URN_NBN_SI_DOC-FP7UQ10R

International Library Review. Lon­ don & New York. Vol. 2/1970, No. 1—4. International L ibrary Review je novost na bibliotekarskem področju, začela je nam reč izhajati šele v letu 1969. Svoje stroke se loteva s k ar n a j­ širših vidikov, od m ednarodnega in prim erjalnega bibliotekarstva do do­ kum entacijske in inform acijske služ­ be. Tudi se ne om ejuje na posam ezne tipe knjižnic, temveč obravnava tako narodne in univerzitetne knjižnice kot specialne, in posveča enako pozornost ljudskim in m ladinskim knjižnicam . Prav tako širok razpon im a glede na upoštevane stroke; zajeti skuša ta ­ ko hum anistične in družbene vede kot naravoslovne in tehnične. V geo­ grafskem pogledu pa skuša zaobseči poleg Evrope, Amerike in Avstralije še celo vrsto držav v razvoju, ki knjiž­ nične tradicije doslej še nim ajo. Revija je razdeljena na vrsto stal­ nih rubrik, ki pa so dovolj gibljive, da se lahko vsakokrat prilagodijo ak­ tualnem u gradivu. Od večine drugih bibliotekarskih revij se loči tudi po tem , da nim a rubrike za knjižna po­ ročila in ocene. O novostih sicer po­ roča (resda bolj sum arično in ne n a j­ bolj pregledno) v stalnem uvodniku pod naslovom E ditorial Comm entary on Publications and D ocum ents Re­ ceived; večkrat pa se ta uvodnik ome­ juje na kom entiranje gradiva, ki ga prinaša tista številka revije. Med po­ ročili ostaja revija na tekočem zlasti glede na publikacije UNESCA, IFLA, IATUL in drugih strokovnih združenj, prav tako skuša sproti poročati o m ednarodnih konferencah, simpozijih, zborovanjih in drugih sestankih bib­ liotekarskih in dokum entalističnih or­ ganizacij. Posebej naj omenimo še ak­ tualne bibliografije o jeziku in litera­ tu ri posam eznih narodov (doslej so izšle za Anglijo, Francijo in Nemčijo), ki so ustrezno in kritično anotirane in zato dragocen pripom oček za vsa­ kogar, ki se ukvarja s tem i področji. Na tem m estu naj opozorimo še na obsežen članek izpod peresa Ar­ th u rja T. H am lina z naslovom K njiž­ ne zbirke v britanskih univerzitetnih knjižnicah (The Book Collections of B ritish University L ibraries), članek im a podnaslov »Reakcija Američana«. Avtor je nam reč kot štipendist Ful- brightovega program a raziskoval k n ji­ žni fond britanskih univerzitetnih knjižnic in ga prim erjal s fondom istovrstnih am eriških knjižnic. Svoje delo je opravil na štirinajstih angle­ ških univerzah, ki datirajo iz pretek­ lega stoletja. K ot sam priznava, je tem eljna slabost njegove študije v tem , da spričo omejenega časa ni uteg­ nil preučiti teh knjižnih zbirk z vi­ dika učnega načrta vsake izmed uni­ verz in tudi ne z vidika njenih spe­ cialnih raziskovalnih usm eritev. Av­ torjeva teza je v glavnem ta, da bi m orala biti izbira in nabava knjig tu skupna skrb in odgovornost učnega in knjižničnega osebja. V endar se članek podrobneje ukvarja predvsem s tistim delom knjižnega fonda, za katerega naj bi skrbel — in navadno tudi skrbi — knjižnični kader, članek začenja s kvantitativno prim erjavo m ed angleškim in am eriškim tipom univerzitetne knjižnice in ugotavlja, da so po obsegu angleške dosti m anj­ še od am eriških, in da si am eriške lahko privoščijo precej več duplika­ tov. Avtor skuša nato predložiti n o r­ me, koliko zvezkov (knjig in perio­ dik) naj bi im ela univerzna knjižnica, nadalje, koliko zvezkov naj bi prišlo na posam eznega fakultetnega učitelja, koliko na študenta, koliko na posa­ mezna področja in študijske stopnje. V endar vse kaže, da se avtor sam zaveda problem atičnosti takšnega n o r­ m iranja, in tudi priznava, da bi bilo kom ajda izvedljivo, k er se posam ezne stroke po svojih potrebah tu vse p re­ več razločujejo. Še težavneje pa je m eriti in norm irati kvaliteto neke knjižne zbirke, saj se m ora vsaka izm ed njih prilagajati posebnim zah­ tevam univerze ozirom a fakultete, ka­ 190