Natisov 15.000. :" izhaja vsaki iliran z dnevom [pribdnje nedelje, [Mnina velja za Av-za celo lelo li "kron, za Ogrsko llkror 50 vin. za celo |kb; a Nemčijo slane Kilo leto 7 kron; 1 inozemstvo se mi naročnino z ozi-1 in visokost posilile. Naročnino je pla-m naprej. Posamezne lise prodajajo po 12 v. lOredništvo in uprav-Ittto as nahajata v |fcjn, ^fedališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za >/, strani K 40 — za '/» strani K 20 — za '/• Strani K 10 — za '/i» strani K 5 — za Va« strani K 250 za '/»i Strani K I.— Pri večkratnem oznanilo se cena primerno zniža. Stev. 30. T Ptuju, v nedeljo dne 29. julija 1917 XYIII. letnik [metje,obrtniki,delavci! Tri leta naj krvave j še vojne imamo za seboj. Bremena so neskončna in treba je, da )v« naše ljudstvo svoje pošteno mnenje. V 1 namen sklicuje ,,Štajerčeva" stranka za nedeljo, dne 29. julija 1917 ob ' ;10. uri dopoldne na vrt „VEREINSHAUSA" v Ptuju katerega DNEVNI RED je: vojna in mir. Možje in žene ! Ne gre se za nobeno stran-]karstvo, za nobene posebne cilje! Gre se za domovino in ljudstvo, ki prinaša v tej vojni tako grozovite žrtve. Ljudski glas — božji glas! Treba je torej, da pridete vsi, možje in žene, Ida izjavimo skupno svojo voljo in svojo željo. Vsakdo na zborovanje! Nemčija za mir pripravljena. 'l Tudi sovražniki nemške misli morajo — |v kolikor jih zagrizenost ni duševno razrne-sarila — priznati, da je naša zaveznica Nemčija v tej grozoviti vojni v vaakom '[Ozira svojo dolžnost in več kot svojo dolžnost storila. Ne samo na bojiščih, kjer se nikdo ne more boriti zoper nemško orožje, ki J3 zmagovalo v Egiptu in Aziji, v Belgiji in na Francoskem, v Karpatih in na Balkanu, na Severnem in Črnem morju, — tudi glede varovanja človečanstva ter iz tega sledeče poštene mir olj ubnosti. Nemčija, kakor jtad; krasna naša Avstro-Ogrska ter njuni zavezniki, so že enkrat izjavili, da hočejo mir, Ki mora biti seveda tak, da nas hudobni sosedi ne bodejo nikdar več napadli. To stališče imamo mi in naši zavezniki tudi Se danes. Treba je to opomniti zlasti zaradi tega, ker izvestni hujskači tudi pri nas danes lažejo, kakor da bi Nemčija zakrivila vojno lin kakor da bi ona bila zapreka miru. Temu nehvaležnemu vseslovanskemu hujskanju mora bit enkrat konec! Nemčijaje naš naj-zvestejši prijatelj in zaveznik in zato jo ne sme nikdo obrekovati in pso-Ivati. Avstro-Ogrska kakor Nemci-jasta za mir. Vkljub temu, da smo na vseh frontah zmagovali, smo 2a mili, pošteni mir. Dokaz temu govor novega nemškega kanclerja dra. Michaelisa v nemški državni zbornici z dne 18. julija. V sledečem prinašamo glavne poteze tega govora: Besede nemš k e ga kanclerja. Državni kancler dr. M i c h a e 1 i s je izvajal: Odkar me je Njegovo Veličanstvo poklicalo na mesto državnega kanclerja, mi je danes prvikrat čast, -da stopim v stik z vi-snejšem času je polo- soko zbornico. V najr, ženo veletežko breme; rajoč se na Boga in: sem se upal in bom nej^p. vnemo. Vas, gc na moja ramena. Ozi-lupajoč v nemško moč, ilužil stvari z najkras-iodje moji, prosim zau- panja polnega sodeloyanja v duhu, ki se je v tem krogu tekomJgvjne sijajno izkazal. Nemčija prisiljena k vojni. I Ako bi ne bil t naše stvari, bi ne bj ramo si dnevno pr« tremi leti, ki so zgoi in ki dokazujejo, da Ino zaupal v pravičnost fsprejel tega mesta. Mo-iočevati dogodke pred »vinsko konštatirani "in Jio bili prisiljeni k vojni. Oboroževanje Rusi i i ■ ^ona tajna mobilizacija, to je bila velika nevarnost za Nemčijo. Udeležiti pa se konference, tekom katere bi se mobilizacija nadaljevala, to bi bil političen samomor. (Prav na desnici). Čeprav so vedeli angleški državniki, kakor je razvidno iz njihove višnjeve knjige, da mora ruska mobilizacija privesti do vojne z Nemčijo, niso posvarili Rusije z nobeno besedo radi vojaških odredb, ko je moj prednik v instrukciji dne 29. julija 1914 na cesarskega poslanika na Dunaju dal direktivo, da izjavi: „Mi izvršimo radi svojo zavezniško dolžnost, moramo pa odkloniti, da bi se nas zapletlo v svetovno vojno potom Avstro-Ogrske vsled neupoštevanja naših nasvetov". Tako ne piše mož, ki hoče razvneti svetovno vojno, tako piše mož, ki se bori za mir in ki se je boril za mir do skrajnosti. Pohod ruske armade je prisilil Nemčijo, da je pograbila za meč. Nam ni preostajala nikaka izbera in kar velja o vojni sami, velja tudi o našem orožju, zlasti o podmorskih čolnih. Zavračamo očitanje, da je vojna podmorskih Čolnov v nasprotju z mednarodnim pravom in da krši človeške pravice. (Pritrjevanje). Anglija nam je potisnila orožje v roke. S svojo morsko zaporo, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, je podvezala nevtralno trgovino z Nemčijo in proklamirala izstradalno vojno. Naše slabo upanje, da se Amerika na čelu nevtralcev postavi proti angleški nezakonitosti, je bilo prazno. Zadnji poskus, ki ga je Nemčija storila, da se prepreči s pošteno mišljeno mirovno ponudbo najskrajnejše, se je izjalovil. Zato je morala Nemčija izbrati zadnje sredstvo kot v sili preizkušeno protiodredbo in izvesti jo do skrajnosti v svrho, da se skrajša vojna. (Odobravanje). Vojna podmorskih čolnov izvršuje to, kar se je pričakovalo in še več. (Odobravanje). Vojna podmorskih čolnov. Napačna poročila, ki so prihajala v javnost iz tajnih sej (Klici: Prav dobro!), so nekaj časa povzročala nekak občutek prevare. To pa je v zvezi s tem, da so prehitri preroki pričakovali, da bo vsled vojne podmorskih čolnov ob določenem času konec vojne. (Tako je!) Domovini niso izkazali nikake usluge. (Prav! Nemir. Predsednik zvoni.) Ugotavljam, da vrši vojna podmorskih čolnov z uničevanjem sovražnikovega ladijskega prostora to, kar mora: oškoduje angleško gospodarstvo in vojevanje naraščajoče od meseca do meseca, tako da se ne bo moglo več dolgo delovati proti potrebi miru. Nadaljnjega delovanja naših vrlih podmorskih čolnov se moremo nadejati s polnim zaupanjem. (Živahno odobravanje). Pozdravčetam na kopnem in na morju. — Zvesti in hrabri zavezniki. Trenotek, ko stojim na mestu, s katerega se more govoriti, da se sliši daleč po deželi, hočem porabiti v to, da pozdravim imenom domovine naše čete na vseh frontah, na kopnem in na morju, v zraku in pod morjem. (Živahno odobravanje). To, kaj so naše armade pod vodstvom svojih velikih vojskovodij vsa tri leta storile, je nezaslišano v svetovni zgodovini. (Živahno odobravanje). Naša hvaležnost je neizbrisna. (Odobravanje). Spominjamo pa se s hvaležnostjo tudi naših zvestih in hrabrih zaveznikov. Orožno bratstvo, kije preizkušeno v vročih bojih, se ne opusti. (Odobravanje). Nemčija se drži trdno v zavezniški zvestobi pogodb in dogovorov. Ugoden vojaški položaj. Poročila o vojaškem položaju s strani najvišjega armadnega vodstva sojako dobra. Na zapadu so se izjalovile ofenzive Angležev in Francozov in protinapadi naših armad dokazujejo njihovo nezlomljeno silo in boljšo zmožnost. (Živahno odobravanje). Na vzhodu vsled notranjih zamotljajev se ni izvedel napad milijonskih armad. Nastopil je raameren mir. Šele ko so napačna poročila in hujskanje znova podžgale vojake na Ruskem, je prišlo do sedanje ofenzive. Njen cilj je bil Lvov in jame z oljem pri Zloczowu, da bi škodovali naši podmorski vojni. Poročilo o uspehu na vzhodu. Brusilov je dosegel s svojo brezobzirnostjo in ogromnimi žrtvami samo neznatne prednosti in pred pol ure sem dobil brzojavko feldmaršala, ki se glasi: Državnemu kanclerju. S strani ruske ofenzive v Galiciji izzvan, se je danes pričel tamkaj močan napad. Pod osebnim vodstvom generalfeldmaršala Leopolda Bavarskega ao nemške čete s podporo avstro-ogrskih prebile ruske pozicije pri Zloczowu. (Živahno odobravanje). One prednosti Brusilove so s tem zopet izravnane. Amerika. Grška je prisiljena stopila v vojno proti nam. Naša, z Bolgari skupna fronta vztraja. Italiji enajsta soška bitka ne prinese cilja, katerega želi ona in njeni zavezniki, to je — 2 — STRASCHILLova grenčica iz zelenjave gfll*a.irl 1 TI i h ZGlOnicLV iy' naJbolJ usPešnili korenin. STRASCHILL'ova grenčica iz zelenja« je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših *** ^ *»J««» vslecj tega priznano najboljši Želodec ORrcpČUJOČi prebavni liker. W Trsta. V Kavkazu in Palestini je boj ponehal radi letnega časa. Ko se zopet razvname, bo turška armada znova oborožena. Zaupanja polno razpoloženje ententnih držav zbog pristopa Amerike, priznavamo brez kake težave. Izračunali smo, koliko je potreba