očetovstva. Zatorej ni čudno, da se vsa okolica zgraža nad ravnanjem posestnice P. Z. Ljudje pa se tudi z ogorčenjem sprašujejo, kako je mogla pristojna občina Lenart prezreti dejstvo, da je omenjena skrbnica skrajno brutalna, da pretepa celo otroke svojcih sosedov in je zaradi podobnih dejanj v sporu s številniimi okoličanu. Sicer pa gre v tem primeru za trenutno najbolj važno stvar: rešiti pred propastjo nesamostojno mater in njenega otroka. Mali, komaj 7 mesečni Danijel čaka s svojo obupamo materjo pomoč družbe in novega skrbnika, ki bo prevzel otroka v varstvo iz humanih nagibov, ne pa zaradi špekulantskega izkoriščanja brezmočne žene. F. S. upokojenec Maribor PRIZADEVANJE ALI - NATOLCEVANJE? Z zanimanjem sem v Vašem listu prebral članek izpod peresa J. B. Bogojina pod naslovom: »Kje naj dobimo primerna dramska dela?«, vendar se mi je zdelo, da pri vsej stvari manjka nekaj bistvenega. Člankar je premalo jasen in malce preveč — subjektiven. Zato bi rad še sam nekaj dodal. Znano je, da je kulturnoprosvetna tradicija Bogojine bogata in pestra im tla si mladina stalno prizadeva, da delo svojih prednikov poplemeniteno z novimi smotri, nadaljuje. To je lopo. Žal le, da nekateri separatisti skupno delo mladine ovirajo in nočejo razumeti, da je čas brezglavega individualizma minil. Tako je pisec prejšnjega članka preprečil, da »Rokovnjači« niso prišli na oder. Isto poskuša napraviti tudi z »Div- jim lovcem«. Slaba odlika zanj. Preveč pristranska se mi zdi tudi sodba tov. J. B. o soboški knjižničarki. Sam že pet let zahajam tja po knjige in jo poznam le kot prijazno in ustrežljivo tovarišico — za resnega obiskovalca. Res, da takih seznamov iger, kakor si jih tov. J. B. želi, ni. A naj poseže po tistih, ki so. Vem — vsak mi bo to potrdil — da tisti, ki hoče biti režiser na vaškem odru, mora biti nalogi sam kos. Če se pa ne čuti zmožnega, naj pa se mirne duše umakne tistim, ki bodo sposobni, da ne bodo kakor profet v puščavi — z velikim glasom klicali, a ničesar dosegli, temveč, da bodo smelo in pogumno izvršili nalogo. In takih nam ne manjka. Jožef Casar, Bogojina MARTJANCI — Krajevni odbor in odbor SZDL v Martjancih sta sklenila, da bodo uredili dvorano vaškega doma, saj imajo nekaj sredstev že pripravljenih, vaščani pa bodo pri gradnji pomagali s prostovoljnim delom. Začeli pa so tudi z urejanjem vaških cest. Navozili bodo okoli 100 kubičnih metrov gramoza, POMURSKI FILMSKI BAROMETER V prihodnjem tednu bo v pomurskih kinematografih na sporedu vrsta filmov, ki so nedvomno vredni ogleda. To velja tudi za ameriški barvni film po Hemingwayevem romanu »Komu zvoni« (v glavnih vlogah G. Cooper in Ingrid Bergman). Ta filmska mačica omenjenega književnega dela nam skuša sicer približati dogajanje v španski državljanski vojni, vendar kaže, da so producenti, — podobno kot v filmu po romanu istega pisatelja »Zbogom orožje«, — dajali prednost erotičnim motivom, kajpak iz komercialah razlogov. Film bodo lahko videli Lendavčani še ta teden, prve dni prihodnjega tedna pa bo na sporedu ameriški barvni film (I. del) »Velikan«, ki je razmeroma zgodaj prišel na repertoar lendavskega kina. Poleg Elisabeth Taylor in Rocka Hudsona nastopa v glavni vlogi tega filma, ki skuša v obsežnih dveh delih prikazati razmere in dogajanje v Texasu tistih dni, ko se dogaja, pokojni James Dean. Ta mladi ameriški igralec, ki je veliko obetal, je nastopil zaradi svoje zgodnje smrti samo v treh filmih (film »Vzhoden od raja« smo že videli), med temi tudi v tem, ki ga je režiral George Stevens. V M. Soboti bomo gledali prihodnje dni ameriški barvni kinemaskopski film »Dirkači«. Kot pove že naslov filma, gre za zgodbo o avtomobilskih dirkačih. Za film je značilno sijajno zunanje dogajanje, odlično je prikazana tudi napetost avtomobilskih dirk, zato pa je režiser zanemaril realizem odnosov med ljudmi. Spričo tega se ne smemo čuditi, če so umestne kritične pripombe o papirnati vsebini, o neživljenjskih likih, itd. Film je sicer dobro posnet in dobijo gledalci občutek vratolomne brzine. še več. Zdi se jim celo, da sedijo sami v avtomobilih. Neprepričljiva je tudi nenadna sprememba v psihologiji dirkača Gina (Kirk Douglas). Prva dva dni prihodnjega tedna bo sledil angleški Darvni vistavisioski film proizvodnjo J. A. Rank »Hiša skrivnosti«. Običajno nas filmi z britanskega otoka ne razočarajo, zlasti ne, če so izdelek le producentske hiše. Tokrat gre za zgodbo s področja mednarodnega kriminala, ki bo nedvomno za gledalce dovolj privlačna. Solidna režija in solidna igra več ali manj znanih igralcev sta filmu samo v prid, zato lahko pričakujemo, da nas bo zadovoljil. S podobnimi pričakovanji bodo soboški filmski gledalci nedvomno sprejeli tudi francoski barvni kinemaskopski film »Brez družine«, ki bo na sporedu sredi prihodnjega tedna. Dovolj privlačna je že zgodba o fantiču brez družine, njegovo vlogo pa je zaigral mali Joel Flateau neposredno in toplo. Solidna je tudi igra znanega Pierra Brasseura, to pa velja tudi za režijo Andrea Michela. V Ljutomeru bo na sporedu to soboto in nedeljo francoski barvni film »Folies Bergere«, sredi prihodnjega tedna pa italijanski film »Sedmi razred«. Čeprav ne gre za nadpovprečni deli, si bodo gledalci oba filma z zanimanjem ogledali. V Slatini Radencih bo v nedeljo in ponedeljek na sporedu francoski kine-maskopski film »Vsi me lahko ubijejo«, prihodnji četrtek pa mehiški film »Rdeči Kongo«. Glede obeh velja, da je prvi mnogo večja pridobitev repertoarja. Pri Vidmu ob Ščavnici bo v soboto in nedeljo na sporedu domača barvna komedija režiserke Soje Jovanovič »Pop Čira in pop Spira« po znanem delu Jovana Sremea. Film je uspelo delo in v kolikor je gledalcem znana književna osnova filma, toliko bolj ga bodo razumeli in se ob njem zabavali. V G. Radgoni bo za konec tega tedna na sporedu ameriški barvni kinemaskopski film »Velika Korida«, ki bo prav gotovo zadovoljil občinstvo zaradi svoje nepretenciozne humane težnje, čeprav ta iz komercialnih razlogov ni v prvem planu, sledil pa bo indijski film »Avara«, zanimiv že spričo tega, ker bo gledalcem skušal približati to daljnjo in obsežno deželo v Aziji. V kino bodo to soboto in nedeljo pohiteli tudi Beltinčani, saj si bedo lahko ogledali sovjetski film »Žerjavi letijo na jug« režiserja Mihajla Kalazoto-va, ki je požel toliko uspeha na festivalu v Cannesu in v svetu sploh. V glavni vlogi nastopa slovita sovjetska igralka Tatjana Samojlova. Poznavalcem filmske umetnosti je znano, da stopata režiser tega filma in Tatjana Samojlova (a tudi snemalec) od uspeha do uspeha, zato bo lahko vsakemu žal, ki si filma ne bo ogledal. V Čepincih bo v nedeljo na sporedu italijanski film »Žena dneva«, ki je zanimiv tudi zaradi tega, ker obsoja težnjo po zvezdništvu, tako značilno za današnje življenje v Italiji. Polančani bodo v nedeljo lahko videli ameriški barvni film »Zlato v džungli«, v Križevcih pri Ljutomeru pa bo v soboto in nedeljo na repertoarju ameriški barvni film »Zvezda je rojena« (James Mason, Judy Gar-land), ki skuša prikazati gledalcem tudi nekatere senčne strani življenja v ameriški tovarni sanj — Hollywoodu. Križevčani bodo lahko videli sredi prihodnjega tedna tudi italijanski film »Navadno neznani zlikovci«, tako da se ne morejo pritoževati, češ da nimajo pestrega repertoarja filmov. -bjš- Naš Svetovalec Dr. Franc Žibrik O NAJPOGOSTEJŠIH NALEZLJIVIH BOLEZNIH V POLETNIH IN JESENSKIH MESECIH Največkrat si je kriv človek sam, da zboli! »Kako je to mogoče?« bo kdo zmajal z glavo. In vendar je tako. Nalezljive bolezni povzročajo silno drobne — prostim očem nevidne — bolezenske klice, ki so tako majhne, da jih vidimo šele, ko jih več sto ali celo tisočkrat povečamo. (Za to nam služi naprava, ki jo imenujemo mikroskop.) Te drobnoživke, kot jih tudi imenujemo, rabijo za svoj obstoj — kot vsa ostala živa bitja — hrano. To si poiščejo velikokrat v človekovem telesu. V telo si jih človek, bodoči bolnik, zanese sam z okuženimi rokami, s slabo pripravljeno ali okuženo hrano, sadjem, vodo in ostalimi okuženimi pijačami. Od kod se vse te reči okužijo s povzročitelji nalezljivih bolezni? Bolnik in kronični kliconosec izločala s svojimi iztrebki (blatom in vodo) omenjene klice. Če si iz nemarnosti, nevednosti ali kakorkoli že ne umijeta rok po potrebi, kaj lahko zaneseta klice na različna živila in pijače, s katerimi imata opravka: pri rokovanju na roke drugega človeka in tako dalje. Veliko vlogo imajo pri prenosu dostikrat muhe in drugi mrčes. Saj ravno v poletnih in jesenskih mesecih je mrčesa obilno vsepovsod; najrajši se zadržuje na gnoju, različnih odpadkih, živilih, okoli človeka in živali — tako da, če le pomislimo, kaj vse taka živalca obleze, nam prenos po njenih nožicah postane lahko razumljiv. Kaj se dogaja v organizmu, vkaterem so se naselile bolezenske klice? Ko pridejo povzročiteljice bolezni v človekovo telo, v katerem najdejo ugodne življenjske pogoje za svoj obstoj, se v njem začno ploditi. Ene se naselijo na črevesnih sluznicah (griža, tifus, otroška driska, zastrupljenje s hrano), druge napadajo jetrne celice (pri nalezljivem vnetju jeter — žutici), tretje se naselijo v pri-ušesnih žlezah (mumps) itd. Pri svojem razdiralnem delu, ki se nam navzven kaže v različni bolezenski sli-ki, po domače: bolezni — izločajo te bolezenske kali različne »strupe« nazvane »toksini«, ki zastrupljajo več ali manj vse organe v telesu. Telo se seveda skuša obraniti teh strašnih vsiljivcev, ki mu ogrožajo obstoj. Prične se borba na življenje in smrt. Če zmaga telo, bolnik ozdravi — v nasprotnem slučaju, ko ne uspe zavreti njihovega razvoja, podleže: bolezen se konča s smrtjo za človeka. Kako pomagamo bolniku? Z mirovanjem, s primernimi zdravili in odgovarjajočo prehrano (dieto) skušamo oslabiti ali uničiti bolezenske klice v telesu ter na ta način podpremo oboleli organizem, da si z lastnimi silami dokončno opomore. Ta borba telesa in zdravil s povzročitelji obolenja je več ali manj dramatična; bolezen je temu primerno zavzela milejše ali hujše oblike in temu primerno traja tudi okrevanje različno dolgo. Seveda skušamo uničiti bolezenske povzročitelje že tudi izven telesa: sproti razkužil jemo bolnikove iztrebke — kot najnevarnejši vir infekcije — borimo se proti muham, propagiramo osebno čistočo itd. Lažje je preprečiti kot zdraviti! Ta preprosta resnica še zmeraj drži vsem modernim načinom zdravljenja in najsodobnejšim zdravilom navkljub. »Profilaiksa«, kot se temu reče s tujko, je seveda tudi cenejša in za človeka popolnoma nenevarna, medtem ko je po drugi strani izid obolenja še cesto dvomljiv. Obolevnost skušamo preprečiti z različnimi cepivi, s poučevanjem ljudi, z zdravstveno propagando, z izoliranjem obolelih v bolnici in končno je že samo zdravljenje bolnika do neke mere taka profilaksa. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK, 8. SEPT. 1960 3 Prizor z republiškega plavalnega prvenstva miličnikov RIM 1960 OLIMPIJSKA BAKLA UGAŠA 25. avgusta je točno ob 17.54 zagorel na rimskem stadionu olimpijski ogenj, ki so ga prinesli s starogrške Olympije. Otvoritvenim svečanostim je prisostvovalo nad 100.000 gledalcev in pred njimi je v slavnostnem defileju sodelovalo 4.000 športnikov iz 85 držav. Olimpijske, igre je otovoril predsednik italijanske republike Gronchi. Po nekaj prijateljskih srečanjih so začela iz Rima prihajati takoj v začetku poročila o uradnih srečanjih. Košarkarji so šli v prve boje precej razočarani, saj jih je žreb uvrstil v skupino skupno z močnimi ekipami Francije, Bolgarije in CSR. Kljub temu pa so bile prve vesti zelo ugodne, saj so premagali s pet točk razlike močno Bolgarsko ekipo. Naši plavalci so že prve dni dosegli zelo slabe čase. Kocmur je odpadel že v predtekmovanju, bolj prijetno pa je presenetil Perišič, ki se je v disciplini 200 metrov uvrstil v polfinale. Waterpolisti so začeli zelo dobro. V prvi tekmi so premagali ekipo Nizozemske z rezultatom 2:1, v drugi pa so s 7:1 premagali Južno Afriko. Košarkarji so tudi v drugi tekmi ponovili uspeh in zmagali nad Francijo z eno točko razlike, nogometaši pa so v prvem srečanju z lahkoto opravili z reprezentanco ZAR. V tretji tekmi so naši košarkarji končno klonili proti CSR in tako so bili upi za uvrstitev v polfinale precej zmanjšani. Tu pa so jim pomagali Francozi, ki so premagali Bolgare in so s to zmago odklenili vrata v polfinale. V zadnji izbirni tekmi so water-polisti premagali še Avstralijo in so jih tako čakala težja srečanja v finalu. Peti dan olimpijskih iger je prinesel izreden uspeh našim kole- sarjem, posebno pa še Žirovniku, ki je na cestni dirki zasedel sedmo mesto. Atleti so začeli slabo in z enakim pridevkom lahko označimo tudi njihov konec. Tudi plavalci so se morali posloviti od nadaljnjih borb za kolajne. Šele sedmi dan jo našim tekmovalcem prinesel prvo kolajno. Beograj. študent Branko Martinovič je v lahki kategoriji rokoborskega turnirja v grško-rimskem slogu v finalu izgubil z Rusom Koridzejem in tako osvojil srebrno kolajno. Pot nogometašev do finala je bila precej lahka. Premagali so z viso-kim rezultatom Turčijo, z Bolgarijo pa so nesrečno remizirali, vendar jim je tudi to zaradi boljše razlike v golih zadostov. za vstop v polfinale. Tu jih je čakala prva tekma z Italijani, s katerimi so kljub dvem podaljškom ostali v rezultatu izenačeni. Tako je moral zmagovalca, ki bo igral v finalu, odločiti žreb, pri Čemer je Jugoslavija imela več sreče. Naši vaterpolisti so v začetku finalnega tekmovanja zaigrali dobro, toda slaba igra s SZ in pristranski španski sodnik sta jih spravila s poti do olimpijskih kolajn. Košarkarji so v finalu izgubili prvo srečanje z ekipo ZDA, naslednjega dne pa s SZ. V zadnji tekmi so premagali Urugvaj in so si tako priborili zelo visok plasma na olimpijskih igrah. Prvenstvo LM Slovenije v plavanju PONOVNA ZMAGA NOVOMEŠČAN0V Prvenstvo Ljudske milice v plavanju preteklo nedeljo je bilo edino plavalno tekmovanje v Murski Soboti v letošnji sezoni. Na prvenstvu so tekmovali miličniki iz vseh osmih okrajev Slovenije. Razen številnih gledalcev, ki so se tega dne zbrali na robu soboškega bazena, so tekmovanju prisostvovali tudi državni podsekretar za notranje zadeve Janez Japelj, general-major Ivan Lokošek-Jan, predstavnik Sekretariata za notranje zadeve tov. Julij Kutin in zastopniki vseh okrajev Slovenije. Prvenstvo je otvoril načelnik ONZ Murska Sobota tov. Henrik Ribič. Ekipa Novega mesta je ponovila svoj lanski podvig in spet zmagala pred ekipama Ljubljane in Nove Gorice, ki si zaradi enakega števila točk delita drugo in tretje mesto. Organizacija prvenstva je bila nadvse vzorna. Na nedeljskem prvenstvu so najprej startali plavalci na 100 metrov prosto. V tej disciplini je z velikim naskokom zmagal Novomeščan Mrazek, za njim pa sta prišla na cilj Dragozet iz Novega mesta in Pliberšek iz Celja. Ta začetni uspeh je postavil novomeško ekipo na prvo mesto, kar pa se je med prvenstvom še spreminjalo. Naslednja disciplina — 100 metrov prsno — je pripadala ljubljanski ekipi, saj je tu pridobila precej točk. Zmagal je Ljubljančan Harej, njemu pa sta sledila Mrak iz Nove Gorice in Drvar iz Ljubljane. Precej visoko mesto na lestvici je pri tej disciplini zasedel domačin Gornik, ki se je med šestnajstimi udeleženci plasiral na sedmo mesto. Rezultati: Harej Ljubljana 1:43,6 Mrak Nova Gorica 1:44.8 Drvar Ljubljana 1:46,4 Precej ostre so bile borbe na 66,66 metrov hrbtno, vendar domačini v tej disciplini prav tako niso dosegli posebnih uspehov. Pri skupnem plasmaju je domačim škodovalo še to, da je bil eden izmed tekmovalcev diskvalificiran. Rezultati: Koren Novo mesto 1:10,8 Miloševič Koper 1:11,9 Brataševec N. Gorica 1:14.4 Nedvomno je bila najzanimivejša disciplina plavanje na 33 metrov v obleki. Čeprav je ta disciplina izredno naporna, so miličniki dosegli precej dobre čase. Zmagal je Novogoričan Jeklin, le malo slabši čas od njega pa sta dosegla Mariborčan Brus in Jože Prosinečki iz Novega mesta. Rezultati: Jeklin 32,1 Brus 32.3 Prosinečki 33,8 V štafeti 4 X 33 metrov si je ekipa Novega mesta v sestavu Mrazek, Prosinečki, Dragozet in Koren priborila precejšen naskok, kar ji je zadostovalo za osvojitev prvega mesta v ekipnem plasmaju. Murskosoboška ekipa se je tudi v tej disciplini morala zadovoljiti z zadnjim mestom. Rezultati: Novo mesto 1:37,4 Maribor 1:44,6 Koper 1:44.7 Ljubljana 1:49,2 Nova Gorica 1:52,1 V ekipnem plasmaju je nadmočno zmagala ekipa iz Novega mesta, s 124 točkami, ekipi Ljubljane in Gorice pa si s 104 točkami delita drugo in tretje mesto. Razvrstitev ostalih ekip je taka: Maribor, Koper, Celje, Kranj, Murska Sobota. Organizator tekmovanja — Se nekaj zamahov do cilja ONZ Murska Sobota je naredil vsekakor zelo koristno potezo s tem tekmovanjem, saj je to spet povečalo zanimanje za plavalni šport v Murski Soboti, ki je pred leti v slovenskem plavalnem športu veliko pomenila. V opravičilo slabo plasiranih domačih tekmovalcev naj povemo še to, da so pred tekmovanjem imeli le dvodnevne priprave, razen tega pa miličniki na nekaterih postajah sploh nimajo nobenih možnosti za vadbo. Prijateljska tekma GRAFIČAR: NAFTA Lendava 3:0 (1:0) Predzadno sredo sta se na igrišča NK Sobota pomerili prvi nogometni enajstorici domačega Grafičarja in gostujoče Nafte iz Lendave. Čeprav je bila igra na obeh straneh v glavnem enakopravna, so domači naredili pri gledalcih boljši vtis, zato je izid tega prijateljskega srečanja tudi readen. Domač napad je bil učinkovitejši od gostujočega. Tudi obramba se je izkazala, posebno še vratar Ouček, ki je z uspešnim posredovanjem odstranil nekaj nevarnosti pred svojimi vrati. Vse tri gole za črno-bele je dal Puklavec. Pred pričetkom rokometne lige Troboj: SOBOTA-BELTINCI-KROG V nedeljo je bil na igrišču TVD Partizan v Soboti odigran na pobudo