prostora na ladjah za prevoz nove armade iz Amerike v Evropo, koliko tonaž je treba za prehrano take armade. Francija in Anglija komaj vzdr-žita, da ne oškodujeta vojnega gospodarstva. Po naših dosedanjih uspehih bomo zmagali tudi novega sovražnika. To je naše trdno prepričanje in zaupanje. (Odobravanje.) Zatorej moremo mi in naši zavezniki z mirno gotovostjo pričakovati nadaljnega razvoja vojaških dogodkov. (Ponovno odobravanje.) In kljub temu je v vseh srcih pereče vprašanje, koliko časa bo še trajala vojna. Mirovni cilj Nemčije. Prihajam sedaj k predmetu, okoli katerega se koncentrira interes nas vseh. Nemčija ui hotela vojne. Ni je hotela, da bi osvajala in svojo moč nasilno povečala in zato vojne, čeji prinese časten mir, tudi ne bo nadaljevala, samo da bi nasilno osvajala, (čujte, čujte pri soc. demokratih.) To kar hočemo, je v prvi vrsti, da mi, ki smo se uspešno uveljavili, kot taki napravimo mir. Sedanja in bodoče generacije naj za desetletja ohranijo v sijajnem spominu sedanji čas vojne preizkušnje kot čas nezaslišne energije požrtvovalnosti našega naroda in naših armad. (Živahno pritrjevanje.) V tem duhu hočemo pristopiti k pogajanjem, kadar bo čas. (Pohvala.) Miru ne moremo še enkrat ponuditi. (Pritrjevanje.) Roka, ki je bila enkrat ponujena, pošteno in miroljubno, je segla v prazno. (Ponovno pritrjevanje.) Kadar napravimo mir, moramo v prvi vrsti doseči, da bodo meje nemške države za vse čase zavarovane. (Živahno pritrjevanje.) Potom s p o razum -1 j e n j a (pohvala levo in v centru) inkom-p r o m i s a moramo garantirati življenske pogoje nemške države na kontingentu in preko morja. Mir mora tvoriti podlago za trajno spravo med narodi (živahna pohvala), onemogočiti mora nadaljna vsled gospodarskega zapretja povzročena sovraštva, mora nas obvarovati proti temu, da iz oborožene zveze naših sovražnikov ne nastane gospodarska sovražna koalicija. Ta cilj bi se dal doseči v okviru Vaše rezolucije, kakor jo smatram jaz. (Pohvala.) Č e b o d o sovražniki opustili svoje osvajalne pohlepe, svoje poželenje nas poraziti na tla in kadar bodo želeli se z nami pogajati, sta ves nemški narod in nemška armada s svojimi voditelji, ki soglašajo z mojimi izjavami (čujte, čujte!), edina v tem, da sovražnika, ki izteza tipalnice, vprašamo, kaj nam ima povedati, kajti mi hočemo pošteno in pripravljeni za mir pričeti s pogajanji (Pohvala). Konec. Gospodje! Vozimo se po razburkanem morju, v opasnih vodah — toda pred nami Nenavadne so posledice slabega prebavljanja pri različnih ljudeh. Enega stori slaba prebava lenega. drugega jezljivega, potem zopet drugemu domišljija predstavlja različne bolezni. Marsikateri postane vsled slabe prabave debel in neokreten, marsikdo zopet slaboten in suh. Tudi bolečinam v glavi je pripisovati največkrat kot posledico slabe prebave, ravnotako rumeni barvi na licih, kožni nesnažnosti, slabi rasti las in neprijetni ustni sapi. Veliko jih trpi na slabi prebavi in se ne zmenijo dosti, čeprav morajo čutiti posledice vsak dan. Zato svetujemo v takih slučajih za pospešenje prebave in odvajanja Fellerjeve želodec okrepčujoče lagodno odvajajoče rabarbarske krogljice z zn. „Elsa-krogljice". Iste so najprijetnejše odvajalno sredstvo, s popolnoma neškodljivim, nedražečim gotovim učinkom. Predvojne cene: 6 škatljic pošlje na vse strani poštnine prosto za K 4-40 lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 241 (Hrvatska). Obenem priporočamo Fellerjev bolečine lajšajoči rastlinski esenčni fluid z zn. „Elsa-fluid". 12 steklenic poštnine prosto za 6 kron, ki se naroče obenem. Malokdaj se je kakšno sredstvo tako hitro priljubilo, kakor „Elsa-fluid". Toda to ni čudno, ker je res dobro, ker odpravi veliko bolečin in še celo zastarele bolečine. (lu) stoji cilj v svetlih barvah. To, česar si želimo, je nova krasna Nemčija, ne Nemčija, ki hoče s svojim orožjem terorizirati svet, ne, temveč moralično vedena, bogabo-ječa, zvesta, miroljubna, silna Nemčija, ki jo ljubimo vsi. Za to Nemčijo umirajo naši brati, to Nemčijo si hočemo iz-vojevati kljub vsem sovražnikom. (Splošno živahno odobravanje). To je torej stališče Nemčije, zveste naše zaveznice v vojni in miru. In to stališče mora vsak poštenjak podpisati. Skupno z Nemčijo smo bili prisiljeni v to najkrvavejšo vojno, skupno z Nemčijo hočemo doseči zmagoviti mir ter si vstvariti srečno bodočnost. Svetovna vojska. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 19. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Južno od Ka-1 u s z a poskusili so Rusi po vporabi močnih sil, pridobiti nazaj njim iztrgane visočine. Njih napori so se izjalovili pod težkimi sovražnimi izgubami. Severno od D n j e s t r a do proti B r o d y j u povzročila so uspešna podjetja naskočnih čet živahni topovski ogenj, ki se je zlasti danes zjutraj v posameznih oddelkih do znatne ljutosti povišal. Tudi v W o 1 h y n ij i nastopile so avstro-ogrske in nemške napaflalne čete z ugodnim uspehom. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 19. julija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojijyi^- Armada prestolonaslednika R u p p r e en t a. Nasilna poizvedovanja Angležev v oddelku obrežja in vzhodno od Y p e r n a so se pred našimi črtami izjalovila. Južno-zapadno od S t. Quentina naskočile so naše čete po močnemu ognjenemu učinku francosko visočinsko postojanko v razširjenosti enega kilometra. Sovražnik pustil je večje število vjetih in več strojnih pušk v naši roki in je povišal svoje izgube s protinapadi, ko so se zvečer in zjutraj pred pridobljenimi jarki brezuspešno razbili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Hochbergu prisilil je naš uničevalni ogenj Francoze, 'da izpraznijo dele tam pridobljenega ozemlja. V gozdu Avocourt smo z napadom dan popreje izgubljene dele postojanke zopet nazaj pridobili. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Že dneve sem živahnejše ognjeno delovanje južno od Diinaburga in Smorgona trajalo je tudi včeraj naprej. Severno-zapadno od Lučka in na vzhodno-gališki fronti pripeljale so napadalne čete mnogoštevilno vjetih seboj. Južno od Dnj est-ra napadli so Rusi južno od Kalusza od nas nazaj pridobljene visočinske postojanke z močnimi silami. Bili so povsod pod težkimi izgubami zavrnjeni. Makedonska fronta. Med Ochri-dainPrespa, na Dobrem Polju in levem bregu Vardarja živahnejše ognjeno delovanje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Rusi v polnem razpustu. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 20. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Izzivani vsled od zapadnih sil in Amerike proti volji ruskega ljudstva izsiljeni sovražni ofenzivi, pričeli so včeraj zjutraj zavezniki v vzhodni Galiciji s protinapadom. Ob 5. uri 30 minut zjutraj so nastopile med prostorom od Zlo-czowa in Seretom nemške in avstro-1 ogrske baterije z ogromnim učinkom. V dopol-j danskih urah sledil je naskočni napad od c. in k. oddelkov spremljane nemške) infante rije. Zmagoviti napadalci sunili so skozi tri močno izzidane črte. Rusi so se umaknili v polnem razpustu in pustili veliko število rurtvih ter težko ranjenih na bojišču. Na vjetih se je do včeraj zvečer nekaj tisotev) naznanilo. V ostalih oddelkih gališke fronte prišlo je do cele vrste manjših, za zveznoj orožje uspešnih bojevnih dejanj. Pri Nowi-c i južno od Kalusza bili so ruski napadi \ artiljerijskem ognju braniteljev zadušeni. Tj Karpatih dvignil se je sovražni topov9la| ogenj mestoma čez navadno mero. Italijansko bojišče. Ob Soči na obeh straneh povišano artiljerijsko de-| lovanje. Šef generalštaba. | Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 20. julija (W.-B.) Iz ve] likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada presto-) lonaslednika Rupprechta. V Flandrijij je dosegla artiljerijska bitka zopet skrajno! ljutost. Sovražni sunki so se izjalovili. Obj A r t o i s-fronti živahno ognjeno delovanje.) Pri G a v r e 11 e ponoči prodirajoči angleški] bataljoni bili so nazaj vrženi. Tudi pri M o it' c h y napadh so po močnemu ognju Angl nanovo, brez da bi dosegli nadaljnih usj hov. Južno-zapadno od St. Quentina imeli so Francozi pri trikratnem brezuspešni napadu zoper od nas zavzete jarke krvavi izgube. — Armada nemškega prestolo-i naslednika. Severno-zapadno od C r a o n n vzele so naše čete po kratkem, močnem 0[ njenem učinku dele francoske postojanke na] Winterbergu. Sovražnik seje ljito bra-1] nil in je imel težke izgube. V j e 1 i smo 375 mož, zaplenili pa mnogo jarkinega orožja.