soboških rokometašev troboj med Beltinci, Soboto in Krogom. Igre so pokazale, da so moštva dobro pripravljena za start v bližnjem prvenstvu. Največji napredek je opaziti pri moštvu Kroga, ki je bilo lansko leto šele novinec v ligi. V prvi tekmi sta se srečali moštvi Beltinec in Kroga, kjer je Beltinča-nom uspelo osvojiti obe točki. V začetku so bili igralci Kroga odlični, proti koncu igre pa niso mogli več kljubovati ofenzivnim Beltinčanoin, ki so slednjič zmagali z visokim rezultatom 41:20 (20:11). Najboljši strelec je bil Klemenčič s 16 zgoditki (Beltinci). V drugi tekmi sta se spoprijeli moštvi Sobote in Kroga, Kjer so slednji pokazali zopet lepo igro, kar dokazuje rezultat prvega polčasa 7:6 v korist Sobočanov. V finišu so Krožani zopet popustili in Sobočani so zapečatili igro sebi v korist z rezultatom 19:11. Najboljši strelec je bil Roškar s 7 zadetki. Tretja tekma je bila v znaku obračuna med Beltinci in Soboto. Po drugem polčasu je prišlo na igrišča do nešportnega incidenta med bel-tinskim igralcem Šticlom in domačinom Tušem, ki sta morala zapustiti igrišče za 5 minut. Nekaj minut po tem grobem izpadu so igralci Beltinec zapustili igrišče z utemeljitvijo, da je sodnik-pripravnik Martinuzi sodil slabo. Z ozirom na to, da je Sobota vodila ob prekinitvi z 21:16 (12:8), je bila tekma s tem rezultatom tudi registrirana. Sobota 40:27 4 Beltinci 57:41 2 Krog 31:52 0 Na ponedeljkovem sestanku ORO je sodniška komisija predala zadevo Beltinec v zvezi z incidentom na nedeljskem troboju disciplinskemu odboru, ki bo zadevo razčistil. -rrr- ODMEVI Z DIRKE „PO POMURJU“ Že v prejšnji številki smo poročali o naporni kolesarski dirki »Po Pomurju, kjer so domači kolesarji »Prekmurja« zaradi okvar, ki so jih spremljale od starta do cilja, pristali na tretjem mestu. Kolesarski klub »Prekmurje« se je pri organizaciji dirke precej potrudil, razen tega pa mu je uspelo pridobiti nekatere organizacije, ki so na ciljih veliko pomagale. Tako je SZDL Radgona lepo organizirala sprejem kolesarjev, razen tega pa je nagradila tri najboljše tekmovalce. TVD Partizan na Cankovi je poskrbel za še lepši sprejem in prav tako nagradil kolesarje, ki so prvi pripeljali sko- zi Cankovo. Etapni cilj pri Gradu je bil prav tako pod pokroviteljstvom SZDL Grad, razen tega pa je predsednik te organizacije izročil trem najboljšim vozačem nagrade. Naša slika prikazuje kolesarje kmalu po začetku druge etape v Veržeju, ko je skupina še strnjena in upanje na najboljša mesta 'izenačeno. Foto: GAJŠEK Prijateljska nogometna tekma SOBOTA : JEDINSTVO (Čakovec) 4:1 .(2:0) ZMAGA ŠALOVCANOV V soboto je šalovski. TVD Partizan sprejel v goste odbojkarsko ekipo iz Moščancc. Tudi v povratnem srečanju je domačinom uspelo premagati Moščančane z rezultatom 3:1. Prvi sadovi marljive vadbe Šalovčanov se že kažejo tudi v rezultatih. OLYMPIA 776 RIM 1960 OLIMPIADA Tudi leta 1944 so morale olimpijske igre zaTadi vojne odpasti, štiri leta pozneje pa so jih organizirali v Londonu. Športniki vseh petih kontinentov so se zbrali pri otvoritvi iger 29. junija 1948. Pred gledalci je na otvoritvi iger defiliralo 6572 tekmovalcev iz 59 držav. Jugoslovanski nogometaši so presenetili vso mednarodno športno javnost, saj so izgubili šele v finalu proti Švedski in dosegli častno drugo mesto. Prav tako je metalec kladiva Gubijan osvojil srebrno kolajno. Še nekaj drugih zanimivosti: v atletskem deseteroboju je zmagal 17-letni ameriški dijak Mathiiais. Nizozemka Fanny Blankers Koen, mati dveh otrok, je dobila naslov najhitrejše ženske na svetu (4 zlate kolajne). Najstarejši olimpijski zmagovalec je bil Madžar Gerevich, star 38 let. Dežela tisočerih jezer — Finska — je leta 1932 povabila vso športno elito, naj se na njenih tleh pomeri v telesni zmogljivosti na XV. olimpijskih igrah. Po atletski slezi v Helsinkih je ob otvoritvi korakalo čez 6.000 tekmovalcev, ki jih je 70.000 gledalcev navdušeno pozdravljalo. Jugoslavijo je zastopal 101 tekmovalec. Naši veslači — četverec brez krmarja — so osvojili zlato kolajno, nogometaši pa so po porazu z Madžari pristali na drugem mestu. Senzacija helsinških iger je bil »češka lokomotiva« Emil Zaitopek, ki je osvojil kar tri zlate kolajne. Američan Bob Mtihias je spet zablestel in postavil v deseteroboju nov olimpijski rekord. V teku na sto metrov je med 71 tekmovalci zmagal Remigimo (ZDA) s časom 10.4 sek. Prvič v zgodovini olimpijskih iger je nad stadionom zaplapolala tudi luksemburška državna zastava in prvič so v počastitev zmagovalca zadoneli zvoki luksemburške himne. Barthel je v teku na 1.500 metrov osvojil zlato kolajno in postavil nov olimpijski rekord s časom 3.45,2. V najnapornejši disciplini — maratonskem teku — je tekmovalo 66 tekmovalcev, med katerimi je zmagal češki atlet Emil Zatopek. Leta 1956 je prišel med organizatorje olimpijskih iger tudi peti kontinent — Avstralija. To olimpijado bi lahko imenovali »srebrno«, saj so osvojili naši športniki srebrne kolajne v nogometu, vaterpolu in atlet Mihelič v maratonu. Te tri kolajne pa so bile obenem celoten izkupiček naših športnikov. Medtem so se že začele in se končujejo zadnje olimpijske igre v Rimu (o tem poročamo na drugem mestu) in Japonska je že povabila športnike vsega sveta na naslednjo olimpijado leta 1964 v Tokiu. KONEC RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA od 11. do 18. septembra Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Stoenescu-Željeznov: Zaklad v gradišču; 8.32 Iz albuma otroških pesmi; 8.45 RTV Ljubljana v gosteh v Tovarni emajlirane posode v Celju. Sodelujejo: Zlata Ognjanovič, Božena Glavak, Ladko Korošec, Miro Brajnik, Marijana Deržaj, Jelka Cvete-žar. Simfonični in Zabavni orkester RTV Ljubljana; 9.45 Petar Dumičič: Suita za godalni orkester; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Franc Šušteršič: Tiranova zadnja pot; 10.50 Iz vokalnega ustvarjanja skladatelja Rada Simonitija; 11.00 Igramo za vas; 11.30 Zvone Kržišnik: Hvarski za- piski (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II: 15.30 Pol ure zabavnih zvokov; 16.00 Melodije za vas; 16.45 Trio Slavka Avsenika: 17.00 Šport in glasba; 20.05 Nedeljski razgovor; 21.00 Športna poročila; 21.10 Trije glasbeni jubileji; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku: 25.10 Kaktajl pred polnočjo; 23.50 Prijeten počitek! Ponedeljek 8.05 Poje Doris Day: 8.20 Za otroke a) Lojze Krakar: Slovo od počitnic (pesmi za otroke), b) Odmevi z letošnje mladinske pevske revije; 9.00 Zvočni mozaik: 10.10 Za ljubitelje sodobnih popevk in ritmov; 11.00 Dva dvospeva iz Mascagnijeve opere Cavalleria rusticana; 11.15 Naš podlistek — Truman Capote: Miriam —I; 11.35 Za harfo in kitaro: 12.00 Slovenske narodne pesmi: 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jana Pintar: Vpliv časa trgatve na kakovost vina; 12.25 Zabavni opoldanski spored; 13.30 Zvoki izpod Romanije; 14.00 Gioacchino Rossini—Ottorio Respighi: Fantastična prodajalnu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Pesmi Radovana Gobca; 16.00 Naši popotniki na tujem — Vladimir Cvetko: Ogledali smo si Oslo in njegove vzgojne ustanove; 16.20 Francoska pevka Mado Robin z zabavnim sporedom; 16.40 Klavirske skladbe Pavla Merkuja; 17.10 Šoferje mna pot!; 18.00 Operne melodije; 18.40 Kulturni globus; 20.00 Trikrat deset; 20.30 Simfonični koncert; 22.15 Iz naših studiov; 23.10 Sarah Vaughan in Billy Eckstine pojeta najbolj uspele skladbe Irvinga Berlina; 23.55 Prijeten počitek! Torek 8.05 Gustave Charpentier: Vtisi iz Italije; 8.40 Majhni zabavni ansambli; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tone Seliškar: Posadka brez ladje; 9.25 Poje ženski vokalni kvartet; 9.45 Gerald Finzi: 5 bagatel za klarinet; 10.10 Radi bi vas zabavali; 11.30 Slavko Mihelčič: Fantazija za klavir in godalni orkester — Marijan Lipovšek Druga suita za godala; 12.00 Zadovoljni Kranjci vam igrajo: 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jaka Ferjan: Prihodnjo pomlad naj bo veliko pujskov; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 12.50 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Slovenski operni pevci v znanih operah; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Vitez: so prepevali; 14.35 Zabaval vas bo pianist Pierre Dorsey s svojim triom; 15.40 I. jugoslovanski folklorni festival v Koprščini Ansambel Lado iz Zagreba; 16.00 Listi iz domače književnosti — S. Djnnlč: Kamnosek; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Bojan Adamič: Naše ljubljeno mesto; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek in zdravje — Dr. Bojan Fortič: Tuberkuloza nekdaj in danes; 20.00 Ljubljanski komorni zbor poje pesmi sodobnih slovenskih skladateljev; 20.30 Radijska igra — Robert Ardrey: Svetilnik; 21.35 Zvonimir Bradič: Pre- ludij o večnem hrepenenju; 21.45 Melodije raznih dežel; 22.15 Za mlade plesalce; 22.40 Jazz! Sreda 8.05 Ženski in moški zbor