} Šele zvečer so pričeli protinapadi Francozov; vodili so do težkih ponočnih bojev, pri katerih smo nekatere od nas zavzete jarke zopetj opustili. Vzhodno bojišče. Fronta princaj Leopolda. Dne 1. julija je ruska vlada v vzhodni Galiciji del ruske armade k ofen-| živi vodila, katera se je po neznatnih začet; nih uspehih vsled ogromnih izgub kmalu vstavila. Ruski vojak, katerega želja po mira se je skoraj na vseh krajih naše fronte v'| približevalnih poskusih izrazila, bil je zopet zastonj za entente žrtvovan. V odgovor na| napad Rusov so naše čete včeraj protinapad pričele. Pod osebnim vodstvom princa vdarili so nemški armadni zbori po ucin-| kujoči ognjeni pripravi od nemške in avstro-ogrske artiljerije proti ruskim postojankam med Seretom in Zloto Lipo ter sol predrli tri močne obrambene cone. Sovražnik je imel težke krvave izgube in se je v razsulu nazaj umaknil. Včeraj popoldne se je par tiso} vjetih poročalo. — Ob Nowici smo imeli) lepe delne uspehe in so bili novi ruski močni napadi z velikimi izgubami odbiti. — Fronta; nadvojvode Jožefa. V severnih K a r p tih močnejši ogenj nego v zadnjem čas Tudi v gorovju vzhodno od K e z e 1 i - Vi sarhely se je bojevno delovanje po vis; Prvi generalkvartirmojsl Ludendorff. Zasledovanje Rusov. A vstrij sko uradno poročiloo( sobote. K.-B. Dun a j, 21. julija. Uradno se nes razglaša: Pri Nowici južno od Kalusza pove so avstro-ogrske in nemške čete svoje pr kratkim priborjene uspehe z zavzetjem ne nadaljne visočinske postojanke. Pri Bab in) bili so sovražni oddelki čez spodnjo Lor. vrženi. Neposredno severno od Dnjestra] — 3 lalovili so se ruski delni sunki. — Na obeh aeh železnice Lemberg-Tarnopol poveljstvom generalfeldmaršala princa Leopolda bavarskega peljani protinapad uspešno naprej. Avstro-ograki regimenti zeli so zopet severno-vzhodno od B r z e-iny začetkom julija izgubljeno prvo črto. ti A v g u s t o w k i, J e z i e r n i in Ne-tasowcu prodirajoče nemške in avstro-ke bojne sile so te kraje prekoračile. Rusi avili so proti prodiranju zaveznikov mesa ljuti odpor, ki se gaje moralo z ojstrim opom zlomiti. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 21. julija (W.-B.). Iz ve- , ;a glavnega stana se poroča: Zap a dno bojišče. Armada prestolo-slednika Rupprechta. Deloma -ljuti ih'erijski ogenj; poizvedovalni sunki ostali za sovražnika brezuspešni. — Armada em šk e g a prestolonaslednika. V srednjem luChemin des Dames vdrli so deli sga našega regimenta v sovražno po9to- j o, premagali posadko in se vrnili polno-ilno s 100 vjetimi Francozi. Tudi na dru-krajih smo napravili večje število vjetih. Vzhodno bojišče. Fronta princa eopolda. Naše napadalno gibanje v rahodni Galiciji je imelo nameravani potek. Za nujno umikajočim se ruskim silam, ki ^o se le deloma v bojih zadnjih čet postavile, M naše Čete v hudem prodiranju v 40 kilometrov širokosti cesto Z 1 o c z o w-Tarnopol na obeh straneh od Jezi erne prekoračile. Kjer se je sovražnik vstavil, bil le v hitrem naskoku vržen. Kakor v prejšnjih lletih naznanjajo goreče vasi in velika jnnicenja pot, ki so jo vzeli Rusi. Pričale se nadaljne boje. — Severno od B r z e-a ny vzele so avstro-ogrske čete dne 1. julija izgubljene postojanke po ljutem ii nazaj. Severno odDnjestra izjalovili » se sunki Rusov pred našimi črtami. Južno bil je sovražnik iz B a b i n a vržen. Pri K o \v i c i naskočili so nemški in avstro-ogrski regimenti ruske visočinske postojanke vkljub trdovratnemu odporu. — Armada Macken-|«en. Na spodnjem S ere tu so Rusi in Ru- i muni delavnejši nego doslej. En lastni sunek ob izlivu R i m n i c u 1 a prinesel nam je 80 itjetih in več strojnih pušk. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Tarnopol v plamenih. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. i K.-B. Dun a j, 22. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Boji v vzhodni Galiciji se razvijajo do ogromnega udarca zoper ruske armade. Včeraj popoldne sunili so naši (n e m š k i) zavezniki do Seretovega mo-stičja ob T a r n o p o 1 u. Ponoči se je na večih krajih odKozowe v Tarnopol Ivodečo železnico pridobilo. Tudi ruske mno-l&e jnžno-vzhodno odBrzezany se raz-puŠČajD. Začelo se je zasledovanje na K o-zowo. Mesto Tarnopol in mnogoštevilno vasi i od Sereta stoji v plamenih. V J e z i-ferni se je mnogo vojnega materijala zaple-jnilo. Število vjetih se še ne more ceniti. Ob radnji Narajowki pridobil je včeraj to-~;i boj znatno silo. V Karpatih je islo mestoma do prask. Šef generalštaba. Ruska 11. armada poražena, ruska 7. armada se umika. Nemško uradno poročilo nedelje. r K.-B. B e r 1 i n, 22. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Bojevno de-| lovanje se je danes zopet splošno povišalo. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Chemin des Dames bili so pri Brave in Cerny vlomi v francoske postojanke polni uspeha. Napravili smo veliko število vjetih in zavrnili ljute protisunke. —■ Armada vojvode Albrechta. Poizvedovalni boji v Sunogau prinesli so nam dobiček na vjetih in plenu. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armada B o h m - E r m o 11 i. Dne 19. julija zapričeti protinapad v vzhodni Galiciji se je izrastel do uspeha za nemško in zvezno orožje. Glavni del ruske 11. armade je poražen. Vkljub najslabejšim potnim razmeram prodirajo naše hrabre čete nevtrud-ljivo naprej. V mnogokrat ljutih bojih so nanovo se upirajoče ruske sile povsod vrgle. Pokrajina zapadno od T a r n o p o 1 a in železnica Brzezany-Tarnopol je na večih krajih dosežena. Pri Brzezany se pričenja zdaj tudi ruska 7. armada pod našim pritiskom umikati. Veliko je število vjetih in plena. V J e z i e r n i padle so bogate zaloge na hrani, strelivu in vojnemu orožju v našo roko. — Pri armadni skupini v. W o y r s c h bil je topovski boj ob S & a r i in S e r w e 6 u živahen. Severno krilo je pri bojih armadne skupine E i c h h o r n udeležen. Med K r e w o in Šmorgonom napadli so Rusi po dneve dolgem močnem artilerijskem učinku včeraj zvečer z močnimi silami. Njih naval se je OD fronti nemških čet izgubonosno razbil. Po nemirni noči so se danes zjutraj tam zopet novi boji razvili. Severno do jezera N a r o c z ter med jezerom DriGwjati in Diina-b u r g o m se je obdržalo povišano ognjeno delovanje. Večkrat se-je ruske poizvedovalne sunke izjalovilo. — Armada nadvojvode J o-žefa. Razven živahnega ognja v severnih Karpatih in uspešnih bojev v prednjem polju med dolinama Kasinu in Sušita ničesar pomembnega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Rusi bežijo na vseh frontah. i Avstrijsko uradno poročilo od j pondeljka. K,-BSun a j, 23. julija. Uradno se da- I nes razglasa. Vzhodno bojišče. Armada pl. j Mackensen. Mestoma močni topovski boj. — Armada nadvojvode Jožefa. Med dolino Sušite in „Kotom treh dežel" se je bojevno delovanje znatno povišalo. Sovražnik napravil je na raznih krajih napade; bil je povsod odbit. — Armada princa Leopolda. Zvezne čete dosegle so v zmagovitem prodiranju pri Tarnopolu reko Se-r e t in so prekoračile železnico K o z o w o-Ostrow, naobeh straneh Strype, v široki fronti. Rusi se umikajo tudi ob Narajowki. Učinek zmage se čuti tudi na južnem bregu I) n j ostra do Kar p at; povsod izpraznuje sovražnik svoje postojanke. Šef generalštaba. Nemške zmage na zapadu in vzhodu. Nemško uradno poročilo od pondelj k a. K.-B. Berlin, 23. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. VFlan-driji se je artiljerijska bitka zopet v polni moči vnela; trajala je skozi celo noč. Naši baloni bili so od sovražnega ognja in letalnih brodovij napadeni. Naši bojni letalci in odporni topovi so te napade izjalovili. Baloni so ostali nepoškodovani; 8 sovražnih letal je bilo sestreljenih. Poizvedovalni sunki angleških bataljonov so se izjalovili. Ljuti ponočni napadi vršili so se pri A v i o n u in M e r i-c o u r t u. Začetne uspehe nasprotnika smo izravnali. — Amada nemškega prestolonaslednika. Na severni straniWinter be r-ga posrečilo se je v krepkih, z ognjem dobro pripravljenih bojihj lastno postojanko v 1 kilometru širokosti naprej potisniti. Naše čete so vrgle Francoza iz nadaljnih jarkinih črt in napravile 230 vjetih. Na Corniette-gori bile so naše napadalne čete uspešne. — Eno naših letalnih brodovij vrglo je včeraj dopoldne z opazovanim dobrim učinkom bombe na Harwich ob angleškem vzhodnem obrežju. Letala so se popolnoma vrnila. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Armada v. E i c h h o r n. Ob D (i n i se je artiljerijsko delovanje znatno povišalo. Južno-zapadno od Dunaburga se je en ruski sunek izjalovil. Južno od S m o r g o n a do vštevši K r e w a napadli so po izgubenosnih navalih prejšnega večera Rusi zjutraj nanovo. Bobenski ogenj je za-pričel napad, ki je vodil do menjajočih se bojev v naši prednji postojanki, v katero so Rusi na posameznih mestih vdrli. Zvečer je bila postojanka v splošnem zopet v naši roki. Danes zjutraj so se široki novi napadi Rusov južno odSmorgona v našem zatvornem ognju razbili. — Armada B o h m - E r m o 11 i. Naš protinapad južno od Sereta postal je operacija: Rus 86 umika do Karpat. Izborno vodstvo in junaštvo čet uresničili so pričakovani uspeh. Stojimo na visocinah tesno zapadno od T a r n o p o 1 a, smo prekoračili železnico Rohatyn-Ostrow vzhodno od naše stare postojanke in zapričeli prodiranje na obeh straneh Dnj e s t r a. Sovražnik se je južno imenovane železnice močno upiral. — Fronta nadvojvode Jožefa. Od karpat n i h visočin pa do P u t n e se je rusko bojevno delovanje znatno povišalo. Več sunkov sovražnika bilo je odbitih. — Armada Mackensen. Ob spodnjem S e r e t u kaže živahni ogenj na predstoječe boje. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Tarnopol — zaseden. K.-B. London, 23. julija. Kakor je izvedela Reuterjeva pisarna, so nemške čete Tarnopol zasedle. Ogromni plen na Ruskem. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 24. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Zmaga zapadno od Tarno-pola je zlomila ruski odpor med zgornjim Seretom in Tatarskim prelazom. Nemške čete pridobile so severno od Trem-b o w 1 e vzhodni breg Sereta. Ruske množice, ki so jim bile tam nasproti vržene, niso za-mogle na tem uspehu ničesar spremeniti. Avstro-ogrske in nemške divizije so v bojih prostor od Podhaijce prekoračile. Tudi na obeh straneh Dnjestra so pričeli zavezniki trdno za sovražnikom prodiranje na celi fronti. Še vedno je v nujnosti dogodkov nemogoče, dognati število vjetih, množino plena vsake vrste in urediti vse ter shraniti, kar so pustili Rusi pri begu podobnemu iz- S seboj vzeti je mogoče Fellerjev bol lajšajoči, osvežujoči mentolov črtnik zoper migreno z znamko „Elsa", ki stane samo 1 krono in se hrani v leseni puščici. Poljski delavci, hribolazci itd. ga uporabljajo za ohladitev pri prehudi vročini, za preprečenj e solnčnega pika, dame ga uporabljajo zoper migreno, glavobol. Vsled prijetnega duha učinkuje oživljajoče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje v koži, zabranja odrčenje in zatečenje kože. Rabi ae ga lahko dolgo časa in stane samo 1 krono. — Ti mnogo tisočkrat preizkušeni izdelki se naročajo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatsko]. Da se prihranijo poštninski troški, se lahko naroče zajedno še dragi tu priporočani ali splošno znani izdelki, n. pr. močno francosko žganje, cimetove kapljice, Hofmanove kapljice; tucat stane samo 4 krone 30 v. Za zavoj in poštnino 2 K 30 v več. 502 23 4 — praznenju bojevnega polja ležati. — Armada nadvojvode Jožefa. Z trdovratnostjo poskuša rusko vodstvo, razbremeniti svoje poražene vahodno-gališke armade na drugih oddelkih vzhodne fronte potom napadalnih podjetij. V K a r p a t i h bi se imel ta namen najprve z delnimi sunki doseči. V „K o t u treh dežel", v pokrajini Tolgyes in med dolinama Kasinu in Put ne bilo je včeraj več takih sunkov zavrnjenih. Severno doline P u t n e so pričeli danes zjutraj Rusi, združeni z rumunskimi bataljoni, nanovo z napadom. — Armada Mack ens en. Na rumunski zemlji razbili so se rusko-rumunski napadi že v ognju nase artiljerije. Italijansko bojišče. Na kraški visoki planoti in pri Vodicah razvili so na obeh straneh topovi časovno večjo delavnost. Šef generalštaba. Zmage na vsej vzhodni fronti. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. B e r 1 i n, 24. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Artiljerijska bitka v Plandriji divja v doslej še nedoseženi sili dan in noč naprej. Poizvedovalni sunki proti naši fronti se množijo. Med kanalom od L a B a s se e in Lens traja živahni ogenj naprej. Na obeh straneh od Hullucha ostala so ponočna sovražna podjetja brez uspeha. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Chemin des Darn e s u napadli so Francozi pri Corny zopet v boju izkušeno našo 13. infanterijsko divizijo, ki pa kakor doslej ni izgubila niti pedi zemlje od v napadu pridobljenih postojank. Naš regiment št. 55 je v zadnjem času 21 napadov Francozov zavrnil. Na desnem bregu M a a s e vdrli so deli badskih regimentov v močno utrjeni gozd C o u r i e r e s, so prizadeli sovražniku težke izgube in se vrnili z mnogoštevilnimi vjetimi. Vzhodno bojišče. Vsa vzhodna fronta med Vzhodnim morjem in Črnim morjem stoji v znamenju ljutih bojev in velikih uspehov nemških ter zveznih čet. — Fronta princa L e o p o 1-da. Pri armadni skupini v. Eichhorn napadli so Rusi zvečer zaman pri Jakob-s t a d t u, ko je bil zjutraj napad v široki fronti vsled uničevalnega ognja v začetku preprečen. Južno-zapadno od D u n a b u r g a peljali so Rusi po močnemu artiljerijskemu učinku 6 divizij v 5 vrstah proti našim črtam, ki smo jih pa polno obdržali. Po hudih bli-žinskih bojih moral je sovražnik pod o g r o ranimi izgubami se umakniti. Tudi pri K r e w u naskočili so Rusi dopoldne zopet v 5 kilometrov širokosti; bili so zavrnjeni. Vas Krewe je zopet v naši roki. V splošnem je sovražnik južno odSmorgona z 8 divizijami napadel. Le kosi SO se vrnili. — Armada B o h m -E r m o 11 i. Strategični učinek naših operacij v vzhodni Galiciji postaja vedno ogromnejši; tudi od severne karpatne fronte se umika Rus. Od Sereta pa do gozdnih Kar-pat smo v širokosti .250 kilometrov v prodiranju. Naši zmagoviti armadni zbori so prehod čez S e r e t južno odTarnopola priborili. Pri Trembowli bili so obupani množinski napadi Rusov nazaj vrženi. Prekoračili smo Podhajce, Halicz in črte od B y s t r i-zca-Solotwinske. Plen doslej ni za pregledati, Več divizij poroča po 3000 vjetih. Mnogoštevilno težkih topov do največjih kalibrov, železniški vlaki polni hrane in streliva, pancerski vlaki in automobili, šotorji, barake, vsakovrstno vojno orodje smo zaplenili in pričajo o prenaglem umikanju sovražnika. — Fronta nadvojvode Jožefa. Severno krilo se je južno od Dnjestra zapričetemu gibanju pridružilo. Ob vsej fronti močno ognjeno delovanje sovražnika. Na obeh straneh Bystricze in južno prelaza Tolgyes bih' so ruski sunki zavrnjeni. Povišanemu ognju med dolinama Trotus in Putne sledili so v širokih oddelkih poskusi Rusov in Rumunov, prodreti z napadom. Skoraj povsod držal je naš odporni učinek sovražnika v njegovih jarkih. Kjer je prišel vun, bil je zavrnjen. Danes zjutraj so se tam novi boji vneli. — Armada Mackensen. Tudi ob Putni in Seretu dosegel je ognjeni boj znatno silo. Večkrat so rusko-rumunske čete z napadom pričele; ali napadi so se že v našem ognju razbili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Današnji skupni nakladi priložili smo IVs prospekt *^PH| c. kr. avstrijskega vojaškega vdovskega in siro-tinskega sklada (zavarovalni oddelek za Štajersko), Gradec, Franzensplatz 2, glede katerega prijazno vpoštevanje najtopleje priporočamo. 323 Yojna na morju. Francoski bojevni čoln potopljen. K.-B. Bern, 19. julija. Glasom poročila „Petit Parisiena" je en nemški podmorski čoln dne 19. t. m. francoski patruljski parnik „Eduard Conbieres" v vzhodnem Srednjem morju potopil. Poveljnik, en oficir in 4 mornarjev je prišlo ob življenje. Nad 700 sovražnikov utonilo. K.-B. Amsterdam, 19. julija. „Times" poročajo: Z velikim bojnim parnikom „Van-g u a" prišlo je 37 oficirjev in okroglo 700 mož ob življenje. 21.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 20. julija. Novi uspehi podmorskih čolnov: V B i s c a y i in Atlantskem oceanu bilo je potopljenih 5JJ.000 prostornih ton. 30.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 20. julija. Novi uspehi podmorskih čolnov v Srednjem morju: 30.000 prostornih register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. 23.500 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 21. julija. Eden naših (nemških) podmorskih čolnov je v Atlantskem oceanu zopet 23.500 prostornih ton potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. Potopljeni! K.