DPD »Svoboda« Hrastnik p. v. Viktorja Malovrha; 8.50 Zvočni kalejdoskop; 9.00 Zabavna glasba na tekočem traku; 10.10 Ansambelski in zborovski operni prizori; 11.00 V ritmu današnjih dni; 11.30 Družina in dom; 11.40 Pavel Šivic: Divertiracnto za klavir in orkester; 12.00 Kvartet Milana Stanteta; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Janez Habič: Strojna molža; 12.25 Hammond orgle v ritmu; 12.40 Otroci pozdravljajo; 13.30 Sergej Rahmaninov: Preludiji; 13.50 Zabavni orkester bolgarskega radia p. v. Emila Georgijeva; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tone Seliškar: Posadka brez ladje (ponovitev); 14.35 C. M. Weber: Koncert za klarinet in orkester št. 2 v Es-duru; 15.40 Melodije starega Dunaja; 16.00 ' Novost na knjižni polici; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Slovenski samospevi; 20.00 Giacomo Puccini: Manan Leseaut; 22.15 Četrt ure s kvintetom Jožeta Kampiča; 22.30-23.55 Glasba z Elizejskih poljan; 23.55 Prijeten počitek! Četrtek 8.05 J. Brahms: Madžarski plesi; 8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Vitezi so prepevali (ponovitev); 9.25 Eurona express; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane a)Petiška: Tri zgodbice, b) Glasbena slikanica; 12.00 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča igra potpuri iz Lehar-jevc operete Vesela vdova; 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Janez Banič: Uporabnostnc bolezni konj; 12.25 Zabavni opoldanski spored; 13.30 Igra Mariborski instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba; 13.50 Zavrtimo naš glasbeni globus!; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Igra violinist Karlo Rupel; 16.00 Iz svetovne književnosti — Zofja Kossakova: Jantar; 16.20 Parada plošč; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.00 Iz oper G. Verdija: 18.30 Športni tednik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.50 Ob sedemdesetletnici Franceta Bevka; 21.20 Iz Schubertove skicirke: 22.15 Plesna glasba z vsega sveta; 23.10 Koncert simfoničnega orkestra Jugoslovanske Radio-televizi- je- Petek 8.05 Dve operni uverturi; 8.30 Od tu in tam; 9.00 Nedeljski razgovor (ponovitev); 9.55 Segava klaviatura; 10.10 Felix Mendelssohn: Pesmi brez besed: 10.40 Popevke se vrstijo; 11.00 Trio Edvarda Goršiča iz Celja; 11.15 Naš podlistek — Truman Capote: Miriam — II.; 11.35 Uroš Krek: Simfonietta; 12.00 »Dobra volja je najbolje«; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Rihar: Vtisi čebelarja s poti po Franciji — II. del; 12.25 S sončnega juga; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jana Milčinski: Pravljica o povodnem možu; 14.35 Poje basist Boris Hristov; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00 Humoreska tega tedna — Sean O’Faolain: Zvesto prijateljstvo; 16.20 P. I. Čajkovski: Iz »Letnih časov«; 16.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 17.10 Razgovor 'i volivci; 1(7.20 Popoldanski koncert; 18.00 Napevi iz Latinske Amerike; 18.15 Veseli hribovci gostujejo . . .; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Popevko iz Sovjetske zveze; 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled; 20.30 Balet skozi stoletja — XII. oddaja: 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Combo in big band; 23.10 In-termezzo z godali; 23.20 Pojte z nami! (Posebna oddaja Radia BBC); 23.50 Prijeten počitek! Sobota 8.05 Pevec Frank Sinatra: 8.20 Skladbo Vilka Ukmarja in L. M. Škerjanca; 8.40 Partizanske pesmi brat.sk h narodov; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jana Milčinski: Pravljica o povodnem možu (ponovitev); 9.25 0(1 valčka do sambe; 10.10 Za vsakogar nekaj; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana; 12.00 Trio iz doline — pojeta Dario in Darko; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kre- gar: Vrtne saditve v jeseni; 12.25 Zabavni opoldanski spored; 12.45 Erno Dohnanyi: Simfonične minute; 13.30 Skozi vas . . . narodne in domače viže; 13.50 Od arije do arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Blaž Arnič: Pesem planin, simfonična pesnitev; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Z melodijami čez kontinente; 17.10 Parada plošč; 18.00 Poje mešani zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 18.20 Godalni orkester Tutti Camarata in Sest trobent; 18.45 Okno v svet; 20.00 »Pojmo na Štajersko« . . .; 20.25 Sobotni mozaik a) Parada popevk, b) Bajanist Eugenij Kuznjecov, c) Novi posnetki zabavnega ansambla in zbora Tito Puente; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Zaplešimo še enkrat! Radio Murska Sobota SOBOTA 17.00 »Naš sobotni sprehod«; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. NEDELJA 12.00 Pogovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 12.40 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.25 »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo«. Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00 do 8.00 in od 15.00 do 23. ure. Ob nedeljah pa od 6.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 8. SEPT. 1960 4 Petek, 9. sept. — Peter Sobota, 10. sept. — Nikolaj Nedelja, 11. sept. — Milan Ponedeljek, 12. sept. — Silva Torek, 13. sept. — Filip Sreda, 14. sept. Zdenko Četrtek, 15. sept. — Nikoden DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA 19. AVG. DO 3. SEPT. 1960 Marija Vere« — tretjič, Koloman Žilavec — osmič, Terezija Legenič — desetič, Feliks Golenico — vsi iz Murske Sobote. Anton Režonja — desetič, Janez Sečko — šestič, Olga Mataj — drugič, Ana Kar, vsi iz bolnišnice. KJara Režonja — drugič iz Renkovec, Koloman Kuplen — osmič iz Prosečke vasi, Cecilija Žitek — petič iz Rakičana, Ana Ber-talianič — četrtič iz Krajne, Janez Norčič, Ludvik Gergorič, Ludvik Abraham, Jožef Horvat, Franc Semenič, Franc Bratkovič, Jožef Lazar, Ludvik Sever, Ana Goldinski, Ivan Peropad, vsi iz Panonije Murska Sobota. Ludvik Šukar — drugič, iz Bo-donec, Ivanka Prešeren — drugič, iz Murske Sobote, Regina Erjavec — četrtič, iz Beltinec, Gizela Kučan — tretjič, iz Salamenec, Emilija Tešič — petič, iz Rakičana, Terezija Berke — četrtič, Geza Berke — tretjič, iz Vuneče, Kristina Ferjanič, Frančiška Ferjanič, Alojzija Kikec, Marjeta Flisar, Ludvik Markoč, Janez Fujs, Franc Hari, Janez Ficko, vsi iz Motovilec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja Murska Sobota. MURSKA SOBOTA — od 9,—11. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Dirkači«; od 12.—13. sept. angleški barvni film »Hiša skrivnosti«; od 14.—15. sept. francoski barvni film: »Brez družine«. LENDAVA — od 9.—11. sept. ameriški film: »Komu zvoni«; od 13. —14. sept. ameriški film: »Velikan I. del«. LJUTOMER — od 10.—11. sept. francoski barvni falm: »Folies Berge-re«; od 14.—15. sept. italijanski film: »Sedmi razred«. SLATINA RADENCI - od 11.-12. sept. francoski kinemaskopski film: »Vsi me lahko ubijejo«; Samo 15. sept. mehiški film: »Rdeči Kongo«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 10.—11. sept. jugoslovanski barvni film: »Pop Čira in pop Spira«. GORNJA RADGONA — od 10,—1l. sept. ameriški barvni kinemaskopski film: »Velika Korida«; od 14. —15. septembra indijski film: »Avara«. BELTINCI — od 10.—11. sept. sovjetski film: »Lete žerjavi«. ČEPINCI — samo 11. sept italijanski film: »Žena dneva«. VELIKA POLANA — samo 11. sept. ameriški barvni film: »Zlato v džungli«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 19. 11. sept. ameriški barvni film: »Zvezda je rojena«; samo 14. sept. italijanski film: »Navadno neznani lopovi«. HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje v Radovcih, ugodno prodam tudi na obroke. Ana Ke-rec, Radovci št. 90, p. Grad. M-967 OLIMPIO model 1952, ugodno prodam. Gorica 44, Prekmurje. M-968 SPREJEM VAJENCA za avtomehanično stroko. Nastop možen takoj. Jože Košar, avtomehanik, Hrastje-Mota, p. Sl. Radenci. M-969 RADIOTELEVIZOR po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. M-970 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje, tudi po komadu, prodam. Matjaševci 61, p. Kuzma. M-971 POSTREŽNICO za dopoldanske ure nujno iščem. Grimšič, Trubarjev drevored 2/1, Murska Sobota. M-972 10 AŽ. PANJEV s čebelami vred, ugodno prodam. Panji novi, družine v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Jože Grečl, Cankova 47, p. Cankova. M-973 NOVO HIŠO z gospodarskim poslopjem blizu avtobusne postaje, zemlja po želji od 2 do 4 ha, delno z živim in mrtvim inventarjem ter nekaj letošnjega pridelka, takoj vseljivo, ugodno prodam. Grabonoš 17, p. Videm ob Ščavnici, M-974 PISALNI STROJ manjšega formata s kovčkom kupim. Števek Sobočan. Črensovci — Polana 94. M-975 MOPED v dobrem stanju, ugodno prodam. Brumec, Tomšičeva 3, :M. Sobota. M-976 KOŠNJO OTAVE v Sebeborcih. ugodno prodam. Marija Sukič, Otona Župančiča št. 2, M. Sobota. M-977 IŠČEM zdravo, samostojno., pošteno gospodinjsko pomočnico srednjih let k štiričlanski odrasli družini. Lastnoročno pisano ponudbo pošljite na naslov: Švab, Celje, Trubarjeva 3. M-984 GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let z znanjem kuhe iščem k odrasli tričlanski družini v Murski Soboti. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista. M-985 DVA VINSKA SODA 320 in 280 litrska skoraj nova, prodam. Janez Horvat, Lemerje št. 53. M-987 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 2 ha zemlje pri veliki cesti 5 km od Ljutomera. ugodno prodam. Informacije: Alojz Vaupatič, »Mlekopromet Ljutomer. M-988 NOVI PLETILNI STROJ ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-080 GOSPODINTSKO POMOČNICO ali pa resno žensko čez dan potrebujemo. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. M-993 Ob priliki žrebanja na Lovski veselici v Murski Soboti so bile izžrebane naslednje številke: 151. 805. 369 769. 631. 107. 150, 765. 672. 541, 694. 731. 783. 454. 158, 342, 194, 263. Dobitke dvignite najkasneje do 16. septembra 1960 na »Perutnini« v Murski Soboti. D-988 LJUDSKA UNIVERZA V MURSKI SOBOTI razpisuje delovno mesto: ADMINISTRATORJA (KE) Nastop službe s 1. oktobrom 1960. V poštev pridejo kandidati s popolno srednjo šolo ali z nepopolno srednješolsko izobrazbo, ki obvladajo strojepisje in ki izpolnjujejo pogoje 31. člena ZJU. Osebni prejemki so zagotovljeni po Uredbi o plačah javnih uslužbencev. UPRAVNI ODBOR PODJETJA »SMREKA« V M. SOBOTI razpisuje delovno mesto: 1. BLAGAJNIKA-ČARKE 2. ENO ŠTIPENDIJO za lesno-industrij. tehnika Poleg blagajniških poslov je predvidena tudi administracija. Kandidati naj vložijo pismene prošnje z navedbo strokovne izobrazbe in prakse. Za štipendijo imajo prednost absolventi višjih letnikov. Štipendija bo dodeljena za čas, ki je po predpisih določen za dokončanje študija, v višini, določeni s predpisi. Predložiti je treba: 1. potrdilo o premoženjskem stanju 2. potrdilo o prejemanju otroških doklad in 3. dokaz o doslej opravljenih izpitih. UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE z o. j. MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto: 1. SEKRETAR J A-KE 2. DELAVCA PRI ŽIVINOREJI Pogoji: Pod točko 1. končana, ekonomska srednja šola in vsaj pet let prakse v poslu. Pod točko 2. več let prakse delavca pri živinoreji. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. Prošnje je treba vložiti najpozneje do 15. septembra 1960. KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. V GORNJIH PETROVCIH razpisuje 2 ŠTIPENDIJI za šolanje na Ekonomski srednji šoli v Murski Soboti Prošnje z življenjepisom, potrdilom o premoženjskem stanju in dosedanjem uspehu v šoli pošljite do 20. septembra 1960 na Kmetijsko zadrugo z o. j. Gornji Petrovci. KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. IVANJCI razpisuje delovno mesto: RAČUNOVODJE Pogoji: Potrebna strokovna izobrazba in večletna praksa v zadružnem knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite na upravo zadruge do 20. sept. 1960. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, p. M. SOBOTA razpisuje delovno mesto: KRAVARJA na delovišču Petanjci Nastop službe 1. oktobra 1960. Plača po tarifnem pravilniku, družinsko stanovanje na razpolago. Prednost imajo delavci z družino, ker je možnost zaposlitve tudi družinskih članov. Ponudbe poslati do 20. septembra 1960. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MURSKA SOBOTA proda na JAVNI DRAŽBI dne 16. septembra 1960 pri Juriju (Markočev mlin) p. Rogaševci vsakovrstne naprave. Začetek dražbe bo ob 9. uri. Ogled naprav od 7. ure naprej. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, vnuka, strica Štefana Glažarja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izražali sožalje, nas tolažili in sočustvovali z nami ob njegovi tragični smrti. Posebno' se zahvaljujemo tovarišicam VIII. traka Tov. perila »Mura«, Mizarstvu »Smreka«, sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovane vence in cvetje, kakor tudi za ganljivo slovo, godbi in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Murska Sobota, 7. septembra 1960 Žalujoči: oče, mama, bratje, stara mama, sestra z možem, strici, tete, ter ostalo sorodstvo. DELOVNI KOLEKTIV STROJNE PLETILNICE BELTINCI razpisuje naslednja delovna mesta: I. V upravi podjetja: 1. glavnega računovodje 2. finančnega knjigovodje 3. blagovnega in materialnega knjigovodje 4. šefa proizvodnje 5. sekretarja podjetja 6. trgovskega potnika Pogoj: a) Ustrezna srednja strokovna izobrazba z daljšo prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu; b) Nižja strokovna izobrazba z daljšo prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. II. V proizvodnem obratu: 70 pletilj 32 šivilj 2 prikrojevalk 2 skladiščnikov 15 nekvalificiranih delavk za razna dela Pogoj: pod 1. kvalificirana ali vsaj priučena pletilja pod 2. kvalificirana ali vsaj priučena šivilja pod 3. visokokvalificirana ali vsaj kvalificirana prikrojevalka z daljšo prakso pod 4. trgovski pomočnik ali delavec z daljšo prakso v skladišču tekstilnega blaga pod 5. starost od 18 do 22 let. Nekvalificiranim delavkam, ki žele postati pletilje, bo omogočilo podjetje priučitev, vendar ne smejo biti mlajše ud 18 in ne starejše od 22 let. Nastop službe bo predvidoma v mesecu decembru. Prijave sprejema samo Posredovalnica za delo ObLO Beltinci do 30. septembra 1960. 0-983 OBVEŠČAMO vse cenjene odjemalce dosedanjega podjetja »VRBA« Murska Sobota, da se za vsa bodoča naročila obračajo na upravo Mizarskega podjetja »LEDAVA« Murska Sobota. LJUDSKA UNIVERZA V MURSKI SOBOTI obvešča vse državljane, ki nimajo popolne osnovnošolske izobrazbe, da bo d tekoči sezoni organizirala tečaj nemškega jezika; v primeru, da bo dovolj prijavljencev, pa tudi tečaje ostalih jezikov. Pismene prijavnice sprejema Ljudska univerza v Murski Soboti. KMETIJSKO GOSPODARSTVO RAKIČAN, p. M. SOBOTA razpisuje 2 ŠTIPENDIJI za študij agronomije Prošnje poslati do 20. septembra 1960. 0-990/a OBRTNO PODJETJE »DIMNIKAR« LJUBLJANA Tržaška cesta 24 sprejme več VAJENCEV Pogoji ugodni. Ljudmil Stojanov: Martovo usmiljenje Ljudmil Stojanov je napreden bolgarski književnik (t. 1888). ki piše od Oktobrske revolucije dalje revolucionarno prozo, poezijo, kritične sestavke, s katerimi se 'kot dolgoleten član Komunistične partije bori proti zanimanju in samovladi, proti osvajalni vojni, mučenju nedolžnih domoljubov im krivici sploh. Zgleden primor takega pisanja je črtica Martovo usmiljenje, v kateri je rankočutno opisano napeto ozračje v zasužnjeni deželi in nemoč posamznika v okolju, kjer okupator tepta najosnovnejše človekovo pravice. Groza, ki navdaja pripovedovalca, daje slutiti, da se bo v njem zdaj. zdaj nekaj uprlo im ga prisililo, da bo poiskal somišljenike, ker bo lahko šele skupaj z njimi uspešno nastopil. S lem, da nam pove tisto, kar se mu je primerilo, kar je doživel, nas duševno poveže s trpečim, a tudi s seboj, im nas pripravlja na upor. — Pisatelj je bil takoj po vojni predsednik Društva pisateljev, a le za kratek čas: dogodki so se začeli razvijati v smer, ki je pošten, napreden borec ni mogel odobravati. Pripovedujejo, da v Ameriki usmrčujejo z električnim tekom. V Ameriki nisem bil in ostroumnost Yankejev me tudi ne preseneča. Z električnim tokom? To mora biti pa kratkočasna in prijetna smrt. Močan udarec v možganih, sunkoviti krči v vseh sklepih, ledeni mravljinci v kosteh, naposled vrtinčasto pogrezanje v iskreče koncentrične kroge — in tihota, globlja od tiste, ki Mlada v medplanetarnem prostoru ... Bo že tako — prijetna, nepričakovana smrt. Verjetno je tako — prijetna.. . smrt. Ne, mi ubijamo preprosteje. Z nožem, z bodalom, s sekiro — ravno tako kakor naši jamski pradedje. Udarec v hrbet in kosti' pokajo, oči se obračajo, človek pada kot posekamo drevo. Včasih so žrtve številnejše — deset, dvajset, triideset, petdeset. V takem primeru je postopek težji toda ne neizvedljiv: vsi so zvezani in tako te človeške množice ni težko prebosti z noži. Potem pa ... žrtve vržejo v kak jarek in ponoči tulijo okrog njih krdela psov. Toda zakaj ravno ta način? Čudno, kajne? Prepovedano je streljati — vidite, zato. Sicer bi jih streljali. Smo v zasedeni in nepokorni deželi in vzdržujemo videz miru. Nikakršnega streljanja! Zakaj bi vznemirjali, mirno prebivalstvo? Vendar, ali sploh obstoji to mirno prebivalstvo? Ali je pobegnilo ali pa je uničeno. Ker je postavljeno izven zakona, ga zatirajo, kakor se zatirajo volkovi in kobilice. Zakaj tudi ne? Občutek gnusa pred ljudmi, pred svetom, pred samim seboj — ta občutek me obhaja čedalje bolj poredko. Sramu ne čutim in se prepuščam toku dogodkov. Ali gospod bog ni vzel ljudem pameti zato. da bi na novo nre-uredil svet, ki se potaplja v morju krvi, kakor ga je takrat po vesoljnem potopu! Tako mislim v sebi po vsakem kozarčku žgani a. Pijeva skupaj s stotnikom. Pravzaprav je pitje njegova stara navada. Kakor da bi se bil rodil z njo. Bolj