-B. Berlin, 23. julija. V severnih zatvornih pokrajinah so nemški podmorski čolni zopet 8 parnikov in 4 ladje na jadre uničili. Šef admiralnega štaba mornarice. Izpred sodišča. Kmetske zapravljivke. Dunaj, 18. julija. Tudi na kmetih je dosti zapravljivk, ki ne vedo, kako bi se oblačile in denar tratile. Pri deželni sodniji v L j ub lj a ni bilje posestnik Janez P e g an zaradi vlačugarstva obtožen. Dajal je namreč svojim trem hčerkam in njih ljubimcem v | lastni hiši bivališče. Sodnija ga je obsodila i na večmesečno kazen. Hčerke obtoženca ! so se prav dragoceno oblačile, so očetovo hišo večkrat zapuščale in se pozno ponoči vračale, tako, da so za lastne hčerke skrbni vaščani zadevo orožnikom in župniku naznanili. Dve hčeri sta bili tudi od okrajnega glavarstva v Postojni zaradi tega nepoštenega življenja z zaporom kaznovani. Vlačile so se hčerke i navzočnosti očeta z oficirji. Vsled tega je I oče na več mesecev ječe obsojen. Kasacijsl dvor je njegovo pritožbo zavrnil in prvo sodbo potrdil. Po našem mnenju bi bili I vsi stariši strogo kaznovati, ki puste svoj dekleta v sramotnem življenju. Uspeh policijskega psa. Celovec, 19. julija. Na gradu L i n i občma Maria-Saal na Koroškem uslužbe gospodinja Marija Leininger opazila j da ji je nekdo iz zaprte omare 1200 ukradel. Sum je padel na v bližini stanujoi Pavlo M u 1 i c h. Policijski pes šel je za sl^ dom od omare pa do 10 minut oddaljenegi stanovanja tatice. Pri hišni preiskavi so nai v nekem kotu divana 670 K skritih. Tatici je sicer tajila, ali sodišče jo je vendar na( mesecev ječe obsodilo. Navijalke krompirjevih cen. Ptuj, 25. julija. Pred tukajšno c. k:| okrajno sodnijo se je imela zagovarjati zarai navijanja krompirjevih cen posestnica Ka' rina K1 a s i n c iz Mihovca. Prodajala | novi krompir 1 „masl" od 5 do 6 kron, »mecen" 30 kron in 100 kil po 100 krm Obsojena je bila zaradi tega vojnega ruštva na 14 dni zapora, 3000 kroi denarne globe, povrnilo troškov ter c razsodila v časopisih. — Isti dan se je imel zagovarjati posestnica Barbara Butolonj Mihovcah. Ta je prodajala en kilogram vega krompirja po 80 vinarjev. Obsojena j bila istotako na 14 dni zapora in kron globe, plačilo troškov ter objavo rai sodbe v časopisih. zdravi gihi (Hrvatsko) r®^ Pojasnila in t Čl SI G prospekt gratis. *»»<■» Pouk o konzerviranju sadja brez sladkorja v gospodinjstvu. Spisal Heinrich Pieifier, profesor na višji šol za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu. (Nadaljevanje in konec). Jabolka se olupijo in zrežejo v obročke ali ola?| Ijena razdele v krhlje, jedrnica se odstrani; drobna j boljka se cela olupijo, a jedrnica se izvrta. To pripm] Ijanje se vrši pri manjših množinah z roko. Toda I v ta namen se dobe za gospodinjstvo mali, ceni stroj ki sadje hkrati in obročki ne porujave na zraku, se i nejo takoj, ko so bili zrezani, v '///o raztopino kuhinjste] soli. V tej kopelji ne smejo ostali več nego največ f minut, potem se iztožijo na sušilnike in postavijo t ognjiščno pločo ali še bolje v odprto pečnico. Sušilij treba, dokler se obročki in krhlji ne otipajo kakor usnjij Drobne hruške se kar cele posušijo. Jedrninei treba odstraniti, ker je mehkokožna in prebavljiva. Vei sadovi se razrežejo olupljeni ali neolupljeni na dva i štiri dele. Hruške z masleno mehčino naj se pač I zrele suše, toda ko imajo še trdo meso. Pri hruškah i kuhanje s trdnim mesom je primerno, da se p šenjem poparijo, dokler ne postanejo tako mehke, i jih je mogoče prebosti s slamnato bilko. S tem se i seže boljša barva, sadno meso postane steklasto, sojno in se pospeši sušenje. Popolnoma zrele češpl pridejo brez vsake predpriprave na sušilnike. Češpl se morajo v začetku sušiti le pri nizki toplini, ker sici popokajo in se sok izcedi; šele malo po malo se i suši pri večji toplini. Sušijo se naj tako dolgo, da i dajo nikakega soka več od sebe, ako jih več skupi krepko stisneš v pesti. Največjega pomena je pridelovanje marmelad, I so najbolje nadnmeslilo masti za mazanje kruha. marmelade je mogoče predelali vsakovrstno in tudi ditj sadje, bodisi samo mešano ali pomnoženo z naredenin povečalnimi sredstvi. Sadje se naj opere, črvivo in nagn« lepo očisti in iztrebi ter kuha z malo vodo ali v laslnea] soku, da postane mehko in se le v slučaju pretlači. Vkuhanje (vgoščenje) sadnega mozga naj iraji| le toliko časa, da je sposoben za mazanje, ker ohrani barvo in vonj. Ker bi se ta zmes ne vzdržab] brez večjega sladkornega dodatka, naj se napolni j steklenice z neprodušnim ali brezkalnim zamaškom te kuha pol ure pri Q0° C ali pa konzervira z dodatka 1 gr bencoe-kislega natrona na 1 kg. Slačkor ali slai — 6 lahko primeša po okusu pozneje pri vsako-rabi. Priporoča se, da se na la naCin napravijo iz vseh jih vrši, kakor dozrevajo, laki napol gotovi pridelki. šele pozneje dogotove, medsebojno zmešajo ali ože s povečalnimi sredstvi. Za sok brez sladkorja se lahko najbolje predelajo sama, jabolka mešana s hruškami, češplje in V to namenjeno sadje mora biti dobro zrelo in oprati; jabolka in hruške se razrežcjo, z malo iajo, da postanejo mehke, na debelo pretlačijo med pridnim mešanjem tako dolgo ugoščajo (uku-i], da ne obvisi nič zmesi več na mešalnici. Ako je sok napolnjen še vroč v shrambene posode, se na-iv; zgoraj trdna skorja, ki pospešuje vzdržanje. Traj-|ki soka se doseže z odtegnitvijo vode pri vkuhanju. Ntsladkorjeni sadni šoki se napravljajo iz jabolk, Bk in grozdja. Zreli sadovi se morajo oprati, na delo zmečkati in stisniti, ali da se dobi čistejši sok, naj irežejo z malo vode kuhajo, da se zmehčajo in sok isti skozi platno, dobljeni sok se nalije v popolnoma K steklenice, zamaši, zveze in kuha pri 80° C pol lAko je postal sok močno moten, se pusti, da se It: po':em se prelije čisti sok in kuha še enkrat pri 65» C. Sladkorjem šoki, kakor se navadno napravijo iz in, ribeza in jagod, bi se morali, kakor zgoraj na-:no, kot surovi šoki sterilizirati ali z 1 gramom oe-kislega natrona konzervirali. Pred rabo se jim doda potrebni sladkorin se še enkrat kuhajo ne-minut, odpeni]o, napolnijo v steklenice in sterilizirajo. Ostanek se porabi za sok in marmelado. Vparjenje brez sladkorja je prav lahko :e pri marelicah, breskvah, slivah, češpljah in vseh ah jagod. Zrelo sadje (koščičasto sadje se zreže na ie in olrebi koščic) se brez vode in sladkorja gosto ilni v steklenice, neprodušno zamaši in potem kuha Sire v vreli vodi. Tako sadje se lahko potem s slad- :m skuha ter porabi kot kompot ali uložek k močim jedilom. Kot posode za obrambo se morejo rabiti vsako-le steklenice za vkuhanje, kamenitasti lonci in vrči. la se mora očistiti z vročo raztopino sode, dobro iti in posušiti. One posode, ki se morajo napolniti ^ročim sadjem, se naj poprej oprejejo. Vse sadne konzerve se morajo shraniti v hladnih jračnih prostorih. Tudi se morajo od časa do časa jedati, da so take, ki postajajo motne, plesnate itd. ibijo ali še enkrat prekuhajo. Cenjeni naročniki! Ob začetku polleta usojamo si uljudno tojene naročnike vabiti na zopetno na-[točenje „Štajerca". V lanskem letu, ^or že preje je nas list dokazal, da je najsi zagovornik ljudskih pravic, pa tudi ijzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni a, da si je „Štajerc" i sedaj v vojni pri-)obil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne no doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah l na vseh frontah, v strelskih jarkih ga či-\y> z navdušenjem in veseljem. Prepričani bo tedaj, da bode imelo tudi letošnje vabilo i naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi iti stare naše naročnike, da naj nam čim-ije vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsa-listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse rijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo [pridobivajo vedno novih somišljenikov in od-nalcev. ,,Štajerc" ostal bode vedno zvest emu naprednemu, štajersko-koroškemu, itrijskemu mišljenju! Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. ni brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi zaznamo-li t ivezdieo (•) so živinski sejmi, seimi z dvema zvezdicama (**) pomenijo leuie in živinske sejme. Dne 28. julija: Sv. Margareta*, okraj Seumarkt; Brežice (svinjski sejem). Dne 30. julija: Sv. Martin pri Vur-ii'ku**, okr. Maribor; Ormož**; Klein**, okr. ivež; Lafinitz-Lambrechtu**, okr. Murau. Dne 31. julija: Zagorje, okr. Kozje; arenberk**; Ormož (svinjski sejem); Konice**; Sv. Jakob**, okr. Gornjigrad; Scheif-*, okr. Neumarkt. Dne 1. avgusta: Pišece**, okr. JBre- jžice: Gleichenberg**, okr. Feldbach; Lučane [(sejem za malo živino), okr. Arvež; Gomilica**, Lipnica; Ponikva*, okraj Celje; Ptuj (svinjski sejem); Imeno (svinjski sejem), okr. izje. Dne 2. avgusta: Sv. Lenart**; Haus, okr. Schladming; Bruck; Gradec (konjski sejem); Breg pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 3. avgusta: Sv. Stefan, okraj Kirchbach; Gradec (sejem za klavno živino); Rogatec (svinjski sejem). Dne 4. avgusta: Sv. Gora**, okraj Kozje; Arnoče**, okraj Šoštanj; Strassegg*, okr. Bruck; Brežice (svinjski sejem). Dne 5. avgusta: Sv. Osvald, okraj okolica Gradec; Gasen, okraj Birkfeld; Vor-dernberg, okr. Leoben. Dne 6. avgusta: Puch**, okr. Weiz; Sv. Osvald, okr. Oberzeiring; St. Wolfgang*. okr. Obdach; Gleichenberg**, okr. Feldbach; Sv. Janž**, okr. Arvež; Lemberk**, okr. Šmarje pri Jelšah; Loka, okr. Laško; Spodnja Pol-skava*, okr. Slovenska Bistrica; Nova cerkev**, okr. Ptuj; Fehring**. Dne 7. avgusta: Celje; Ormož (svinjski sejem): Radgona*. Razno. V Gradcu je oblast zaplenila pri pekovskemu mojstru Schlundu okoli 30.000 jajc in več druzega blaga. Pek je iz grde dobička-željnosti zbiral jajca, medtem ko mora tisočero ubogih družin pomanjkanje trpeti. Požar vsled strele. Piše se iz N e u h a u-s a (Doberna) pri Celju: Med nevihto dne 17. t. udarila je strela v lepo posestvo J e u-n i š e k graščaka Huberta G o 11 e v Lem-bergu. Mnogoštevilno živino so zamogli sosedi rešiti. Tudi se je s pridnim delom preprečilo, da se ni ogenj na stanovalno poslopje razširil. Požarna brainba vsled oddaljenosti ni mogla priti. Železniška nezgoda. Pred nekaj dnevi prišel je kondukter Alojz Hohenlaser v postaji Šoštanj med „puferje". Težko ranjenega so spravili v celjsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Detemorilke. Vžitkarjeva hčerka Marija Schraml vZgornjivasi porodila je dečka, katerega je takoj po rojstvu usmrtila. Drugi dan ga je pustila od sina grobokopa na vaškem pokopališču pokopati. Sin je opazil rane na otroku; vsled tega je stvar naznanil. Marijo Schraml so zdaj zaprli. — Po-sestnikova hčerka Terezija Jevšnik v Ko-stajniku je istotako umorila svojega novorojenega dečka takoj po porodu in je zakopala mrliča v vinogradu svojega očeta. Oddali so jo sodniji. „Sl0V. Gospodar" je postal — odkar je postala cenzura nekaj milejša — zopet zloglasni stari lažnik, kakor je bil to v mirnem času. Poročali smo pred kratkim, da je rusko vojno uradno poročilo govorilo o neki „češko-slovanski brigadi", ki se je v boju zoper avstrijsko čete posebno odlikovala. To seveda staremu lažniku v Mariboru ni bilo prav, ker leži pred vsakim češkim veleizdajalcem na trebuhu. In tako je „Gospodar" napisal zvijačno laž, da obstoji dotična brigada iz na Ruskem naseljenih Čehov ter Slovakov. Oj ti lisjak ti! U r a d n o je dognano, da to ni res in da obstoji dotična brigada iz čeških dezerter-jev ter veleizdajalcev, iz tistih ljudi, ki so znali začetkom vojne tako lepo roke k nebu dvigati in iz tistih, katerim je češki veleizdaja-lec Masaryk zdaj iz Angleškega sem gratu- liral. . . „Gospodar' je torej zopet vedoma lagal, samo da bi branil dezerterje in lopove, ki so vsakemu narodu in vsaki drŽavi le v sramoto. Za ..Gospodarja", ki bi vendar kaj razumeti moral o liguorijantstvu, je pač čudno, da kaže tako očitno svoje toplo srce za dezerterje in veleizdajalce! . . . Smrt pod vlakom. Te dni se je jutranji osebni vlak v Mariboru, ki stoji tam itak pol ure, ravnokar iz postaje odpeljal, ko je neki vojak iz vagona skočil. Nesrečnež bilje grozovito razmesarjen in takoj mrtev. V Mariboru sta zaradi nekakih notranje-občinskih zadev župan dr. S c h m i d e r e r in njegov namestnik Kari N a s k o svoje posle odložila. Stvar je napravila mnogo razburjenja v mestu, ker sta ta dva moža tekom dolgih let mnogo koristnega za prebivalstvo storila. V zmislu občinskega sklepa se je oba prosilo, da naj svoja mesta zopet prevzameta. To se je tudi zgodilo. S tem je občinska kriza v Mariboru na najboljši način rešena. Žalostna smrt mladega rudarja. Piše se nam iz Judendorfa z dne 17. t. m.: Naznaniti hočem vsem sodrugom, znancem in prijateljem, sploh vsem tistim, ki so poznali miroljubnega in prijaznega fanta Valentina Mali, da se je v tukajšnem rudniku ponesrečil in zaradi težke poškodbe v 24 urah nato končal svoje mlado življenje. Bilo je na 16. junija dopoldne; bil je na delu ter kakor že nezgoda zahteva, tako se je tudi zgodilo. Stal je za dober meter od tal na tako imenovanem „huntu" (to je voz za premog), izgubil ravnotežje in padel na tla, pa tako nesrečno, da mu je šel neki špičasti železni drog skozi trebuh in ga čisto raztrgal. Nato so ga prepeljali v rudniško bolnišnico in v nekaj urah pa v „Stefaniespital"; tam je po težki operaciji v 24. urah končal svoje cvetoče mlado življenje. Bil je v najlepši mladeniški dobi, star komaj 23 let. Rojen je bil v Lip-jetn zraven Sv. Martina pri Kamniku na Zgornem Kranjskem. Sedaj počiva v črni hladni gomili na pokopališču v Leobnu (Zen-tralfriedhof). Pogreb seje vršil dne 19.junija. Velika množica ljudi je spremljala mladega junaka na zadnji poti. Godbeno društvo iz St. Mihaela je sviralo žalostne koračnice na celi poti in mnogi venci so krasili njegovo kisto. Na tem potu izrekam v imenu brata in starišev vsem prijateljem rudarjem najtoplejšo hvalo, da so se zavedali in storili svojemu delavskemu kameradu zadnjo čast. Naj počiva v miru! Gluck auf! Minister za ljudsko prehrano general Ho-f er nahajal se je te dni v raznih krajih Štajerske in je imel pogovore z različnimi zastopi. Upati je, da bode imelo to potovanje ministra polni uspeh. Oderuhom ljudstva je treba vsekakor na prste stopiti. Ali tudi tega se ne sme od strani prizadetih oblasti pozabiti, da je bila naša zelena Štajerska doslej vsled vojne grozovito izsesana ter izrabljena. Mi Štajerci smo pripravljeni vse za domovino žrtvovati, ali — bremena naj se ednakomerno na obe državni polovici in na vse kronovine razdelijo. * * * Smrtni padec. Iz Steinfelda v Dravski dolini na Koroškem se poroča: Ljudski šolar Sebastijan L a s n i k iskal je v gorovju Angleške žetve. Naša slika nam kaže nazadovanje angleške žetve in nasadne plošče od leta 1852 do 1916. Cenjeni čitatelji bodejo iz številk lahko izprevideli to nazadovanje. Letos je položaj za Anglijo še slabši. ~Riicffgang desEmteefitmges u.d.Anbau-1870-79 Jlacfiein England V.18SZ-W6. \f\nbauflache (tfeizen) ^ ,| 1 * .-■;-■■ «^.iiftS 7880-89 2 -v; 4? i | S $■■ § fe ms 189049% W(hi¥ — 6 — neko izgubljeno ovco. Padel je čez skale in obležal z zlomljenimi rokami in nogami. Ko so ga čez več dni našli, bil je revček že mrtev. Dezerter in slepar. Blizo Celovca zaprli so orožniki že dalje časa dezertiranega Franca Z yc h. Fant je že večkrat zaradi vloma kaznovan. Potepal se je okoli Celovca in se predstavljal za elekti'O-instalaterja, ki ima razsvetljavo nadzorovati. Obljubil je, da bode vojaška uprava zaradi pomanjkanja petroleja povsod električne naprave uresničila. Ob tej priložnosti izvabil je kmetovalcem mnogo denarja in skušal tudi krasti. Oddali so ga vojaški sodniji. Trojčki. V Celovcu je te dni soproga nekega postajenačelnika iz Spodnje Štajerske, ki biva tam kot črnovojnik na dopustu, porodila tri deklice. Mati in otroci so zdravi. Sestanek našega in nemškega cesarja. K.-B. Dunaj, 24. julija. Naš cesar je včeraj v nadaljevanju svojega frontnega potovanja bival v okrožju nemške južne armade. Ko je vladar izvedel, da bode kmalu po vrnitvi nemški cesar na vzhodno-gališko dospel, pustil je cesar Kari, ki vsled nujnih državnih poslov svoje vrnitve na Dunaj ni mogel zakasniti, svoj vlak v postaji Podgorce vstaviti, da zamore svojemu prijatelju in zavezniku na avstrijskih tleh roko stisniti. Tudi cesar Viljem se je v Podgorcah vstavil. Oba vladarja pozdravila sta se na posebno prisrčni način. Po iskrenem slovesu nadaljeval je cesar V i 1 j e m vožnjo na fronto, cesar Kari pa vožnjo domov. Minister za zunanje zadeve grof Czer-nin bilje pooblaščen, da spremi nemškega cesarja na njegovi poti na fronto. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen tudi na voj-nopoštne urade št. 252, 384, 456, 457, 458, 459 in 640; ustavljen pa na vojnopoštne urade št. 49, 120, 144, 153, 229, 260, 286, 298, 318, 365, 379, 402, 453, 509, 618 in 634. Sprejem poštnih zavitkov za Turčijo je zopet dovoljen, toda z omejitvijo, da sme posamezen pošiljatelj odposlati dnevno največ 20 kosov. Rekvizicija bakrenih cilindrov pri kopalnih pečeh. Po ukazu ministerstva za deželno brambo z dne 6. decembra 1916 so morali vsi posestniki ali shranjevalci kopalnih peči, prirejenih za kurjavo z lesom ali premogom, te peči do 15. januarja 1917 prijaviti pri občini in pri tem izjaviti, ali hočejo za oddane bakrene cilindre sami preskrbeti nadomestilo, ali če prosijo za nabavo nadomestila. V zadnjem slučaju se oddaja mora izvesti šele potem, ko je bilo nadomestilo uradnim potom dobavljeno. Ce pa je posestnik izjavil, da si hoče preskrbeti nadomestilo sam, je bilo treba bakrene cilindre najkasneje do 25. februarja 1917 ali prodati pri centrali za kovine, akcijska družba na Dunaju, ali pa jih oddati proti povračilu po zakonu o vojnih dajatvah določene cene v znesku 5 kron za 1 kg teže bakra in prevoznih stroškov na c. kr. prevzemno komisijo za kovine in zlitine v Gradcu. Velik del posestnikov in shranjevalcev kopalnih peči pa, kakor se je zvedelo, ni podal niti prepisanega naznanila niti ni izvršil prodaje na centralo za kovine a. dr., ah oddaje na prevzemno komisijo. V bližnjem času se bo vsled tega odredilo, da se potom stroge kontrole dožene, kdo ni izpolnil svoje dolžnosti za prijavo oziroma oddajo. Po § 9. zgoraj omenjenega minister-skega ukaza je namenjena zakasnelim stroga kazen. V lastnem interesu vsakega je, ki bakrenih cilindrov še ni oddal, da jih odpošlje š e predno se začne kontrola, torej kakor hitro mogoče, na pristojno prevzemno komisijo. Če tudi je izključeno, da bi se nadomestilo dobavilo uradnim potom, se bo vendar poskrbelo, da dobijo tvrdke, ki so prevzele nabavo nadomestnih cilindrov, po možnosti za to potrebno nadomestno blago (železno pločevino itd.) Pridobivanje drevesnega listja za krmo. Z ozirom na neugoden uspeh letošnje prve košnje je nujno potrebno, da se tudi zeleno in potem posušeno listje porablja kot nadomestilo za živinsko poklajo. C. kr. urad za ljudsko prehrano je odredil, da se ima nabirati zeleno drevesno listje po ložah in logih, lokah in dobravah in sicer po sledečem navodilu: Najkasneje do konca meseca julija se morajo mlade vejice obsekati, povezati v plasti (v : butare) in posušiti. Pri tem delu je zaposliti • vse one razpoložljive osebe, ki nimajo opra-! vila pri poljedelstvu. V svrho sodelovanja i vojaštva se je obrniti na vojaško poveljstvo. Deželno mesto za krmila in pa prevzemna I mesta glavnih nabiralnic morajo prevzeti posušeno drevesno listje. Osobje državnega gozd-' nega nadzorništva in drž. gozdarske uprave imajo nadzorovati to nabiranje zelenja po gozdovih. — Ono ima tudi dolžnost, vplivati na lastnike gozdov, da v kar najizdatnejši i meri podpirajo to akcijo. Cene za zgodnji krompir. Oblast nam poroča: Centralna pregledovalna komisija za cene je izpoznala kot primerno ceno za zdravi, suhi, zemlje in kali prost zgodnji krom-pirj avstrijske žetve 1917 : za vse vrste 30 K za 100 kilogramov, za posebno izbrano blago („Kipfier") pa 60 kron. Kdor to ceno prekorači, naj si bode to potem kupec ali prodajalec, se strogo kaznuje. Nabiranje denarja za pomiloščene veleizda-jalce. Pri mestni hranilnici v Pragi še je napravilo nabiralnico za pomiloščene veleiz-dajalce. Vodja je neki dr. V. Pospišil. Češki listi objavljajo oklice za darila, ki se bodejo tem pomiloščenim veleizdajalcem izročila. — Pač lepo! Po našem mnenju bi bilo pa. mnogo lepše, ako bi se nabiral denar za uboge vojne invalide, za vdove in sirote po padlih junakih avstrijske domovine, ne pa za ljudi, ki imajo tisočerov življenj naših vojakov na vesti! Začasno odpuščeni in na dopustu se nahajajoči kot navijala' cen. Uradno se razglaša: Dognalo se je, da se^ izvršijo navijanja cen v večjem številu od oseb, ki so od aktivne vojaške službe odpuščene, ki so na dopustu ali pa služijo na sedežu svojega obrata ter imajo s tem priložnost, svoje zasebne kupčije nadaljevati. Skrbelo se je torej, da se proti takim osebam, v kolikor jih ne more civilna sodnija zasledovati, napravi naznanilo na pristojno vojaško sodnijo. Poleg tega bodo pristojna mesta pregledala, ako bi se ne dalo tem osebam oproščenje ali dopust razveljaviti, oziroma jih v drugi službeni kraj premestiti. — Po našem mnenju jako pametna, skrajno potrebna in nujna odredba! Ako je človek že oproščen od najtežje domovinske službe, potem naj svoje uboge soprebivalce vsaj ne odira! Zadnji telegrami. Rusi na Tatarskem prelazu vrženi. Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dun a j, 25. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V vzhodni Galiciji so bile včeraj operacije zaveznikov z novimi uspehi kronane. Avstro-ogrske čete so Stanislaw in Radworno, nemške sile pa Tarno- pol zavzele. Za sovražnikom prodirajoči zbori zadeli so večkrat na novo oživljajoči se ruski odpor. Severno krilo armade v. K 0 v e 6 a vrglo je Ruse ob Tatarskem prelazu v hudi borbi iz njih visočinskih postojank. B y s t r y-czo-Nadworjansko zamogle so avstro-ogrske in nemške čete šele po znatnih bojih prekoračiti. Tudi v okolišu spodnje Z1 o t e Lipe vstavili so se Rusi opetovano. Južno od Tarnopola vrgel je sovražnik zaman veliKe množice nemškim regimentom nasproti. V gozdnih Karpatih je med Tatarskim prelazom in S u s i t o delovanje sovražnika opešalo. Severno P u t n a-doline ponovil je svoje napade. Njegove naskočne kolone so bile po ozko omejenem začetnem uspehu vstavljene. Italijansko bojišče. Živahno tiljerijsko delovanje ob Soči trajalo je včeraj naprej. Šef generalštaba Stanislaw in Tarnopol zopet v naši roki, K.-B. Dunaj, 25. julija. Iz vojno-tiskj nega urada se piše: Avstro-ogrske Stanislav/, nemške čete pa Tarnopol zavzele.] Naše in nemške velike zmage nad Rusi, Nemško uradno poročilo oi srede. K.-B. Berlin, 25. julija (W.-B.) Iz likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre, lonaslednika Rupprechta. Bojevna fro v Flandriji je bila i včeraj prizorišče' ogromnejših artiljerijskih bojev, ki so trajali; noči. Močni angleški poizvedovalni sunki navijali so se v raznih oddelkih; vsi v naših odprtinskih postojankah zavrnj:' — Armada nemškega prestolonaslednik Na Winter bergu doživeli so Fra vsled izjalovljenja večih močnih napadov^. per naše nove postojanke poraz. vporaba neke sveže divizije ni dosegla no, nega uspeha. Vzhodno bojišče. Fronta pn* Leopolda. Armada v. E i c h h o r n. | pod vtisom svojih neuspehov in žrtev ni novo napadel. — Armada v. Bohm-f m o 11 i. Naše prodiranje gre nezadržljivo napi Pod očmi Njeg. Veličanstva n e m š cesarj a odbile so naše divizije med T\ nopolom in Trembowlo močne napade in zavzele v naskoku visočine vzh nega brega S e r e t a. Tudi se je zopet vejj ruske napade zavrnilo. Tarnopol je zav; Bližamo se Buczaczu. Stanislav/ in N. v/orna sta v naši roki! Zadnje čete sovražn so bile povsod vržene. — Fronta nadvojv;J Jožefa. Čete severnega krila držijo z; karpatski prednji zemlji prodirajoči silami ednaki korak. Južno Tatarskeg prelaza drži nasprotnik še svoje postojank* V južnem delu Kar p at vdrl je sovražni" v dolini Sušite v naše črte. Vstavili njegov sunek. Prvi generalkvartinnojs! Ludendorff. Nad 60.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 24. julija. Novi uspr podmorskih čolnov v zatvornem okolišu ok Anglije: 26.000 prostornih ton. Novi us;' podmorskih čolnov v Srednjem morju: 9 nikov in 7 ladij na jadre z okroglo 35. prostornimi tonami. Vsi v nedeljo dn? 28. julija ob pol 10. m v „Vereinshaus" v Ptuj na shod. Loterijske Storilke. Gradec, 18. julija 1917: 16, 70, 22, 78, j Trst, 25. julija 1917: 85, 70, 28, 56, Neoženjen dober mlinar se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji v uuieoj mlin. Ponudbe sprejema Ivan Stadler, Sv. T pod Sv. Gorami. ■ ■■■■■■■■■■■■■I 222 17 pi k. okrajna sodnija v Ptuju je danes Ročnosti državno-pravnoga fuukcijonarja ilitscha, v odsotnosti obtoženca Antona ng man n in v navzočnosti branitelja ftoiiiga o obtožbi razpravljala, ki jo je ai obtožitelj proti Antonu Schugmann |v. Sv. Lenartu si. g. dne 19. maja 1874, '. Marjeto pri Možgancih pristojnemu, :,, oženjenemu pekovskemu mojstru in jevcu v Gorišnici, sprožil zaradi prestopka naredbe glede navijanja cen in o od taca stavljenem predlogu na kaznovanje, [pravo spoznala: ^Obtoženec Anton Schugmann je dolžan, ■ je v aprilu 1917 v Gorišnici v izrabljanju M fed vojnega stanja nastalih izrednih razmer p J terirn in spodnje niti (Unterfaden) očitno \M feelike cene od 1 K 80 h ozir. 2 K 40 h ena i nakupnih cenah 1 K 40 h, ozir. i K 90 li ika.] liiteva 1 in se zaradi s tem vtemeljeni pre-yM nek navijanja cen po S 18 ces. nar. /. dne z] [avgusta 1916, d. p. 1. štev. 261 s vporabo ^M B66 k. p. kaznuje na tri (3) dni zapora rH Beriamo globo 100 kron, oziroma nadaljuj i 4 dni zapora, nadalje v zmislu § 389 k. na- . Iva povračilo troškov kazenskega posto-|a in izvršitve. rej. a Jabolka" za prešanje kupuje po najboljših cenah, — mlin za jabolka mleti s kainenirimi valčki pa proda ugodno Jos. Ornig, Ptuj. : V ztnislu § 23 imenovane cesarske na- jrj |jbe se mora razsodbo na troške obsojenca !,Grazer Tagespost", .,Grazer Tagblattu" j,Štajercu" objaviti. C. kr. okrajna sodnija v Ptuju od V., 19. julija 1917. 