majhen kot velik človek, polnega, oblega obraza z modrimi žilicami, brez brk in z velikimi ušesi; bog mu je uniforma, dom kasarna. Ukaze starejšim izvršuje s spoštovanjem, združenim s ponižnim strahom. pes ne prmeore toliko zvestobe, kolikor je nosil on v svoji duši. Zvrne nov kozarec, se namršči in si obriše usta s hrbtom roke. — Tako je to, mladneič to so sami psi. Ni treba, da se ti smilijo. Ni treba Pij! Pozabil boš na vse. V njegov odsek sodi nekaj vasi. iz katerih mora ljudi kratko in malo pomesti. To svojo humano dolžnost opravlja dostojanstveno in s trdno roko. Še kozarca ne drži tako trdno. Zelo pa se razveseli, ko sedem k njemu. Takrat se čuti polaskan in zelo se mu mudi, da bi pokazal svojo superiornost. — Misliš, da bi ti darovali življenje, ko bi jim prišel v pest. Kožo bi ti odrli. Vstopila je stara vaščanka in se globoko priklanjala. Stotnik je, je rekla, dober človek, gotovo ima tudi on otroke, naj ji torej dovoli, da pobere glavi svojih sinov, ki se valjata tam za hribom, da bi ju pokopala na vaškem pokopališču Vstal sem s stisnjenimi zobmi in odšel ven: skozi hlape od žganja mi možgani razbirajo navzočnost neke nedopovedljive groze. To. sem mislil pri sebi, to vendar ni ne vojna ne revolucija. To je nekakšna nesmiselna krvoločnost, nekakšno redko Martovo slavje. (Nadaljevanje prihodnjič) POMURSKI VESTNIK, 8. SEPT. 1960 5 BENCIN V KOCKAH Strokovnjaki Inštituta za gorivo Akademije znanosti Sovjetske zveze so se dalje časa ukvarjali s problemom boljšega vskladiščenja ja tekočega goriva za eksplozivne motorje. Naposled so pred nedavnim sporočili, da so našli rešitev za spravilo bencina izven znanih cestern in rezervoarjev za gorivo. Izdelali so namreč kocke iz plastične snovi, v katerih so številne pregrade kot v satju v čebeljnjakih. V teh pregradah je bencin, ki predstavlja 95 % teže te kocke z zelo tankimi zidovi. Bencin v teh kockah je popolnoma zavarovan pred izparevanjem in vplivom zunanje temperature, zato priporočajo ta način spravila goriva znanstvenim ekspedicijam in vozilom, ki opravljajo služilo v težkih terenskih pogojih. Ko pride trenutek, da je treba preliti bencin iz plastičnih kock v rezervoar motorja, potem namestijo kocko v ročno stiskalnico, in iz nje odteče pod pritiskom ves bencin. Zanimivo je, da je moč uporabiti te bencinske kocke tudi kot gorivo, ker izgoreva bencin v njih zelo izenačeno in pri vseh vremenskih pogojih, kar je zelo ugodno za turiste in ekspedicije. KRDELO DIVJIH SVINJ »NAREDILO SAMOMOR« Učenci avto-šole v Tetovem so bili pred dnevi priče neobičajno zanimivega in redkega dogodka v pre-delu Ljubotena na Šar-planini. Ko je kolona, sestavljena iz nekaj manjših kamionov, z udeleženci in kapetanom JLA Dragomirom Djuki-čem na čelu prispela do predora na cesti Tetovo—Uroševac, jo je iznenadil prizor, ki se ji je nudil. Z neko ogromne stene, visoke okrog 40 metrov, je strmoglavilo v prepad, druga za drugo, devet divjih svinj. Vise so bile v trenutku mrtve. Sodijo, da so svinje bežale pred številnejšim krdelom kakšnih večjih zveri ali pa so jim bili lovci za petami. Svinje — »samomorilke« so naložili na kamione in jih prepeljali v Tetovo, kjer so vzbudile veliko radovednost meščanov. SILOSI ZA RIBE Na Norveškem, v državi z zelo razvitim ribarstvom, so strokovnjaki rešili problem hitrega vskladiščenja velikih količin rib, ki jih dobivajo iz dneva v dan tovarne konzerv v času glavne ribolovne sezone. Zgradili so velike silose za ribe, podobne onim, ki v kmetijstvu služijo za spravilo žitaric. Velike črpalke v hipu »izsrkajo« iz notranjosti skladišč na ribiških ladjah vlovljene ribe in jih po ceveh »pretovorijo« v silose na obali. Spotoma se v vodi ribe očistijo nesnage pod curki z velikim pritiskom in naposled prispejo v notranjost zgradbo, kjer se odcedijo od vode in avtomatično, s pomočjo brezkončnega platna, premestijo v hladilne prostore. Tu jih hranijo do trenutka, ko jih prepeljejo v bližnjo tovarno konzerv. OSLOVSKE DIRKE PRI 'PORTOROŽU V Luciji pri Portorožu so bile že tradicionalne dirke oslov. Na tej, pri nas edinstveni dirki, je sodelovalo 25 voz, v katere so bili vpreženi osli. Prav tako je sodelovalo 10 jahačev na oslih. Pred dirko so tekmovalci v povorki krenili iz Portoroža v Lucijo. Dirke so bile na tamkajšnjem nogometnem igrišču. Med jahači je prispel prvi na cilj Almo Bello na oslu »Nino«. Zmagovalce v dirki vprežnih vozil je Libero Juriševič z oslom »Moro«. Dirkam je prisostvovalo okrog 5.000 gledalcev, večinoma domačih in tujih turistov. Zmagovalci so dobili prehodne pokale in denarne nagrade. danes kmetom kot pribežališča ob nevihtah med delom na polju. Do Prve svetovno vojne je v vasi Lipa živela v dveh »bunjah« neka kmečka družina. AVTOMATIZACIJA Trgovinska zbornica v Hongkongu objavlja, kot piše »Hongkong Times«. v svojem letnem poročilu, da je, spričo štednje v delovni sili, opravila avtomatizacijo svojega statističnega oddelka in kupila moderni računski stroj. Tako navaja poročilo med drugim na nekem mestu, da je to omogočilo odpust sedmih računskih uradnikov, na drugem mestu pa dodaja, da je bilo potrebno zaposliti enajst uslužbencev tehnične stroke zaradi rokovanja z novim avtomatskim strojem. POVEČANJE CEN V AVSTRIJI Življenjski stroški v Avstriji naraščajo tudi letos. Za 1,9 do 2,5 odst. so se povečali izdatki za hrano, obleko in stanovanja — v primerjavi z julijem lanskega leta. Pomožni administrativni organ vlade — Paritetna komisija za cene in plače je odobrila med drugim povečanje cen nekaterih vrst gradbenega materiala od 5 do 6 odstotkov. Cene mesa na domačem tržišču so večje za 5 odst. cene jajc za 6 odstotkov, medtem ko cene sadja in zelenjave v pozni poletni sezoni padajo. Pričakujejo nadaljnje povečanje cen, ker so v teku priprave za povečanje železniških tarif v skupnem znesku 550 milijonov šilingov, dalje povečanje cen mleka za okrog 900 milijonov in cigaret za 200 milijonov šilingov, da bi se zmanjšal primanjkljaj v prihodnjem državnem proračunu. VETER VRGEL ORLA V MORJE Med nevihto, ki je pred nedavnim besnela pri Novem Vinodolu, so ribiči iz neke ladje opazili, kako se neka velika ptica bori z morskimi valovi. Ko so ji prihiteli na pomoč in jo izvlekli na krov ladje, so videli, da je to orel z razprtimi krili. v premeru okrog 2 metrov. Ta »kralj« ptic, ki ga je veter vrgel v morje, končuje sedaj svoje »kraljevanje« v živalskem vrtu na Reki. DR. ALBERT SCHWEITZER IN CIVILIZACIJA Dr. Albert Schweitzer, ki v svoji bolnišnici v džungli Afrike pogosto sprejema obiske iz celega sveta, je sprejel pred nedavnim nekega člana Evropskega sveta, ki mu je postavil •tudi to vprašanje: »Kaj mislite o civilizaciji v Evropi?« Po premisleku je učenjak odgovoril: »Ideja ni slaba, le uresničiti bi jo bilo treba.« 30 LET POSLUJE Z MESOM. A GA NE JE Markiša Škovrlj, poslovodja gostilno »Promina« v Kninu, že polnih 30 let »rokuje« z mesom: z izvrstno pečeno jagnjetino in svinino na ražnju, ki jo mojstrski' pripravlja in servira gostom. Vendar on od svojega rojstva še ni okusil mesa. Ne mara ga, kot tudi ne hrane, zabeljene z mastjo. V gostilni, v kateri dela, točijo tudi slovito prominjsko vino, vendar ga gostinski veteran Markiša niti ne pogleda. Trdijo, da je edini gostinski delavec — abstinent v Kninu. OPOROKA NAVIJAČA Willam Miler iz Pimmlingtona (Anglija) je bil vse življenje fanatičen navijač na nogometnih tekmah. Pred nedavnim je umrl v starosti 78 let. Z oporoko je izrazil svojo poslednjo željo: njegov pepel naj se zakoplje na igrišču kluba, čigar član je bil, pod vrati. OSLOVSKA VAS Prebivalci vasi Kanjani, na obronkih Sviilaje, slovijo daleč naokrog kot dobri rejci oslov. Osli jim služijo za prenos vode, raznih planinskih proizvodov, najpogosteje pa tudi kot »prevoznp sredstvo« pri odhodu v bližnje mesto Drniš. Na porokah so pogosto na sporedu tudi ceremonije z osli, prirejajo pa z njimi tudi dirke. Spričo tega v Kanjanih zelo cenijo to žival. Kmetje sosednjih vasi imenujejo v šali Kanjane »oslovsko vas«. Kanjani pa se zaradi tega prav nič ne jezijo. AVTORSKO PRAVO ZA CVETICE Neka britanska vladna komisija je predlagala, da bi kazalo v prihodnje dati gojiteljem cvetja avtorsko pravico za novi cvet, ki ga bodo uspeli vzrojiti z križanjem znanih vrst. To določilo naj bi se nanašalo samo na sobno, okrasno cvetje, ki se, zaradi potrošnje, pojavlja v trgovini. SMRT V GOZDU 'Kosec Vesel in Grujičič se je vračal pred dnevi s skupino koscev preko planine Murtenice domov v vas Draglico. Noč je bila temna in ni bilo mogoče videti poti pred seboj. Vesel in je spričo tega sklenil spremeniti smer in prenočiti pri ženinem očetu. Kosci so kmalu opazili, da je Veselin zablod i. Na njihove glasne klice je enkrat odgovoril, nakar so zaslišali žvenket kose. Pohiteli so v smeri krika, dolgo blodili po temnem gozdu in kamenju, vendar ga niso mogli najti. Nato so poklicali ljudi iz vasi, ki so prinesli