337 Dr. F ii r s t b a u e r 1. r. s 4 do 5 ali večinii delavskimi močmi, med njimi 2 moža, sprejme se pod dobrimi pogoji. Richard Ogrisek, Maribor, Langergasse. 235 Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v (cm oziru ne čutijo po- folne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, i podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreCburg (Ogrsko), Schanz-slraBe 2, Abt. 109. 275 od- ike zet. ad- ] F ran z i. r ika » Sadje ke. p. is 1110 ter guiiBiiiiiBiii «a presanie. mr* Jabolka in hruške v vsaki množini želi kupiti pri takojšnem prev-zetju ah pa pozneje. 332 F. KI ing;, Obstpresserei, Dunaj, XVI., Kirchstetterngasse 46. Telefon 20603. Ni več zobobola, ne noči brez spanja. »Fides« odpravi bo lečine pri votlih zobeh, kakor pri najlrdo vralnejših revmatičnih zobnih boleznih, kjer ni pomagalo nobeno sredstvo. Ako ni uspeha, denar nazaj! Cena K 2'—,3 tube , ■ K 5"—, 6 tub K 8'—. Nobenega zobnega kamenja več. Snežno-bele zobe dosežete s „Kiris"-zobni) vodo. Takojšnji učinek. — Cena K. 2'—, J steklenice K 5 — ., poštni predal Z. 26, Ogrsko. 230 i Mesa, bradavice in t'do lie odpravi v 3 dneh brez Jin. Cena ene posodice c ■tiskim pismom K 1-75, Wice K 4o0, 6 posodic W. Stotero zahvalnih pi-iKmeny. Kaschau iKasaafll. to predal 12/844 (Ogrsko) ehi rog ehi ar-XX) ie |,,Asanol"§ Usenetljiv uspeh pri po-^nnjn bharjev (zakon, vaji Icurkov, mravelj itd. I »rojfek slane 1 krono. Valentinov redilni prašek za prašiče" uspešen pri prebavi aditega izredno redi Kin tolsčo. 1 zavoj slane teto. Naroča se pri Josip rdijs, Ljubljana, Zelia-- 'iu IS Po poŠti se po- najirunj 6 zavojčkov. Franz Schdnlieb Gewehr fabrikant und Besitzer, Ferlach, Karnten. 294 Direktni nakupni vir za mo derne lovske pufike.Reparalure prenaredbe, utrokovnjagko, zla-sti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nove kopita najcem je. 294 llustrovani cenik brez stroškov. Kupim ročni mlin (žrmlje) stari ali novi tudi samo kamenje vsake velikosti. K.Fani Unec 105, Rakek, Kranjsko. 334 n IIIBiil in diskretno prodati, naj se obme na lelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise-lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 laj zahteva v svrho ogleda ter informacije plačili obisk našega strokovnega uradnika. Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikei ali jeklo K 25',— 30— ali 35—. Z radiurr svetilom K 30'—, 35"—, 40'—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant BrOx Nr. 1503 Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Želim kupiti 321 posestvo ! v okolici Ptuja v Grajeni, Krčovini ali Sv. | Martinu ali Mariboru. Veličina 15 do 16 joh ! s hramom in kaj h tam spada. Kdor želi oddati, naj pove upravništvu tega lista. pri firmi Wester miniv & Com p., Diemlach bei Bruck a. d. Mur-Mrra oskrba, visoka plača, stanovanje prosto. |4 tednih se polovično vozno karto povrne. Naznanila pri 336 IVbenemU VOdjU Schocher. ' se sprejmejo v hotelu „Stadt Wien", Maribor. Majerski in 3i viničarski ljudje U VIII 263/17—3. C. kr. okrajno sodišče v Mariboru odd. VIII je razsodilo: Obtoženec Franc Rath,*85 let star, rojen v Lembachu, kat., vdovljen, posestnik v Vr-hovem dolu, do sedaj nekaznovan je kriv da je 11. maja 1917 v Vrhovem dolu, izrabljajoč izredne, po vojnem stanju povzročene razmere zahteval od Henrika Herič za mernik semenskega krompirja, težek 55 kg, 24 K, toraj za potrebščino očividno pretirano ceno, in je zakrivil s tem prestopek draženja po § 20 ces. nar. z dne 14. marca 1917 Štev. 130 drž. zak. in se obsodi po istem postavnem določilu z uporabo §§ 266 in 261 kaz. zak. na 300 {tristo) kron denarne globe, v slučaju neizterljivosti na 7 dni zapora in v zmislu § 38!) kaz. pr. r. na povrnitev stroškov kazenskega postopanja. Ob enem se v zmislu § 45 št. 2 zgoraj navedene ces. naredbe odredi, da se ta sodba brez razlogov enkrat objavi v listih ..Slovenski Gospodar" in „Štajerc" na stroške obtoženca ter javno nabije v občini Vrhov dol. Nadalje je obtoženec v zmislu S§ 36G in 369 kaz. p. r. in § 20 št. 5 zgoraj navedene ces. naredbe dolžan, zasebnemu udeležencu Henriku HeriČU, viničarju v Hrastju, povrniti preveč plačan znesek K 11-35. C. kr. okrajna sodnija v Mariboru, dne 1. junija 1917. . 331 pravega kostanja, hrasta „ jelše za ekstrakcijo od 8 cm naprej, močne veje in debla, tudi kole, sveže ali suhe, kupuje po vagonih po najvišjih cenah za takojšnjo ali dobavo do konca leta Franc Kupnik, Konjice. Malinov sok (Himbeersaft) kupuje v vsaki množini J. Homaiin. Post Kiihns-dorf, Karnten. 333 Kupim vsako množino 33° kostanjevega, hrastovega »orehovega lesa tudi cele vagone, po najvišji dnevni ceni. Ponudbe je poslati na naslov: Josip Zalar, Sv. Duh-Loče. mi 375 C, 447 Volt Soba K 1 — do K 4-—,kopeljKl — do K 2'—, penzija vštevši kruha K 10-—. Železniška postaja „Sutin- ske toplice", pošta Mače. 319 53 1529 44110 Miihlerbeutel pajtelje za mlinarje se dobi pri Mlinarji pozor! jffolftvenild Vojni otrok Slawitsch&Hellert,go;inaPtiiJ! slike svetnikov, križi, medalje rožni venci in druge potrebščine za Božji pot vedno v zalogi po najnižjih cenah pri Maribor, Brata Slawitsch v Ptuju in Uagsrtorgasse priporoča izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči cen Singer A ročna mašina K 100-— Singer A.......K 120 — Dtlrkopp-Singer .... K 150'— DUrkopp-Ringschiff za Šivilje......K200- DUrkopp-Zentralbobbin za šivilje ... K 200 — Diirkopp-RingschifT za krojače .... K 250 — Dtlrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattun g...............K 250 — Durkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje.........K 850'— Minerva A.....................K 200 — Minerva C za krojače in čevljarje..........K 240'— Hcwe C za krojače in čevljarje............K 150 — Deli (Bcstandleile) n vsakovrstne stroje, — Najine cene so nižje kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistimznana, kateri Imajo masine od nas. Cenik brezplačno. 408 nadomestilo mila iz finega Kaolina. Cisti iz-borno. Aromatičen. Pofitna kišta 36 kosov 7 K 60 franko povzetje. Za trgovce, krošnjarje, obiskovalce sejmov dobro idoče blago. Franc Klinger, Komotau, Češko- 327 Pridni zidarji in pomožni delavci "•■ se pri novi zgradbi letalne vojaSnioe na letališču v Celovcu takoj sprejmejo. Plača za uro za zidarje do K 1'30, za pomožne delavce K —-85. Dobi se oskrbo in stanovanje. Sprejem se zgodi naravnost pri zgradbi ali pa po Baukanzlei Alkier. Graz, Jakominiplatz Nr. 14. 320 na celi či označuje vestnost meščana v; Kdor rabi Lysoform, štedi na in zdravju, da bode obstal v gospodarski vojni. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. I Cm za kopani«! ob MavalUk •* IS. ■jure de I are popole*« (feimfajM y ii U. d« 1. m "WtaV .« riti a prauiikih .70. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila: 434 Jan Grolich, drožerija pri angelu, HlHO i Diamanti za rezanje stekla Od steklarskih diamantov zamorem sedaj štev. 4^ po K 11-70 in štev. 5'/, po K 16-— pošiljati, ker je dovoz diamantov podvezan in dobava surovega blaga jako težka ter le po visokih cenah mogoča. Troški za povzetje stanejo 55 vin. Jan Grolich, drožerija pri angelu' j P7»»*ifl"i\7i1f\I je sredstvo za pomlajen,e las, 1 ■ amj uui ki rdejCi svet|e in sive ia, in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2"70. I Po Pvdvnl i« rožnata voda. «V.7 Uj VI ki jivo p^deji I bleda lica. Učinek je čudovit. — " I steklenica s poštnino vred . . . . K 2'4i :etju'55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, drožerija pri angelu, ||| .m »dajatelj in odgovorni urednik : Kari Linhart. Tisk : W. Blanke 1