svetilike. Po dvournem iskanju so našli Veselina mrtvega. Ko je šel po gozdu in ni videl ničesar pred seboj, je Veselin prišel do stene, visoke 11 m, s katere je padel in dobil smrtne poškodbe. POTUJOČA MESNICA NA »BELJU« Mesokembinat »Belje« je v Mecah uredil na nekem kamionu potujočo mesnico. Montirali so tudi hladilnik in tako našli rešitev za preskrbo prebovalstva s svežim mesom oddaljenih beljskih kmetijah uprav v tako imenovanem ritskem delu »Belja«. Takih uprav je šest. s preko 5.000 prebivalcev. NA POROČNEM POTOVANJU Delavci tramvajskega podjetja v Torinu so priredili prijetno presenečenje svojemu tovarišu Umbertu Nobile na dan njegove poroke. Po končani ceremoniji so mladoporočenca odpeljali do tramvaja, okrašenega s cvetjem in krenili po mestu. Mimoidoči so jih povsod veselo pozdravljali. DEVETDESETLETNA DVOJČKA Dvojčka Stanoje in Nisa Milojevič iz Bračevca, majhne vasice v dolini Timoka, sta dopolnila vsak po 92 let in še ne vesta, kaj je bolezen. Doslej nista potrebovala pomoči zdravnika ali zobarja. Enkrat sta pa vendarle »morala« pred zdravnika. To se je zgodilo pred kakšnimi 70 leti, ko sta morala kot mladeniča k naboru. Odtlstihdob sta bila v nekaj vojskah in doživela mnogo težkih trenutkov v svojem dolgem življenju, vendar sta zmeraj imela srečo. DEFINICIJA LJUBEZNI Časopis »Kitajska mladina«, ki izhaja v Pekingu, daje naslednjo definicijo ljubezni: »Ljubezen — to je služba Revoluciji. Med zavestnimi proletarci se ljubezen gradi na načelih partijske morale.« ZIDANE HIŠE BREZ LESA, APNA IN OPEKE V kraških delih Duvanjskega polja se še danes lahko vidijo hiše. zidano brez lesa, apna in opeke. Prebivalci jih imenujejo »bunje« ali »čemer:«. O teh čudnih hišah so strokovnjaki mnogo pisali in pravijo, da je ta gradbena tehnika podedovana od starih Ilirov. Hišo služijo ZA ZABAVO IN POUK — V osrednjem parku kulture in oddiha. »Maksim Gorki« v Moskvi je tudi kotiček za najmlajše obiskovalce. Ti malčki so se odločili za avtomobile, ki jih vešče upravljajo po asfaltiranih poteh, na katerih so označeni prometni znaki. Otroci se na ta način ne samo zabavajo in kratkočasijo. temveč se tudi učijo prometnih predpisov. Naša slika prikazuje mlade šoferje v moskovskem parku oddiha in kulture »Maksim Gorki«. BOBEN ZAMENJUJE BRZOJAV V portugalskih kolonijah Angola in Mozambique so oblasti sprejele ostre ukrepe proti črnskim bobnarjem, ker »širijo vznemirljive vesti«. S pomočjo zvočnih signalov sprejemajo bobnarji in predajajo dalje vesti iz raznih strani Afrike, istočasno pa onemogočajo Portugalcem, da bi pred domačini skrili, kaj se dogaja drugje v drugih delih »Črnega kontinenta«:. Narodi srednje in južne Afrike že od nekdaj uporabljajo boben kot brzojav. V preteklem stoletju, za časa Prve etiopsko-italijanske vojne, italijanski štab nikakor ni mogel razumeti, kako cesar Menelik točno ve za vsak premik italijanskih čet. Boben je mnogo pomagal leta 1896 sijajni zmagi Etiopcev v bilki pri Adui. V mnogih oblasteh Afrike so črnci pred Evropejci zvedeli leta 1911 o propasti Titanika. Sporočali so: »Velika ladja belih ljudi se je potopila in mnogo belcev je utonilo«!« To se je ponovilo tudi med Prvo svetovno vojno. Arheolog Britanskega muzeja R. Gaseiden, ki je bil v mestu Ibada globoko v Nigeriji, jo slišal, kako črnci preko bobnov sporočajo drugi drugim nekaj pomembnega, ker je bobnanje dolgo trajalo. Zvedel je, da so Nemci potopili neko veliko ameriško ladjo, vendar tega ni verjel. Tri dni pozneje je dobil službeno sporočilo o torpediranju »Lusitanije«. Posadka nemško vojne ladje »Kö-nigsberg«, ki se je med Prvo svetovno vojno skrivala v afriškem pristanišču Rufija, se je začudila nenadnemu hrupu številnih črnskih bobnov. Nemci niso vedeli, da je južnoafriški lovec Pretorius obvestil črnce, naj se čim bolj oddaljijo od reke, ker bo ladja bombardirana. Ko so pričele padati težke granate, so Nemci razumeli, zakaj so se črnci vznemirili, vendar je bilo za obrambo že prepozno. Pred dvemi leti je v mestu Abeche (Francoski Sudan) neki bobnar sporočil policijski postaji, da je v oddaljenosti nekaj stotin kilometrov »velika ptica« prišla na zemljo in da negujejo črnci dva ranjena belca. Na označeno mesto so takoj poslali pomoč, našli razbitino letala, ranjence pa so prepeljala v bolnišnico. Jezik bobnov je vsem črncem razumljiv, ne glede na to, kateri jezik ali narečje govorijo. Določeno število udarcev po bobnu označuje jest, ki jo bobnarji-strokovnjaki dešifrirajo in sporočijo pripadnikom plemena. Za učenje znakov bobna je potrebno mnogo časa. Sicer pa poznajo mnogo enostavnejše Morsejevo znake pri nas samo telegrafisti. Pivo kot sredstvo proti nespečnosti Mnogi verujejo, da pivo redi, vendar statistika dokazuje, da je v tem pogledu mnogo manj učinkovito od vina. Medtem ko liter piva razvije 550 kalorij, jih daje liter navadnega namiznega vina 610. Če ga primerjamo z vinom, vsebuje pivo manjši odstotek alkohola, 3 do 4 odstotke, zato pa večjo količino hranljivih snovi, plinov, vitaminov, spričo česar ga priporočajo tistim, ki ne smejo piti vina. Pito je zdravilno, spodbuja apetit in pospešuje prebavo, zlasti če ima kdo ledvični kamen. Pivo je do neke mere tudi antiseptik, ker ovira razvoj bakterij v črevesju, zlasti koli-bacilov. Mineralne sestavine, predvsem fosforne soli in vitamini, so tiste, zaradi katerih priporočajo pivo pri stanjih mrzlice, nosečnosti, dojenja, okrevanja itd. Priporočajo ga tudi starejšim ljudem. Tisti, ki trpijo zaradi nespečnosti, lahko uživajo pivo kot blago uspavalno sredstvo. Stoletni svetovni potnik prešel na berglah Albanijo Ze skoraj četrt stoletja živi v nekem samostanu blizu Kruševca Pavle Čugalj, star 101 leto. Preden je postal menih, je bil znan v naši državi kot »svetovni potnik«, ker je v mladosti živel v vseh državah Evrope in Severne Amerike. Se danes staremu Pavlu ni videti, da je načel ie enajsto desetletje svojega življe- nja. Odlično vidi in povsem dobro sliši. Giblje se dokaj dobro, tudi še danes, tudi po hribovitem terenu. Pred kratkim so ga obiskal: novinarji in ga vprašali, čemu je dobil naziv »svetovni potnik«. Starec je novinarje veselo sprejel, povedal pa jim je, da je bila njegova Bosna nekoč zelo siromašna. Ko je imel 17 let, je odšel z nekim tovarišem v svet. Začela sta v takratni Avstro-Ogrski. Precej dolgo sta bivala v Franciji, Italiji in skandinavskih državah. V nekaterih državah sta sc zadržala samo po nekaj mesecev, v nekaterih pa tudi po leto ali celo več. Cugalj je delal nato 12 let v Ameriki kot premogovni delavec. Za pot do Amerike pravi, da je bila zelo težka. Sele po trimesečnem potovanju, vendar s postankom v nekoliko državah, se je izkrcal nekega septembrskega jutra s svojim prijateljem v Ameriki. Komaj pa sla se zaposlila, sta že uvidela, da Amerika ni tisto, kar so jima nekateri pripovedovali. Se danes se mu zdi, na je tam delal v 24 urah 36 ur. Za tujce ni bilo odmora. V vseh državah ZDA je Pavle delal pri gradnji železniških prog. DRAGI FALSIFIKAT V Avstriji so sedaj v obtoka mnogi ponarejeni srebrnik: po 5 šilingov. BanKa je izračunala, da stane. izdelava teh falsifikatov najmanj 6,5 šilingov po kosu in se vprašuje, zakaj so postali ponarejevalci dobrotniki . . .? NALOŽEN KAMION V 40 M GLOBOKEM PREPADU Šofer Stanko Djordjcvič je peljal prod dnevi s »Pionirjem«, naloženim z volnenim predivom, iz Leskovca preko Blaca v Beograd. Čeprav je prvič vozil po tej cesti, je peljal z veliko brzino. nekem ovinku pri vasi Majdev je izgubil oblast nad krmilom in kamion je strmoglavil v 40 m globok prepad. Pri udarcu v sleme prepada se je novo vozilo spremenilo v kup železa, toda šofer in njegov spremljevalec nista dobila resnejših poškodb. Materialna škoda znaša preko 5 milijonov dinarjev. Ni še znano, zakaj je peljal šofer po daljši cesti, ne pa preko Niša in Kragujevca. Med Prvo svetovno vojno je bil Cugalj na strani srbske vojske. Se danes ljubosumno hrani nekaj kolajn za hrabrost. Njegova vzdržljivost in upornost pri prehodu čez Albanijo je še danes znana. Bil je ranjen v obe noge in je ležal v niški bolnišnici. Prišel je ukaz za umik. Mnogim ranjencem je bilo rečeno, naj ostanejo na mestu in počakajo sovražnika. Nekateri njegovi tovariši so poslušali predpostavljene, toda ne Pavle. S pratežem in s pomočjo hoje na berglah je krenil na pot. Na umiku se je malo vozil, malo pa si je pomagal z berglam«, ki jih še danes hrani. Želi, da bi ga skupno z njimi pokopali. Zanimivo je tudi to, da ni bil nikoli bolan. ZOOLOŠKI VRT ZA MIKROBE V Geongetownu, v Ameriki, so odprli v neki trinadstropni hiši zološki vrt za mikrobe. Zbirka mikrobov v Georgetownu je obsežna. Iz vseh mogočih držav, tudi iz Sovjetske zveze, so nabavili redke mikrobe. Nevarne mikrobe, kot so povzročitelji tuberkuloze in tifusa, dobijo samo priznane institucije. Vendar lahko vsak človek naroči sebi kulture kamanberskega ali rookfordskega penicilina (plesni), da izdeluje doma sir. Živilska industrija se je usmerila na mikrobe prav tako kot medicina. Tudi tovarne letal naročajo mikrobe, da bi z njimi preizkusile vzdržljivost materiala, ki ga sicer načenjajo tropske glivice. Za srednje šole je mogoče dobiti za 2 dolarja nenevarne kulture bakterij v lepih barvah za pouk v mikrobiologiji. Zoološki vrt za mikrobe bi stal zelo mnogo, če bi se vseh deset tisoč raznih vrst bakterij hranilo z odgovarjajočo hrano — od lesa do kože in od krvi do cvetnega soka. Zato jih hranijo v zmrznjenem stanju. Tako jih 20 let sploh ni treba hraniti. Žetev žila v gozdovih Pekinški dnevnik »Žen min ži bao« je objavil pred dnevi uvodnik, v katerem je postavljena direktivu, da (je treba v prihodnje zaradi povečanja kmetijske proizvodnje posejati tudi kitajske gozdove. Pred dvemi leti je bilo v kitajski kmetijski politiki postajvljeno kot absolutno povsem drugo pravilo — čim manj zasejati in čim več požeti. Toda že po prvem letu je prišlo do sprememb in pojavila so se nova in različna navodila. Od vsakega kmeta in vsakega državljana LR Kitajske so zahtevali, — nasprotno od pravila »čim manj zasejati in čim več požeti«, — naj izkoristi sleherni kotiček neobdelane zemlje za vdajanje te ali one kulture. Ta direktiva je bila dana približno še pred enim letom. A sedaj, na samem začetku letošnje setvene kampanje, je sledil še korak dalje, — za potrebe večje proizvodnje žitaric in hrane sploh. V prihodnje je treba obvezno zasejati tudi gozdove, in to ne samo gozdove, ki jih letos vzgajajo in sadijo, temveč tudi one stare, stoletne jelkove in hrastove gozdove, v katerih so do včeraj samo pobirali želod ali zdravilna zelišča. V obrazložitvi potrebe, da je treba zasejati tudi gozdove, je iznesel že omenjeni list tudi nekatere predpostavke in predračune. Če se izkoristi, pravi med drugim list, od skupnega prostranstva novih in starih gozdov samo 150 milijonov mujev (okrog 10 milijonov ha), in če bo pridelek samo 7,5 me-lerskih stotov po hektaru, po- tem bi Kitajska dobila od te-kega ukrepa oziroma podvzetja letno najmanj 15 milijard ketij (7,5 milijard kilogramov) žita več kot doslej. List navaja primer nekega okraja v provinci Kveičou, kjer so že letos spomladi obdelali in zasejali okrog 500.000 mujev, pričakujejo pa, da bodo debili pridelek okrog 100 milijonov kg žitaric. Nato sledijo nekateri drugi primeri, kot provinca Hunan, v kateri bodo zasejali 15 milijonov mujev gozdov, provinca Anhvei, itd. Ti podatki se nanašajo v glavnem na mlade in novozasajene gozdove, vendar poudarja list tudi možnosti setve v starih. ZAGOTOVILO USPEHA Hollywoodski filmski producent Darij] Zanuck je pripomnil v neki diskusiji na ameriški televiziji o tendencah v filmski umetnosti: »Vse nove filmsko zvezde si želijo vlog 'propadlih deklet v uspelih filmih.« PETLETNI PLAN PRISELJEVANJA V AVSTRALIJO Avstralska vlada jo izdelala petletni plan priseljevanja z namenom, da bi se število tega kontinenta podvojilo, a tudi potrojilo. Kvota priseljevanja je povečana samo za leto 1960/61 od 125.000 na 131.000. V Avstralijo se je zadnja leta priselilo moških in žensk 30 raznih narodnosti. Letos jih je največ prišlo iz Finske — 13.100 oseb. Borba proti vaškim žganjarjem v Franciji Od leta 1946 do 1956 se je povečala v Franciji smrtnost zaradi akutnega in kroničnega alkoholizma dvanajstkrat. Leta 1956 so zabeležili 20.279 primerov smrti zaradi prekomernega uživanja alkohola. V tem številu niso zajeti smrtni primeri, povzročeni v prometnih nesrečah zaradi pijanosti. Francoska vlada računa, da bremeni alkoholizem državo letno z okrog 3 milijardami frankov. Toliko znašajo namreč zdravniški in bolniški stroški. Navzlic temu pa uživa 3 milijone Francozov ugodnost, da v svojih žganjarnah pripravijo letno deset litrov žganja za svojo potrošnjo, za katero ne plačajo davka. Ta privilegij je star že več sto let in ves ta čas so zasebniki, kmetje, mali posestniki in sadjarji izdelovali znatno večje količine žganja, ga prodajali in izbegavali plačevanje trošarine in davka za alkohol. Zaman so vse vlade hotele narediti temu konec. 'Mendes-France, znani ljubitelj mleka, je sicer uspel, da je bil leta 1954 sprejet zakon proti izdelovanju žganja, vendar ta zakon ni prišel v praksi do veljave, ker so vsi politiki računali na teh 3 milijone volivcev. Sedaj je, pred razpustom, parlament s senatom izglasoval zakon, s katerim se ukinja privilegij izdelovanja žganja — vendar šele po smrti lastnika žganjarne. Med debato ni niti eden izmed poslancev in senatorjev branil alkoholikov, iznašali pa so vrsto razlogov proti temu De Gaullovemu zakonu, misleč pri tem, kaj bodo rekli njihovi volivci — žganjarji. Zgodilo se je celo, da je neki poslanec desnice izjavil, da je vino »higienska pijača, ki je pomagala francoskim četam, da so dobile Prvo svetovno vojno...«, drugi pa je re- kel, da ne kaže diskreditirati vinogradništva, tega »plemenitega kmetijskega poklica«. Toda tudi taki in podobni argumenti niso pomagali. Zakon je dobil večino glasov. Džajsankar Prasad: NAGRADA Južno od trdnjave, na bregu divjega potoka, je bila gosta goščava. Njeno tihoto so motili danes udarci človeških korakov. Arunovi dotlej skriti ljudje so so zdaj prosto gibali. Namesto posekanih grmov se je pokazala pot. Mesto je bilo daleč. Tudi slučajni popotnik ni zahajal sem in Madhulika je po kraljevem dovoljenju krčila goščavo za svojo njivo. Kdo naj bi videl v tem kaj sumljivega? V nekem gostem gaju sta se gledala Arun in Madhulika z očmi, ki so se svetile od sreče. Zmračilo se je. Jata ptic se je razpršila v svoja gnezda pred temi tujimi ljudmi, ki so jim zmotili mir gozda. Arunove oči so se bleščale od zadovoljstva. Zadnji žarki sonca, ki so se prebili skozi listje, so začeli poplesovati po Madhulikinem obrazu. Arun je rekel: »Potrpi še dvanajst ur in okronal te bom v Sravasti, prestolnici tega gnilega košalskega kraljestva. Magadihski upornik in izgnanec bo postal vladar neodvisne države, Madhulika!« »Strašno, Arun! Mani se vrti v glavi, ko vidim tvojo drznost. Z vsega skupaj sto vojaki boš . . « »Napadel bom ob svitu, Madhulika.« »Ali veruješ v svojo zmago?« »Jasno. Prebij še to noč v svoji utici. Po jutrišnjem svitu bo tvoje prebivališče kraljevska palača.« Madhulika je bila srečna, vendar ni bila čisto prepričana, ali si želi Arunovo zmago. Od časa do časa so jo obhajale skrbi in tedaj je zopet spraševala kot otrok. Arun je zmerom našel prepričljiv odgovor. Nenadoma se je Arun zdrznil in rekel: »Dobro, popolnoma se je zmračilo. Ti moraš oditi daleč, jaz pa moram pripraviti vse, kar je potrebno,, za napad, do polnoči. Torej, na svidenje ob svitu.« Madhulika je vstala. Napotila se je proti svoji kolibici skozi s trnjem pretkano temo, ki se je čedalje bolj gostila. Madhulikino srce je bilo polno teme, še bolj črne od tiste, ki je zavila stezo, po kateri je stopala. Sladki občutek je izginil, na njegovem mestu pa je začel vreti nemir. Noč je razpršila sanje. Predvsem je bila preplašena zaradi Aruna. Ce se mu ne bo posrečilo, kaj potem? Nenadoma jo je zopet obšla misel: Zakaj naj bi uspel njegov načrt? Zakaj naj bi trdnjava Sravasti padla v roke nekega tujca? Magadh, stari sovražnik Kosala! O, njegova zmaga! Kaj je že rekel košaljski kralj? »Sinhmitrova hči!« Mar resnično hči Sinhmitra, ki je bil rešil Kosal, počenja vse to? Ne, ne! »Madhulika, Madhulika!« je noro vpila v temi, kakor da ponavlja očetov spomin, ki ga je slišalo njeno srce. Izgubila se je. Minile so štiri ure, Madhulika pa še vedno ni prišla v svojo utico. Stopala je opotekaje se kakor zmešana ženska. Pred očmi so ji v temi izmenoma vstajale podobe očeta Sinhmitra in Aruna .Nenadoma se je pred njo zasvetila luč. Stala je sredi poti. Po poti je prihajala četa skoraj sto konjenikov, pred njimi pa neki vojak srednjih let. V levi roki je držal vajeti, v desni zakrivljen meč. Četa se je približevala zelo odločno. Madhulika pa se sploh ni premaknila s sredine poti. Prvi jezdec je že bi! blizu, a MadhuFka se tudi zdaj ni umaknila. Jezdec je ustavil konja in vprašal: »Kdo si?« Odgovora ni dobil. Prislonil je drugi konjenik in ostro vprašal: »Kdo si ti, ženska? Takoj odgovori, pred teboj je novelinik košalske armade.« Ženska je začela vznemirjeno vpiti: »Zvežite me! Ubijte me! Storila sem strašen greh.« Poveljnik se jo zasmejal in rekel: >Blazna je.« »Blazna! Ne, poveljnik, ko bi bila blazna, ne bi toliko trpala. Zvežite in odvedite me h kralju!« »Kaj je? Jasno povej!« »Razbojniki bodo pred svitom osvojili trdnjavo Sravasti. Napadli bodo od potoka, z južne strani.« Poveljnika jo zaskrbelo. Presenečeno je vprašal: »O čem pa govoriš?« »Govorim resnico, naglo ukrepajte.« Poveljnik je velel osemnajstim vojakom, naj se tiho napotijo k potoku, z drugimi pa se je odpravil v trdnjavo. Madhuliko so zvezali k nekemu konjeniku. (Konec prihodnjič) POMURSKI VESTNIK, 8. SEPT. 1960 6